Poštnina plačana t gotovini
Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za '/«leta BO din, za */< leta 45 din,
TRGOVSKI LIST
mesečno 15 din. Tedenska v
Plača1 in toži se v LJubJani. Časopis za trgovino. Industrlio. obrt In denarništvo
■: ttoAn.*, ! !-	1 v**1 ,• 'j
Številka 100.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11553.
Izhaia	Ljubljana,	sreda	14.	septembra	1938
Povpraševanja po našem blagu v tuiini
620 — Bruselj: črn lipov cvet,
621 — Bradford: zdravilne rastline,
622 — Bruselj:	pirotske preproge,
628 — Sydney — Stroji za obdelavo lesa iin strojno orodje,
624 — Leipzig:	eterična olja (zlasti rožmarinovo in konopljino), zdravilne rastline in začimbe dz Dalmacije ter Slovenije, brinove ijagode iz Bosne,
625 — Bukarešta:	surov	in
zmlet barit,
626 — Leskovac: oglje iz buko-gega ali hrastovega lesa (okoli 50 do 80 vagonov),
627 — Zagreb: zastopnik, ki se preseli v Združene države Sev. Amerike želi zastopati naše izvoznike jdeželndh' pridelkov na ta-mošnjem trgu,
628 — Gdansk: živinska krma (oljnate pogače), šipek in razni gozdni plodi, stročnice, grahorica, grah, fižol, ajda ter oljnata semena.
629 — Port Louis-Mauritius (Ma-skareni — Indijski ocean): umetna svila, volneno blago, trikotaža, emajlirana posoda, tiskarski papir, pisalno orodje, stekleno blago, železnina in konserve,
630 — Stockholm: sveže sadje,
631 — Frankfurt ob Meni grozdje, jabolka, paradižniki,
632 — Trenčin: češplje za žganje, jabolka za sadjevec, brinje, sok višenj in suhe višnje.
633 — Pariz: Sveže češplje,
634 — ; hrastovi furnirji,
635 — Saint-Fons, (Rhone Francija): češplje.
*
Interesenti naj se obrnejo za naslov na Informacijski odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu — Ratnički dom — ter naj navedejo pred vsakim povpraševanjem navedeno uvodno številko.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje izpre-menibc in dopolnitve:
»Avtoinontaža«, d. d. Spremenila so se družbena pravila. Delniška glavnica se je zvišala od 1 na 2 milijona din.
J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža, d. ,d., Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Albin Prepeluh, vpiše pa se Karl Puhar, strokovni učitelj v Ljubljani.
Stcyr-Daimlcr-Puch, jugoslovcn-ska trgovska družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja inž. Gotzl Pavel, vpiše pa se poslovodja dr. Meindl Jurij (Georg), gen. direktor, Dunaj.
Gajšek Fric, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Loka pri Zusmu. Besedilo odslej: Gajšek Fric, trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki ter izvoz sadja in deželnih pridelkov na debelo.
»Kanada«, uvoz in izvoz sadja, družba z o. z., Maribor. Izbriše se poslovodja Škerl Zoran.
H.	J. Turad, konfekcija, tekstilije, moda, galanterija in čevlji, Maribor. Odslej edini lastnik dosedanji družbenik Fuchs Albert, dočim se izbriše družbenik Turad Oskar.
Izbrisale so sc naslednje tvrdke:
Robert Ganslmaycr & Comp. v likvidaciji, Kočevje. Likvidacija je končana. Poslovne knjige hrani Hranilnica in posojilnica v Kočevju.
Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, podružnica v Kočevju, zaradi ustavitve poslovanja in prenosa vseh poslov na centralo Zadružno gospodarsko banko v Ljubljani.
Po zadnjem izkazu Narodne banke so naše terjatve proti Nemčiji narasle za 900.000 RM na 16,81 milijona RM. Istočasno pa se vedno bolj slišijo pritožbe naših trgovcev, da v Nemčiji že pred tremi meseci naročenega blaga še vedno ne morejo dobiti.
Pri sedanji napeti zunanje-poli-tični situaciji pa se mora računati tudi s tem, da se bo v bodoče še teže dobilo blago iz Nemčije, zlasti pa dobro kakovostno blago. Vedno resnejša je nevarnost, da bomo lahko dobivali iz Nemčije samo še ono blago, ki je obležalo v skladiščih.
Na drugi strani pa je prav tako resna nevarnost, da bodo naši izvozniki še nadalje izvažali blago v Nemčijo, čeprav vedo, da ne bodo tako kmalu prišli do svojega plačila. Ta nevarnost je tem večja, ker Nemci radi nudijo tudi višje cene, samo da dobe blago. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da izvažamo v Nemčijo samo prvovrstno in dobro kvalitetno blago. Naša mast, ki gre v Nemčijo, je prvovrstna, tako tudi naša živina le prima ali vsaj prve vrste. Prav tako pošiljamo v Nemčijo le najboljše sadje, dobra kakovost naših žitaric pa je itak splošno znana. A tudi vse naše industrijske rastline in vse naše rude so blago, ki se v večini držav plačuje z devizami. Zato je tem bolj potrebno, da prav resno preudarimo, če je res narodno-gospodarsko dobro, da tako v dobri veri kar naprej pošiljamo svoje prvovrstno blago v Nemčijo. Ta preudarek je tem bolj potreben, če se istočasno sliši, da naši trgovci v Nemčiji naročenega blaga ne morejo dobiti. Ves naš izvoz v Nemčijo se vendar plačuje z našim uvozom iz Nemčije, če ni uvoza iz Nemčije, potem tudi ni plačila za naš izvoz. V tem primeru mora naš saldo z Nemčijo rasti in da v resnici raste, dokazuje zadnji izkaz Narodne banke.
Zelo lahkomišljeno pa bi bilo, če ne bi upoštevali tudi vedno bolj napete zunanje-politične situacije. Saj nas tabela o naših kliringih naravnost opominja k previdnosti. V tej tabeli je že skozi mesece in mesece saldo naših terjatev proti Španiji vedno isti, ker ni mogoče dobiti iz Španije niti plačil niti blaga. Velikanska izguba bi bila, če bi se kaj podobnega pripetilo tudi z našimi terjatvami proti Nemčiji. Ne rečemo, da se bo tudi zgodilo ali da se to mora zgoditi, vsekakor pa je takšna možnost in že sama takšna možnost nas sili, da smo previdni.
Uresničilo se je torej to, na kar smo nekoč že opozarjali, da je ne-
Emil Dobrič, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani — zaradi opustitve obrata.
N. Sckolec, »Tekstilia« agentura in komisija manufakture, Maribor — zaradi prestanka obrta.
Ivan Veselič, trgovina z mešanim blagom, Ormož — zaradi prestanka obrta.
Kržišnik Anton, trgovina šivalnih, pisalnih in poljedelskih stro-
jev, koles itd. v Novem mestu — zaradi opusta obrata.
»Ilzu«, družba z o. z. v likvidaciji, Ptuj — zaradi končane likvidacije.
Ivan Kovačec, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, Ptuj — zaradi opustitve obrata.
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista"
rAna posamezni 4*BA VttJfBO številki din ■
njeno fronto Francije, Rusije in tudi Anglije.
3. Ne bo brez vpliva spoznanje, da se morajo sudetski Nemci odločiti, če hočejo enakopravnost na miren način ali pa propad, ki jim ga prinese vojna, kakor je v svojem proglasu naglasil nemški soc. dem. poslanec J a k s c h.
Še je mogoče vojno preprečiti, toda le z odločnostjo. Zgled leta 1914. govori prepričujoče.
Vsako leto ista
Zopet so narasle naše terjatve proti Nemčiji
Vedno	boli	potrebna
odnošaiev z Nemčijo
varno, če se zunanja trgovina preveč nasloni le na eno državo. Kajti v tem primeru postanemo preveč odvisni od dotične dežele in moramo tako pri uvozu ko pri izvozu sprejemati skoraj vse pogoje dotične države. Da se je v naši trgovini z Nemčijo to že skoraj zgodilo, vemo vsi. Še bolj resna pa je nevarnost, da nam more prevelika trgovinska navezanost le na eno državo zapreti izvoz v druge države. V tem primeru bi se moglo zgoditi, da sploh nikamor ne bi mogli izvažati svojega blaga, če bi se nam zaprl iz katerega koli vzroka trg one države, v katero smo predvsem izvažali.
Zato je potrebno, da si pravočasno zagotovimo izvoz v razne države in da tudi nenadno zaprtje enega trga ne more imeti za naš izvoz težkih posledic. Saj menda še ni pozabljen primer, v kako težaven položaj so prišli pred vojno Srbi, ko jim je Avstro-Ogrska na-krat zaprla izvoz svinj. Danes se takšne nenadne spremembe v zunanji trgovini dogode še laže ko
pred vojno in zato je danes potrebna v zunanji trgovini še večja preudarnost.
Naše terjatve proti Nemčiji so že tako visoke, da nikakor ne bi smele več narasti. Z vso doslednostjo bi morali gledati na to, da se zmanjšajo in naš bodoči izvoz v Nemčijo bi moral biti odvisen le od znižanja našega aktivnega salda. Da je postal naš položaj že nevaren, je pokazal pred dnevi tudi tečaj nemške klirinške marke, ki je padla tako zelo, da smo čitali že o izjavi Narodne banke, da bo ona intervenirala, da njen tečaj ne pade izpod 14 din. Mnoge je ta izjava pomirila, vendar pa se ne sme pozabiti, da bi pri teh intervencijah dejansko le z lastnim denarjem vzdrževali tečaj klirinške marke in da bi račun za te intervencije na vse zadnje plačali le naši uvozniki in izvozniki.
Previdnost v trgovini z Nemčijo je zato na vsak način zelo umestna, dokler nimamo jamstva, da se bo naš saldo znižal, pa naj bi nastali še tako resni dogodki.
Ultimat sudetskih Nemcev
Voditelji nemške sudetske stranke so organizirali po vseh večjih krajih skupno poslušanje Hitlerjevega govora. Ostri ton Hitlerjevega govora, agitatorično delo voditeljev in še druge činjenice so povzročile, da so se po končanem Hitlerjevem govoru razvili v skoraj vseh večjih krajih nevarni izgredi, ki so zavzemali vedno bolj nevaren obseg. Henleinovci so uporabljali strelno orožje, demo-lirali ponekod češke in židovske lokale, napadli nemške socialne demokrate, skušali pa tudi zasesti poštne in druge urade. V Warns-dorfu so napadli carinarnico, prisilili uradnike, da so jim izročili ključe ter nato odprli obmejne zapornice ter v sprevodu odšli v Nemčijo. Na mnogih krajih je prišlo do pravih bitk ter je bilo 11 ljudi ubitih in sicer 8 Čehov in 3 Nemci. Ze število mrtvih jasno kaže, kje so bili napadalci.
Praška vlada je morala zaradi teh nemirov seči po radikalnih ukrepih in je zato
proglasila obsedno stanje in preki sod.
Takoj je v vseh okrajih, nad katerimi je bilo proglašeno obsedno stanje, zavladal mir.
Sudetska stranka je nato poslala praški vladi
ultimat,
da se mora v 6 urah preklicati obsedno stanje, da mora vsa policijska oblast preiti na občine, da se mora orožništvo in vojska reducirati na normalno stanje. Če se to ne izvede, odklanja stranka vsako odgovornost za nadaljnje dogodke.
Praška vlada teh zahtev naravno ni mogla sprejeti, ker bi to pomenilo, da ni sposobna vzdržati red in mir v svoji državi, kar bi nujno povzročilo tujo intervencijo.
V noči se je vendarle položaj nekoliko zboljšal in pogajanja med praško vlado in sudetskimi Nemci so sc začela kljub nesprejetju ultimata in postavljenih nemških zahtev nadaljevati.
Toda položaj je skrajno napet in vedno bolj dvomljivo je, če bo mogoče mir še ohraniti.
Stvar je v tem, da je Hitlerjev govor na ozemlju sudetskih Nemcev že začel delovati, ko so v Londonu še z lupo preiskovali, kaj ta govor pomeni.
Kljub vsej napetosti pa upamo, da bo mir vendarle ohranjen, in to iz naslednjih razlogov:
1. Praška vlada je ostala hladnokrvna in trezno presoja položaj pri vsej svoji odločnosti.
2. Nobenega dvoma ni, da se vojna med Češkoslovaško in Nemčijo ne bi mogla lokalizirati, temveč da bi imela Nemčija pred seboj str-
pesem
Leta in leta že opominjamo na veliko škodo, ki jo imajo naši sadjarji in izvozniki, ker ne znamo urediti svojega izvoza češpelj. Tako pošiljamo že skozi leta na dunajski trg ali tako ogromne količine svežih češpelj, da jih sploh ni mogoče prodati, kadar pa je cena za češplje zlasti ugodna, pa ni na trgu naših češpelj. Ta žalostna pesem naše nesposobnosti se ponavlja tudi letos. Tako je prejšnji teden en sam dan prišlo na dunajski trg nič manj ko 45 vagonov naših boljših češpelj. Če bi Dunajčani tudi vsi bili še tako navdušeni za naše češplje, vendai tako velike količine češpelj ne biv mogli zmagati. Seveda potem ostajajo celi vagoni Češpelj, a drugi dan prihajajo zopet novi. Češpelj : je potem tako mnogo na trgu,, dai jih ni niti za nizko ceno mogoč? prodati. Takšen položaj je nastal tudi sedaj in zato opozarja Zavod za pospeševanje zun. trgovine naše izvoznike, da ne pošiljajo več češpelj na dunajski trg, ker je ta že prenatrpan.
Res ne razumemo, kako je mo*-goče, da je naš izvoz češpelj tako neverjetno slabo organiziran. Saj imamo vendar celo vrsto ustanov, ki imajo nalogo, da skrbe za naš izvoz. Ali vse te ustanove nič ne delajo? Zakaj pa jih potem imamo? Ali le zaradi lepšega?
In kaj delajo tudi vse številne zadruge, ki se tako rade puste proslavljati zaradi svojega idealnega dela. Milijone izgubljamo zaradi dezorganiziranosti našega izvoza češpelj, a nihče se ne zgane, da bi se ta izvoz že enkrat uredil. Ali smo še premalo izgubili?
Francija konkurira z uspehom našemu lesu
Neka nizozemska-belgijska skupina je kupila v naši državi v juliju in avgustu 200.000 železniških pragov, ki jih je hotela prodati belgijskim železnicam in zato je bila omenjena skupina prepriča-čana, da bo tudi ona mogla z našim lesom napraviti v Belgiji lep dobiček. Toda zgodilo se je drugače. Ko je bila dražba, je nakrat nastopila neka francoska družba in ponudila železniške prage za 10 din ceneje, kakor pa je bila najnižja ponudba. Francoska družba je nato kot najcenejša ponudnica tudi dobila vso dobavo.
Francija je dosedaj vedno le uvažala les, da ga je sedaj začela nakrat izvažati, je bilo največje presenečenje. Ni ravno razveseljivo, če je postala sedaj še Francija, v katero smo dosedaj vedno les le izvažali, sedaj dežela, ki nam konkurira tudi v lesni trgovini. Morda bi bilo le dobro, če bi razni oficialni činitelji našega izvoza sebe vprašali, kako je to mogoče, da nam konkurira v lesu na tujih trgih danes celo že Francija.
Dvoje novih telefonskih zvez v okolici Maribora
Maribor—Cmurek in Ptuj—Sveta Barbara v Halozah
Ožja in širša okolica Maribora se nikakor ne moreta ponašati z dobrimi telefonskimi zvezami. Res se je zadnja leta v tem pogledu nekaj storilo, toda vse premalo. Telefon je dandanes občilo, ki ga ne more pogrešati niti vas, ne pa naselbine takorekoč na periferiji večjih mest. Poglejmo tja preko meje in videli bomo, da ima tam skoraj vsaka vas telefonsko, vsekakor pa brzojavno zvezo s sosednjimi kraji. To na našo mejo gotovo ne more ugodno učinkovati, tem manj sedaj v tako kočljivem mednarodnem položaju.
Pod pritiskom javnega mnenja
2 milijona bencina in pol milijona ton strojnega olja. Zračna armada bi štela 6500 enomotornih, 500 dvomotornih, 250 štirimotor-nih in 1200 športnih letal, skupaj 9000 letal. Za te bi bilo potrebno
1.300.000 t nafte, 75.000 ton bencina in 140.000 t strojnega olja. Zaledje pa bi končno potrebovalo
1.800.000 t nafte, 130.000 bencina in 300.000 ton olja.
Da bi mogla industrija oskrbeti armado z vsem potrebnim, bi morala imeti pripravljenega 11 milijonov ton pogonskega materiala. Za proizvodnjo tega materiala bi bilo potrebno 30 do 35 milijonov ton premoga. Ali je v Evropi država, ki bi imela tako velike količine nafte? Poljska pridela na leto okoli 600.000 ton, Romunija okoli 6 milijonov ton, kar bi zado-
stovalo za 180 divizij. Rusija pa proizvede na leto 25 milijonov ton nafte, kar bi zadostovalo za 700 divizij hkrati z vso aviacijo. Ruska nafta bi torej zadostovala za 300 nemških in 400 ruskih divizij. Enako je tudi neugoden položaj držav osi Berlin—Rim—Tokio glede železa, niklja in živil, a niti glede premoga ni posebno ugoden.
Gospodarsko stanie Italije
Avtarkija	osnov
Že od nekdaj je uživala industrija v fašistični Italiji veliko carinsko zaščito in velike ugodnosti, ki so se pa sedaj še povečale, ko
in na zahtevo raznih činiteljev se je postavila italijanska vlada itali-je poštna uprava pred kratkim od- jansko gospodarstvo po izvajanju ločila, da zgradi v zaledju mesta sankcij proti Italiji čisto na podla-Maribora dvoje telefonskih vodov, go avtarkije. Kakor na eni strani ki naj deloma povežeta obdravsko avtarkično gospodarstvo nedvom prestolnico s Slovenskimi goricami no pospešuje osamosvojitev last-In Halozami. Dela so že v teku in nega narodnega gospodarstva, ta-bodo v nekaj tednih končana. ko pa ima na drugi strani to na-Predvsem gre za vod, ki bo spa- pako, da se premalo ozira na ren-jal Maribor s Cmurekom ob meji tabilnost proizvodnje ter da vodi na Muri. Zveza gre čez Sv. Jakob, | tudi k poslabšanju kakovosti.
Sv. Jurij in Marijo Snežno in bo
te dni dograjena. Javni govorilnici bosta razen na končni postaji pri poštah pri Sv. Juriju in v Mariji Snežni.
Drugi vod veže Ptuj s Sv. Bar-
Kmetijstvo
Znano je, da je fašistični režim | že pred desetimi leti začel »bitko za žito«. S' to bitko se je sicer ve-I liko doseglo, toda končni cilj, da
baro v Halozah in bo gotov 1. ok- bi bila Italija čisto neodvisna od tobra t. 1. Javna govorilnica bo na- tujega uvoza, se ni dosegel, Vse pa meščena v poštnem uradu pri Sv. kaže tudi na to, da ni bilo v za-Barbari. Ta zveza je zlasti važna četku bitke za žito nobenega reali-za vinsko kupčijo, saj so Haloze stičnega načrta, kako naj bi se po-pretežno vinorodne in dajejo obilo večala proizvodnja posameznih
najboljše kapljice.
agrarnih kultur, ker ne nudi Ita-I lija neomejenih možnosti za povečanje vseh vrst agrarnih proizvodov. Tako se je sicer površina s pšenico posejane zemlje povečala
Zadnji »Jugoslovenski Lloyd«
pojasnjuje, da je le tiskovna po-1 od 4'54 na 5.13 milijona ha zemlje, mota v članku o beograjskem ve- zato pa se je istočasno zmanjšala lesejmu povzročila, da so se mogla 1 površina zemlje z živalsko krmo. njegova izvajanja razumeti kot na- I Posledica tega je bila, da je padlo perjena proti Ljubljanskemu vele- število konj od 990.000 na 816.000, sejmu. Natiskano je namreč bilo, število ovc pa od 11'7 na 8'8 mili-da je Zagrebški zbor edina naša jona glav. Res pa je, da se je na velesejmska ustanova, moralo pa drugi strani povečalo število gove-bi se glasiti ena naših velesejm- di od 6'2 na 7'2 in svinj od 2‘3 na skih ustanov, ki so dostojno re- 3'2 milijona, prezentirale ne le hrvatsko, tem- Mnogo si je prizadevala Italija več tudi jugoslovansko gospodar- tudi, da zboljša zemljišča, kar je stvo.	bilo deloma tudi v zvezi z žitno
Popravek »Jugosl. Lloyda« jem- bitko ter je v ta namen vlada iz-ljemo lojalno na znanje.	dala 3 milijarde lir. Tudi za pogo-
zdovanje se je Italija zelo trudila
IM 2* H' •	*er ustanovila v *a namen ce^°
JMaŠl Kliringi	posebno milico. Nujna posledica
Po izkazu Narodne banke se je večje skrbi za gozdove je bila, da
stanje naših kliringov dne 8. sep- je število koz padlo, in sicer za
tembra spremenilo v primeri s 1'79 milijona.
stanjem dne 31. avgusta takole Italija potrebuje za prehrano
(vse številke v milijonih dotične svojega prebivalstva 80 do 85 mi-
nezadostni meri. Zato so jih skušali v Italiji nadomestiti z umetnimi tekstilnimi vlakni — s fiocom in lanitalom. Toda tudi tu so nastale težave, ker je osnova za proizvajanje fioca celuloza, ki jo Italija tudi mora uvažati, pri lanitalu pa mleko, ki ga Italija tudi nima zadosti. Poleg tega pa so ti nadomestki slabše kakovosti od naravnih surovin in vrhu tega tudi diažji.
Nadalje je skušala Italija čim bolj povečati uporabo konoplje. Tudi umetna svila se v Italiji proizvaja v vedno večji meri.
Do maksimuma hoče Italija izkoristiti tudi svoja rudna bogastva in svoje vodne sile. V tem oziru je dosegla znatne uspehe ter s pomočjo vodnih sil elektrificirala tudi več železniških prog. Vsa ta prizadevanja so povzročila, da se je italijanska industrijska delavnost povečala in je njen indeks narastel od 95'5 v 1.1936. na 108‘7 v 1. 1937. V I. tromesečju 1. 1938. je bil ta indeks še večji kakor pa pred enim letom, toda v aprilu je začel nazadovati.
Povečana industrijska delavnost se je zlasti opažala v tekstilni, kovinski, strojni in papirni industriji, nadalje v kemični industriji ter v proizvajanju električne energije. Nazadovala pa jo gradbena delavnost. Znano pa je, da od gradbene delavnosti zavisi procvit mnogih industrij, zlasti v sektorju zasebnega gospodarstva.
Znatno se je povečala rudarska proizvodnja, zlasti lignita, premoga, železa, živega srebra, boksita, pirita in cinka. Tudi v I. tromesečju 1938 je ta proizvodnja še na
valute):
8. 9.
Pasivni kliringi:
Švica šv. fr.	5,34
Češkoslov. Kč 172,23 Belgija belg	2,70
Romunija din 6,99 Madžarska din 41,09
Aktivni kliringi:
Italija (novi račun) din Bolgarska (redni) din Bolgarska turist, din Turčija din Poljska din Španija pezet Nemčija RM
razlika proti 31. 8.
— 0,04 + 0,95
— 0,06 — 0,30 + 0,88
98,34	— 0,90
1,35	— 0,02
0,55	+ 0,02
16,40	+ 0,63
8,23	+ 0,32
2,90	brez spreru.
16,31	+ 0,90
lijonov stotov pšenice. Lansko leto je pridelala Italija okoli 80 milijonov stotov, a je bila kakovost pšenice tako slaba, da je morala Italija pšenico še uvažati. Letošnji pridelek pšenice pa znaša le okoli 70 milijonov stotov, kar je mnogo premalo za prehrano prebivalstva. Zato je italijanska vlada odredila, da se mora mešati pšenična moka s koruzno in riževo.
Industrija
Posebno si je prizadevala Italija, da poveča proizvodnjo za in dustrijo potrebnih surovin. Glede surovin je bila Italija navezana na uvoz zlasti v tekstilni industriji Bombaž in volne, glavne tekstilne surovine, se proizvajajo v Italiji v
Surovine in vojna
Vojaški strokovnjak Yester je objavil v neki češkoslovaški reviji zanimive številke o surovinah, ki bi jih potrebovale velesile v bodoči vojni. Naj iz njegovega članka objavimo le nekaj podatkov.
Nemčija bi imela v vojni okoli 300 divizij, 30 motomehaničnih divizij, 10.500 tankov, 140.000 tovornih, 40 »sebnih avtomobilov in
60.000	motornih vozil. Za ta vozila bi potrebovala Nemčija po nemških računih 3 milijone ton nafte,
SVINJSKO MASI
čisto, topljeno, znamke Predovil d. d.,
ima stalno v zalogi in prodaja v originalnih zabojih od 25 kg dalje
JANKO PREDOVIi
Ljubljana, Poljanska c. 73, telefon 21-30
Zahtevajte ponudbe!
raščala, razen proizvodnje premoga in antracita. Nazadovala je nadalje tudi proizvodnja petroleja. L. 1937. je dosegla v Italiji proizvodnja premoga 12% vse italijanske rudarske proizvodnje. Da bi se ta povečala, je začela Italija v večji nieri izkoriščati ležišča v Sardiniji. Zelo si je prizadevala Italija tudi, da poveča proizvodnjo koksa ter je v ta namen ustanovila posebno družbo »Kokitalijo« s 100 milijoni kapitala.
Poskusi s sintetičnim petrolejem se niso dobro obnesli. Letna proizvodnja je dala samo 20.000 ton, dočim znaša letna potrošnja 2 milijona ton. Mnogo je investirala Italija v albanske petrolejske vrelce ter tudi dosegla znatno povečanje proizvodnje, namreč od
20.000	na 57.000 ton. Vendar pa tudi ta proizvodnja ne krije niti zdaleka potreb Italije.
Stalno narašča proizvodnja litega železa in jekla. Tako je narasla proizvodnja jekla od 2,024.000 ton v letu 1936. na 2,086.000 ton v 1. 1937. V I. letošnjem tromesečju pa se je proizvodnja v primeri z lanskim povečala celo od 499.000 na 542.000 ton.
Italijanska kovinska korporacija namerava odpreti nove rudnike v Sardiniji ter alpskih krajih, da bi mogla v 1. 1938. kriti že 64% vse potrebe domače industrije. Nada lje je ustanovila Italija nove liv-nice in postavila nove martinove peči, da bi se zmanjšal uvoz starega železa.
V kemični industriji se je zlasti povečala proizvodnja modre galice in žveplene kisline.
Nova cesta v mariborski okolici
Meseca maja t. 1. je bila otvor-jena banovinska cesta Sv. Peter— Ložane, dolga približno 10 kilometrov, ki veže Dravsko in Pesniško dolino in ki ustvarja novo in nekoliko krajšo zvezo med Mariborom in osrčjem Slovenskih goric, trgom S'v. Lenartom. Te dni je bila izročena prometu druga, toki at občinska cesta, ki tudi spaja obe dolini. Gre za dobre tri kilometre dolgo cesto med Spodnjim Duplekom ob Dravi in Koreno v občini Sv. Barbari v Slov. goricah. To cesto so delali več let. Niso morda dela ovirale terenske težave, dasi doseže cesta vrh gričevja takoj nad Dravo pri Vurber-gu, ampak so bile glavne težave v pomanjkanju sredstev.
Zadeva se je rešila na enostaven način: cesto so delali večinoma občani sami. Občina Sv. Barbara je najela posojilo 300.000 dinarjev, banovina je nekaj prispevala, kmetje so zastonj odstopili zemljišče, zastonj dovažali material in pridno pomagali pri delu, Le na ta način je bilo mogoče doseči cilj. Dela je vodil okrajni cestni odbor mariborski.
Cestni odbor je sploh zadnje čase pridno na delu, da izvrši svojo nalogo v okviru finančnih možnosti čim hitreje in izdatneje. Cela kopa je še projektov, ki se bodo izvedli prihodnja leta, deloma pa so nameravane ceste že v delu ali pa se dela pripravljajo. Slovenske gorice so bile doslej precej zanemarjene glede cestnega omrežja. Treba bo čimprej dohi
teti, kar se je prej zamudilo. Posebno važnost je polagal cestni odbor na zvezo Pesniške z Dravsko dolino in s tem z Mariborom in železnico. V nekaj mesecih je dobila ta rodovitna dolina, ki je zlasti bogata na sadju in vinu, pa tudi na drugih poljskih pridelkih, dvoje novih cest, tako da kmetje lahko spravijo pridelke v denar.
Občinski svet svetobarbarški je v znak priznanja za ta trud imenoval načelnika okrajnega cestnega odbora, mariborskega podžupana Franja Žobota za častnega občana.
Politične vesti
V ponedeljek je imel Hitler tik
pred zaključkom nar. socialističnega kongresa svoj veliki politični govor, ki ga je z veliko nestrpnostjo pričakovala vsa politična javnost, ker je pričakovala, da bo Hitler konkretno navedel zahteve Nemčije glede sudetsko-nemškega vprašanja. Tega pa Hitler ni storil in tako je ostala zim. politična situacija še nadalje negotova, zaradi njegovih skrajno strastnih iz. padov proti češkoslovaški pa tudi skrajno napeta.
V uvodu svojega govora je Hi tler najprej konstatiral, da je pro ti Nemčiji danes strnjena fronta demokratičnih držav, v kateri so zastopane vse skupine kapitahstic no demokratičnih ko socialističnih in komunističnih držav. Ostro je polemiziral s temi demokracijami ki da sploh niso nobene prave demokracije, saj odobravajo celo boljševistično diktaturo, ki da se
drži le z nasiljem. Nasprotno pa je za nar. socialistični in fašistični režim do 99% vsega ljudstva v njih državah. Seveda se demokratični režimi ogrevajo tudi za Žide.
Nato je Hitler vehementno napadel češkoslovaško demokracijo, ki da je bila z versajsko pogodbo vsiljena večini prebivalstva češkoslovaške. Z brutalno silo se zatirajo pravice manjšine (Hitler nam. reč šteje tudi Slovake in vse druge manjšine k nemški manjšini, da bi tako dobil večino, ki jo potrebuje). Kaj_ je češkoslovaška, je povedal bivši francoski letalski minister Piere Cot, ki je dejal, da je češkoslovaška zato tu, da bi v primeru vojne bombardirala nemške kraje in nemško industrijo. Hitler e nato na dolgo govoril, kako silno so Nemci zatirani na češkem (in der Tschechei) in da je 7’5 mili-ona manjšin oropanih vseh pravic. To ne more biti Nemcem vseeno in zato je že 22. februarja v svojem govoru jasno povedal, da Nemčija nadaljnjega zatiranja 3'5 milijona sudetskih Nemcev ne bo trpela.
Hitler je nato govoril, kako velike žrtve za mir je storila nar. soc. Nemčija, ko je popolnoma pokopala revanšno misel. Nihče ne bi mogel Nemčije prisiliti, da bi opustila misel na zopetno pridobitev Alzacije in Lorene, če ne bi tega sama prostovoljno storila. Tudi s Poljsko je zaradi evropskega miru Nemčija takoj pozitivno odgovorila na poljsko ponudbo, da skleneta obe državi nenapadalni pakt. Ne more pa Nemčija ostati ravnodušna za usodo 3'5 milijona sudetskih Nemcev. Nobena evropska država ni storila za mir toliko, ko nar. socialistična Nemči-a(!). Toda te žrtve Nemčije za mir imajo svoje meje.
S povzdignjenim glasom je nato Hitler govoril, da je praška vlada izvedla v maju občinske volitve s terorjem in v ta namen razširila vest o nemški mobilizaciji, da je mogla ustrahovati nemške volivce. Vest o nemški mobilizaciji pa da e bila laž gospoda Beneša. Hitler .e naglasil z vsem poudarkom, da v tem času ni bil vpoklican niti en nemški vojak v aktivno službo in noben polk poslan na mejo. Kljub temu pa se je s to zločinsko propagando mobilizirala vsa Evropa proti Nemčiji. Nemčija ni takrat zaradi svoje miroljubnosti nič ukrenila, ta njena miroljubnost pa se je tolmačila kot slabost in zato je izdal Hitler dne 28. maja povelje, da se takoj okrepi nemško vojno letalstvo ln da se začno delati utrdbe na nemški zapadni meji. Hitler je nato naštel, koliko delavcev dela sedaj te utrdbe. Samo po železnici se dovaža za te utrdbe na dan po 8000 vagonov materiala. Vse utrdbe bodo obsegale po dopolnitvi nad 17.000 jeklenih in betonskih utrdb.
Vse to pa je Nemčija storila, da onemogoči nadaljnje zatiranje sudetskih Nemcev. Tudi njim gre pravica do samoodločbe ko drugim narodom. Mnenja je, da samo služi miru, če jasno pove, da Nemčija ne bo dopustila, da bi se ti Nemci še nadalje zatirali. Nikakor noče dopustiti, da bi v osrčju Evrope nastala nova Palestina. Mali Arabci so brez zaščite, ne bodo pa brez zaščite sudetski Nemci. To mora jasno povedati baš na tem kongresu. Nezaslišano je, da se upa tako mala država kakor češkoslovaška staviti svoje zahteve veliki Nemčiji. Pozablja se, da je Nemčija stara država, da je že 1500 let pred odkritjem novega sveta bila silna germanska država.
Svoj govor je zaključil Hitler s pozivom na vse pristaše, da se vrnejo domov s ponosom, ker so bili priče sedanjih zgodovinskih dni. Ponosno morejo dvigati glave, ker vedo da nikdar več ne bodo Nemci upognili glave pred drugim. To je naša zaobljuba! Tako nam Bog pomagaj! Godba je zaigrala nato državno in nar. socialistično himno In kongres je bil zaključen.
Takoj po govoru Hitlerja so v vseh vladah začeli proučevati Hitlerjev govor v podrobnostih. Splošno se je ugotavljalo, da je Hitler pri vseh ostrotah svojega govora pustil vrata še odprta, ker ni postavil konkretnih zahtev. Tudi v Pragi so tako komentirali Hitlerjev govor in se niso razburjali niti zaradi ostrih napadov na Češkoslovaško, ker so teh	dneh
14-o v voč kc> V3. j eni. N<i]>6tost mednarodne situacije se s Hitlerjevim govorom seveda ni niti najmanj zmanjšala.
Francoska vlada je odobrila vse ukrepe praške vlade ter tudi proglasitev obsednega stanja. Prav tako tudi angleška vlada. Vsa svetovna javnost enako presoj a Hitlerjev govor, da ni namreč ta prav nič pripomogel k pomirjen ju položaja. Nasprotno! V vseh državah, ki meje na Nemčijo, se dela za dvig njih brambne sposobnosti. Tako je položaj napet, kakor da smo že na pragu nove svetovne vojne! In zakaj? ...
Za predsednika skupščine Zveze narodov je bil izvoljen min. predsednik Irske DeValera.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. septembra navaja te izpremem-be (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga v blagajnah in v tujini se je povečala za 0,86 na •1.845,2.
Devize izven podloge so narasle za 3,49 na 394,3&
Eskontna in lombardna posojila
so se povečala za 25,2, kar je nekaj izrednega, na 1.618,24.
Obtok bankovcev se je povečal za 35,84 na 6.282,06. -
Obveze na pokaz so se zmanjšale za 12,48 na 2.202,58.
Skupno kritje je nazadovalo od 28,01 na 27,94%, samo zlato kritje pa od 27,75% na 27,68%.
*
Novo poslopje podružnice Narodne banke v Karlovcu se bo začelo
zidati še ta mesec.
Vedno večji odliv zlata iz Evrope v Združene države Sev. Amerike se opaža. Tako so se zlate zaloge Amerike povečale od avgusta do danes za 175 milijonov dolarjev.
Tudi v Švedski se opaža vedno večji dotok zlata, zlasti iz Anglije. Samo zadnji izkaz švedske banke izkazuje povečanje zlate in devizne Podloge za 85 na 1482 milijonov švedskih kron. Na švedskem zaradi tega pritoka zlata niso nič kaj navdušeni.
OUZD v avgustu
Število zavarovancev se je povečalo
. V primeri z avgustom 1937 se je dvignilo pri OUZD število zavarovancev za 909 na 67.762, število zavarovank pa za 1.105 na 36.654, skupno torej za 2.014 na 104.416.
Odstotek bolnikov se je dvignil za 0,08 na 2,64%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla pri moških za 1,49 na 28,20 din, pri ženskah za 0,94 na 20,01 din. V celoti se je povprečna dnevna zavarovana mezda zvišala za 1,30 na 25,35 din.
Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla za 183.333 na 2,646.526 din.
Število zaposlenega delavstva narašča letos v mnogo manjši meri ko lani, kar kažejo naslednji letni diferenciali:
	letni diferenciali leta	
mesec	1937	1938
april	+ 6.254	+ 6.522
maj	+ 8.080	+ 4.908
junij	+ 11.563	+ 3.983
julij	+ 11.123	+ 3.042
avgust	+ 10.907	+ 2.014
Letošnji aprilski diferencial je bil še nekoliko večji od lanskega, dočim ne znaša letošnji diferencial v avgustu niti ene petine lanskega diferenciala. Urez dvoma je
to znak bližajoče se krize zaposlenosti.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki ustreza približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, znaša v avgustu 1938
Jesenski ljubljanski velesejem »Ljubljana v jeseni« je bil 43. razstavna velesejmska prireditev. Pokrovitelj je bil Nj. Vel. kralj Petčr II. Odprl (je sejem gospod ban dr. Marko Natlačen v navzočnosti kraljevega odposlanca bri-gadnega generala g. Dušana Dodiča in velikega števila dostojanstvenikov dne 1. septembra.
Kljub neugodnemu vremenu je ta kulturna in gospodarska prireditev prav dobro uspela. Ne samo razmeroma ugodni poslovni zaključki razstavi jalcev-obrtnikov in industrijcev, marveč velik kulturni doprinos upravičuje trditev o popolni uspelosti te razstave.
Razstavljalo je 439 tvrdk, od teh 91 iz inozemstva. Poslovni zaključki so bili sklenjeni na sejmišču zlasti za pohištvo, preproge, peči, štedilnike, keramiko, glasbila, radijske aparate, pa tudi v živilski stroki, bižuteriji, vozovih, strojih, fotografskih potrebščinah in raznih sezonskih predmetih.
Glavno obeležje letošnji jesenski prireditvi je dala mednarodna razstava za foto in film.
Zamisel, organizirati veliko razstavo slovenskega likovnega ustvarjanja, se je posrečila in omogočila ožji kontakt med likovnimi umetniki in širokim občinstvom.
Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za trgovino, obrt in industrija je prirediL krasno obrtniško razstavo, ki je bila reprodukcija razstave slovenskega obrtništva v Berlinu.
Dne 1. in 2. septembra je bila prirejena državna razstava čistokrvnih psov.
»	barva, plesira in
7ft	U	OJ	lir H Sl	kemično snaži
LG	X	Ln	Ul Ull	0bieke. klobuke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon Št. 22-72.
din 25,35. Po letu 1931 povprečna zavarovana mezda še ni bila tako visoka. Vendar se tudi tu opaža malenkostno pojemanje intenzivnosti napredovanja, kakor kaže naslednja primerjava:
V okviru Aerokluba so njega požrtvovalni člani, zlasti pa letalski naraščaj, jadralna skupina »Pionir«, priredili splošno pozornost vzbujajočo razstavo motornih in jadralnih letal domače konstrukcije in dela.
Dne 11. septembra je bilo že desetič izvedeno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev in podeljen naslov državnega prvaka na diatonični in kromatični harmoniki za leto 1938./39.
Zal je razširjajoča se parkljevka in slinavka za letos onemogočila i prireditev že pripravljenih razstav |
' Novosadski list »Glas pekara« je objavil, da se potroši v Jugoslaviji na osebo samo 112 kg pšenice, kar je za agrarno državo več ko malo, saj se potroši na Bolgarskem 207, v Italiji 185 in v Franciji 204 kg pšenice na osebo.
Na te konstatacije odgovarjajo zadnje »Jugoslov. žitarske novine« v Novem Sadu, ki pišejo:
V resnici se pri nas manj troši pšenice ko v drugih državah, ker se velik del prebivalstva hrani s koruzo. Vendar pa mislimo, da prej navedena statistika ni prava. Potrošnja določenih živil se izračuna na ta način, da se skupna količina potrošnje razdeli s številom prebivalstva. Kolikor pa je nam znano, mi sploh ne razpolagamo z zanesljivimi podatki o skupni potrošnji pšenice v državi. Znani so nam le podatki o izvozu pšenice. Če se odbije količina izvožene pšenice od naše celotne proizvodnje (kar pa tudi ne vemo vedno natančno), potem dobimo, koliko pšenice je ostalo v državi. Koliko pa se je te potrošilo, zopet ne vemo, ker se del prenese v zaloge. Vendar pa moremo na podlagi notranjega prometa ter drugih pojavov v zvezi s proizvodnjo reči, da je pri nas potroš-
mesec letni diferencial
april 1938	+	din	1,45
ui a j „	• +	97	1,45
junij „	+	99	1,43
julij	+	99	1,34
avgust „	+	99	1,30
goveje živine, koz, ovac, perutnine, kuncev in plemenitih kožuha rjev. Predvidena je tovrstna razstava prihodnjo jesen in še v večjem obsegu.
Velesejem je posetilo približno
90.000	oseb. Mnogo je bilo inozem-cev iz Italije in Nemčije, pa tudi iz drugih držav.
Upati je, da dobi velesejem kmalu svoje nove, trajne razstavne zgradbe.
Pomladanski mednarodni velesejem industrijskega in obrtnega značaj bo leta 1939. v prvi polovici meseca junija.
nja pšenice večja ko samo 112 kg na prebivalca.
Kot dokaz nam najbolj dobro služijo podatki o donosu in izvozu pšenice 1. 1937. Po podatkih kmetijskega ministrstva je znašal to leto donos pšenične žetve 23,5 milijona metrskih stotov. Od žetve 1. 1936. je ostalo neprodanih okoli pol milijona metrskih stotov, po trditvah nekaterih celo
750.000	metrskih stotov. Potem takem smo skupno razpolagali s 24 milijoni met. stotov pšenice. Od te količine smo izvozili v času od 1. julija 1937 do 30. junija 1938 skupno 1,194.000 metrskih stotov pšenice, da nam je ostalo še 22,8 milijona stotov. Če bi znašala potrošnja pšenice samo 112 kg, potem bi pri 15 milijonih prebivalcev dalo to 16,8 milijona stotov. Za posevke potrebujemo 3 milijone stotov in bi nam torej oslalo še 3 milijone stotov. Vsi pa ve.no, da so bile zaloge že maja meseca zelo skromne, ter da je splošno pomanjkanje pšenice povzročilo velik dvig cen. V najboljšem primeru smo imeli ob začetku nove kampanje največ 300.000 stotov. To pomeni, da je domača potrošnja pšenice znašala ne 16,8 milijona, temveč najmanj 19 do 20
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
/■ n	t	t
milijonov stotov. Potrošnja na osebo je zato znašala ne 112. temveč 183 kg pšenice. Samo po sebi se razume, da je ta potrošnja nezadostna in da bi bilo treba delati na to, da se poviša na najmanj 150 kg za osebo. To tem bolj, ker vidimo, da postaja izvoz pšenice vsak dan težji in da se morajo vzdrževati nepotrebne ustanove samo zato, da se ohrani neko ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo. S' povečanjem domače potrošnje bi postalo naše domače tržišče popolnoma neodvisno od tujih trgov ter bi se cene na vsak način popravile. Poleg tega pa bi tudi naši mlini mogli bolj racionalno izkoristiti svoje naprave, a tudi naši peki bi zaslužili več.
Konkorzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju neprotokolira-nega trgovca Mirka Novaka v Šmartnem pri Litiji. Poravnalni sodnik Tratnik, poravnalni upravnik odvetnik dr. Mazek. Narok za sklepanje poravnave dne 15. oktobra ob 9. uri, rok za oglasitev dne 10. oktobra.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Josipa Karnič-nika, trgovca z modnim blagom v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Lešnik. Poravnalni upravnik odvetnik dr. Slokar. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Mariboru dne 17. oktobra ob pol devetih. Rok za oglasitev do dne 10. oktobra.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil trgovec Ivan Plcško v Ljubljani s svojimi upniki.
Občni zbori
3.	redni občni zbor Kopališke družbe Kamnik, d. d. s sedežem v Ljubljani bo dne 29. septembra ob 4. popoldne na sedežu družbe. Delnice je treba položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom na sedežu družbe (100 delnic daje 1 glas).
Naročajte »Trgovski list«!
90.000 l/ud/ /e
iesenski velesejem
Oticialno poročilo o letošniem iesenskem
veleseimu v Liubliani
Koliko se pšenite v	J
J.:
Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem
XI.
Turki prvič pred Novim mestom
Pred Novim mestom so se Turki, po raziskovanjih Vladimirja Levca, prvikrat pojavili 1476. leta (po Valvasorju pa že 1. 1429.), a bili pred mestom premagani po vojski, ki je hitela iz Ljubljane na pomoč. Po Levcu so Turki v drugi polovici XV. in prvi polovici XVI. stoletja napadli Novo mesto petkrat, Kostanjevico štirikrat in Krško sedemkrat, pri čemer seveda niso všteta manjša plenjenja po bližnji in daljni okolici.
V tej nevarni dobi je bilo novomeško mestno obzidje ojačeno, vrsta dolenjskih trgov od Krškega in Višnje gore preko Črnomlja in Metlike tja do Kočevja in notranjskega Loža pa je dobila mestne pravice in s tem mestno obzidje. Višnja gora je bila celo na novo zgrajena na prirodno bolj zavarovanem pomolu pod starim gradom. Vse te mestne naselbine so dobile sedaj čisto nov in dotlej neznan privilegij, katerega namen je bil
privabiti v mesta čim več novih nicščanov-branilcev. Če je namreč v starejših ustanovnih listinah bilo določeno, da je nesvobodni pre-bežnik šele po enoletnem nemotenem prebivanju za mestnim obzidjem dobil osebno svobodo, določa višnjegorska ustanovna listina iz leta 1478: Nihče ne sme nikomur braniti svobodne naselitve v Višnji gori, pa naj bi bil novi naselnik podložnik katere koli gosposke. To je pomenilo, da je postal vsak nesvoboden priseljenec svoboden s tistim trenutkom, ko se je v mestu naselil.
Čeprav je v teh burnih časih močno trpela trgovina, je izgubo vendar nekaj časa nadomeščala organizacija obrambe pred Turki. Dolenjska mesta, posebej Novo mesto, so postala zbirališča brambovskih čet, kjer so bila tudi njih skladišča in preskrbovališča, kar vse je prihajalo v prid mestnim trgovcem in obrtnikom.
Ali kolikor pogostnejši in silnejši so bili turški vpadi, toliko bolj je presihala trgovina in propadala obrt in toliko večje je bilo obubo-žanje podeželskega prebivalstva in meščanstva. V začetku XVI. stoletja začno hirati tudi naša dolenjska mesta, med katerimi je n. pr. Novo mesto leta 1515. imelo med
272 hišami že 24 praznih domovanj. Priključile pa so se še razne nesreče, kužne bolezni in požari, ki so zelo pogosto uničevali mala, večinoma lesena mestna poslopja. Zato ni čuda, da je iz naših mestec prihajal vedno obupnejši klic po pomoči, ki pa skoro redno ni našel odziva.
Če so že trpeli meščani, toliko bolj je bilo prizadeto še kmetsko prebivalstvo v okolici, ki ga je za varnimi grajskimi zidovi živeče plemstvo skubilo kolikor je bilo mogoče. Zato so ravno dolenjske doline, tako na gosto posejane z gradovi, temi nemimi dokazi našega stoletnega suženjstva in tujega nasilja, in Turkom najbolj izpostavljene ter najbolj pogosto napadane, postale tudi središča uporov naravnost v obup prignanih kmetov. Podgorski kmetje so že 1. 1515. napadli Mehovski grad ter se tako priključili velikemu slovenskemu puntu, ki se je začel v kočevski okolici in se razširil tja do Drave. Veliki kmetski punt se je razvnel iznova 1573, se iz Hrvat. Zagorja razširil v naše slovenske dežele in se pod vodstvom Matije Gubca in njegovih razviharil v mogočen upor ponižanih in razžaljenih proti brezpravju in velikaš-kemu nasilju. Njegove prve usodne
odločitve so padle ravno pod obzidjem Krškega in Brežic. Da vsi ti kmetski upori niso ostali brez odmeva v mestih, je pri ozkem sožitju podeželskega mesta z okolico razumljivo samo ob sebi.
Pojav protestantizma v naših krajih pa je odraz takratne velike evropske krize, ki je pri nas zajela predvsem izobraženstvo, plemstvo in meščanstvo. Protestantske cerkvene občine so se ustanavljale tudi po dolenjskih mestih, v nekaterih od njih pa so stalno prebivali protestantski pastorji, ki so z obiski po sosednjih gradovih, trgih in mestih širili svoj nauk. Med temi oznanjevalci Lutrovih naukov sta bila posebej znana Belokranjec Gregor Vlahovič in Krčan Wcixler. V Črnomlju je med drugimi živel Jurij Juričič — Jurij Kobila v znani Jurčičevi povesti — v Višnji gori Jurij Maček in za njim Janez Kočevar itd.
Kljub odporu in izrečni prepovedi dežel, kneza, katolicizmu zvesto vdanega Habsburžana, so si n. pr. Novomeščani in Črnomaljci večkrat izvolili protestanta za mestnega sodnika, Krčana Jurij Dalmatin in Adam Bohorič pa sta s Primožem Trubarjem položila temelj slovenskemu književnemu
jeziku in s tem našemu kulturnemu razvoju sploh.
Protestantizem se je po naših trgih in mestih tako razširil, da je moral generalni vikar oglejskega patriarha Grimanija, Pavel Bizan-cij iz Kotora, priznati, da je tudi v Novem mestu, Kostanjevici in Žužemberku le še malo katoličanov, še ti pa da so vdani raznim razvadam, ki so se jih nalezli od lnteranov.
Kakor pa je bila le kratko odmerjena doba vsaj delnega gospodarskega uspevanja dolenjskih mest v prvih desetletjih turških vpadov in organiziranja obrambe pred njimi, katero je dokončno zapečatila ustanovitev onstran Gorjancev ležečega Karlovca, tako je protireformacijsko, od cerkvene in svetne gosposke podpirano gibanje zlepa in zgrda zatrlo protestantizem na Dolenjskem. Meščani so se vračali v vero svojih očetov, v njihovih domovih pa se je zaradi propadle trgovine in obrti in stoterih nesreč dostikrat naselil — glad.
Dolenjska mesta so propadala vedno bolj in jim niti obdobje mer-kantilizma ni prineslo zaželenega izboljšanja.
(Dalje prihodnjič.)
'
Zunanja trgovina
Izvozne kvote‘za les znova znižane
Države, združene v ETEC (družbi evropskih izvoznikov lesa), to so Finska, Letska, Švedska, Poljska, Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška, so se sporazumele na nadaljnje proporcionalno znižanje eksportnih kvot za 1. 1938. S tem bi se znova znižal ves izvoz, in sicer za 220.000 standardov, da bi v celoti znašal le 3,15 milij. standardov. Istočasno je sklenil sovjetski »Export-les«, da njegove prodaje mehkega lesa v Angliji letos ne bodo presegale 350.000 standardov.
Višja cena za živo govedo za Nemčijo
Trgovinski minister je zvišal ceno za živo govedo, namenjeno za Nemčijo za pol dinarja pri kg. Zavod mora’ zato plačevati izvoženo govedo po teh cenah: voli prima po 9’50 din, voli I. vrste po 8'50, junice prima po 9'25, junice I. vrste po 8’25, biki prima po 8 din, biki I. vrste po 7, krave prima po 7'50 in krave I. vrste po 6'50 din za kg. •
Izvoznike naših češpelj opozarjamo, da je dunajski trg že prenapolnjen z našimi svežimi češpljami in naj ne pošiljajo na Dunaj nenaročenega blaga, če pošljejo, naj pošljejo le na čvrst račun, ker je ostala večina naših češpelj neprodana.
Narodna banka je izplačala dne 12. septembra po italijanskem kll-ringu nakaznice do št. 16.293 z dne 21. maja 1938, po poljskem do št. 1354 z dne 22. junija 1938, po bolgarskem do št. 4.354 z dne 6. junija 1938 in po turškem do št. 1.669 z dne 7. oktobra 1937.
Ker so sedaj vsi izvozi iz agrarnih držav kontingentirani, je Madžarska pristala na to, da dovoli znižano prevoznino za prevoz tranzitne živine iz Jugoslavije in Romunije po madžarskih železnicah.
Francoska vlada je znižala uvozno takso za naše sveže češplje od 60 na 20 frankov za 100 kg, za sveže češplje za predelavo pa je taksa popolnoma odpravljena. Istočasno je dovolila francoska vlada za letos naši državi uvozni kontingent 200 vagonov za sveže češplje in 100 vagonov za češplje za predelavo. Poleg uvozne takse se plačuje carina na sveže češplje, ki znaša 18 frankov za 100 kg.
Bolgarska je letos v I. polletju uvozila blaga za 2.260 milijonov levov (1. 1937. za 2.550), izvozila pa za 2.582 (lani 2.388) milijonov levov. Njena trgovinska bilanca je bila lani aktivna za 133, letos pa za 322 milijonov levov.
Češkoslovaška je izvozila v prvih sfedmih mesecih letos skupno 1834 (lani 1265) osebnih in tovornih avtomobilov v vrednosti 65,6 (lani v vrednosti 31,7) milijona Kč. Uvoz avtomobilov pa se je v istem času dvignil le od 788 na 828 voz ali po vrednosti od 16,1 na 22,45 milijona Kč.
Češkoslovaška je v kampanji 1937./38. povečala proizvodnjo slad-
korja za 322.007 met. stotov na 7,584.168. Istočasno se je domača potrošnja dvignila od 3,17 na 3,56 milijona met. stotov. Izvoz sladkorja pa je v avgustu nazadoval od 369.994 na 273.377 q. Zaloge sladkorja so se zato povečale od
730.000	na 893.944 q.
Madžarska je dovolila carine prost uvoz novih in starih sodov iz trdega lesa (po št. 4746 madžarske carinske tarife). Ta ugodnost velja le do konca decembra 1938.
Nova trgovinska pogodba je bila sklenjena med Romunijo in Belgijo. Z njo se ureja predvsem romunski izvoz žitaric, stročnic in oljnatega semena. 70% plačil bo po tej pogodbi deponirano pri belgijski Narodni banki v dobro romunske Narodne banke, 15% dobe izvozniki, 15% pa se porabi za plačilo belgijskih terjatev v Romuniji.
Romunija je preklicala vse carinske ugodnosti za uvoz jeklenih
cevi z manj ko 152 mm v premeru, ker se te cevi že izdelujejo v Romuniji.
Angleško - ameriška trgovinska pogodba je bila sklenjena ter bo v kratkem tudi podpisana.
Indeks cen na debelo se je v Italiji koncem avgusta dvignil od 467,02 na 470,22 odstotkov, kupna moč lire pa je padla od 21,38 na 21,27.
Francija je zvišala premijo za gojitev lanu na 3,60 franka za kg.
Svetovni kartel jekla je imel dne 6. t. m. v Londonu sejo, na kateri je sklenil, da ostanejo cene za vse proizvode in za vse trge nespremenjene.
Proizvodnja niklja od 1. 1929. dalje nenehoma raste. L. 1919. je znašala še 58,1 tisoča ton, 1. 1935. 77,3,
1.	1936. 92,4 in 1. 1937. 119,2 tisoča ton. Od te proizvodnje odpade na Ameriko 102,2 tisoča, na Avstralijo 9 in na Evropo le 6,2 tisoča ton.
Uzance za trgovanie
z repic
na Ljubljanski borzi za blago in vrednote
Zadnji »Službeni list« objavlja sledeče borzne uzance:
Člen 1. — Z izrazom »repica« se razumeva drobnozrnata repica (re-pina repica ali ogrščica — Riibsen) in debelozrnata repica (kupusna ali zeljnata repica — Kohlraps).
Člen 2. — Repica se trguje po 100 kg brez vreče.
Člen 3. — Repično seme mora biti: zrelo, suho, zdravo, rešetano in čisto, brez primesi divjega semena (»gorušica« — gorčica).
Člen 4. — Repica se trguje kot ozimna ali kot spomladanska (ja-ra). Spomladanska repica in v čezmorskih deželah pridelana repica se more dobaviti samo, če je takšna izrečno pogojena. Kot pridelek nove letine se mora dobavljati: drobnozrnata počenši od 15. junija, debelozrnata pa počenši od 1. julija. Repica po izvoru iz Južne Srbije se sme dobaviti 15 dni prej.
Člen 5. — Ni mogoče ugovarjati blagu, ki vsebuje:
do 2% plevela ali piškavih zrn, ali skupaj do 5% plevela, zemlje, plesnivih in nezrelih zrn.
Z bonifikacijo je dobaviti blago:
a) do 5% plevela in piškavih zrn, in to za vsakega % % od 2 do 5% pol odstotka bonifikacije od kupne cene,
b) do 10% plesnivih zrn, in to za vsak odstotek od 5 do 10% % % bonifikacije od kupne cene,
c) do 20% nezrelih zrn, in to za vsak odstotek od 5 do 20% V* % od kupne cene,
č) posebej glede zemlje in drugih primesi je blago dobavno, če jih ne vsebuje več ko 3% teže, in s tem, da se za vsak odstotek nad 1% mora odobriti bonifikacija 1 % % od kupne cene,
d)	če ima nedostatke pod a), b), c) in č), toda samo, če kupna bonifikacija ne preseže 7%.
Ne sme se dobaviti blago:
a) pri katerem presega skupna bonifikacija 7%,
b) ki vsebuje kumulativno več ko 5% plevela, 10% plesnivih zrn
20 % nezrelih zrn tako, da
in
skupna bonifikacija ne presega brez zemlje 7 %>,
c)	katero je pomešano z blagom iz prejšnje letine, č) ki je nezdravo.
Člen 6. — Nezdravo je tisto blago, ki je dušljivo, snetljivo, v znatni meri plesnivo, natrto ali vlažno. Za setev kupljeno blago se šteje kot nezdravo, če je njegova kalivost pod normalo, predpisano z zakonom.
Določbe glede »mixed-koruze«
Z izrazom »mixed koruza« se razume nova, času primerno suha koruza, pomešana s staro ali umetno sušeno koruzo s 17% vlage, kolikor ni drugače pogojeno.
Tolerira se, da sme »mixed koruza« vsebovati tudi do 18'5% vlage, toda v tem primeru se mora kupcu za vsakega pričetega % % vlage priznati bonifikacija v višini 1% od pogojene cene. Ako vlaga presega 18'5%, sme kupec blago odbiti. Za primer, da je dogovorjena vlaga, je dovoljena toleranca v višini %% z bonifikacijo 1%.
Te uzance Ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z repico in določbe za mešano koruzo je trgovinski minister potrdil z odlokom z dne 26. junija 1938.
Fr. Zelenik:
Iz prak
Nepreviden prodajalec
V neki trgovini je kupovala dama čevlje. S prodajalcem sta se že sporazumela glede oblike, barve, pete, le glede velikosti še nista bila na jasnem. Dama je rekla, da ne ve, kakšno številko potrebuje (imela je namreč bolj veliko nogo, v trgovini pa je bilo več ljudi), naj prodajalec presodi, kakšno številko naj vzame. Prodajalec je bil poštenjak in ni si domislil, da je ženski čevelj prevelik, če je tako ne tišči, da jo boli celo palec na roki, pa je prinesel čevelj bolj velike številke. Ne vem, ali je bil čevelj res prevelik ali ne, dama je vsekakor postala rdeča ko kuhan rak in vsa užaljena zamrmrala: Kaj pa mislite, da mi prinesete toliko prevelik čevelj.
S kupčijo ni bilo nič!
Prodajalka je prodala par čevljev. V svoji ustrežljivosti je ponudila kupovalki v nakup še najboljšo pasto za čevlje. Kupovalka je pa odgovorila, da pasto kupuje njena služkinja. Ako bi prodajalka ponudila nogavice, ki bi se prav lepo prilegale barvi kupljenih čevljev, bi najbrže prodala vsaj en par.
Iz teh dveh primerov je razvidno, kako previden mora biti pro-
dajalec in prodajalka posebno v finejših trgovinah, kamor zahajajo različne kupovalke. Ako bi prodajalec prinesel vsaj za eno številko premajhne čevlje, bi se kupovalki prikupil in bi prodal. Ni se spomnil, da ženske navadno nosijo za eno številko premajhne čevlje.
Doma in po svetu
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega dragega strica, gospoda
Schuster Ivana
trgovskega zastopnika
kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni č. gosp. prof. dr. Kotniku za tolažilne obiske, gg. zdravnikom za pomoč v brezupni bolezni, čč. sestram usmiljenkam za plemenito skrb, vsem prijateljem in znancem za številne obiske za časa bolezni, Šentjakobskemu pevskemu društvu v Ljubljani za prelepo žalno petje, ter končno vsem prijateljem in tovarišem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Ljubljana, Dolenji Logatec, dne 13. septembra 1938.
Žalujoii ostali
Južna Afrika bo izdala v prihodnjih letih 6 milijonov funtov za izpopolnitev svojega oboroževanja.
Mednarodna parlamentarna konferenca v Varšavi je bila te dni zaključena.
Anglija bo dala Bolgarski 6 mili-onov funtov posojila. Za posojilo , e prevzela jamstvo angleška vlada. Eden pogojev posojila je, da bo Bolgarska uporabila najmanj polovico posojila za bolgarske nabave v Angliji.
- Za generalnega guvernerja Italijanske vzhodne Afrike je bil na
predlog Mussolinija imenovan maršal Graziani. *
V Tokiu je bila odprta v navzočnosti princa čičibuja razstava »Velika Nemčija«.
V Tokiu se opaža močna agitacija z letaki proti nadaljevanju vojne s Kitajsko.
Skupni dohodki Sueške prekopne družbe so znašali letos v I. polletju 4,87 proti 5,74 milijona funtov v lanskem I. polletju.
Gospodarske finančne težkoče Japonske
Vojna ima za gospodarsko stanje Japonske vedno težje posledice. Industrijska proizvodnja se je že v maju znižala za 6,2%. Cene na debelo se neprestano dvigajo. Tako je bil indeks cen v juliju za 21,3% višji ko v juniju. Državni dolgovi so narasli od 13.021 milijonov jen dne 30. aprila 1938. na 13.720 milijonov jen v juniju. Leta 1934./35. je prišlo od drž. dolgov na glavo prebivalca 139 jen, leta 1937./38. že 185 jen, sedaj pa že 275 jen. Če pa upoštevamo devalvacijo jene, potem znašajo državni dolgovi Japonske že 24.447 milijonov jen ter pride na glavo prebivalca 338 jen.
Predsednik vlade se je vrnil iz Črne gore v Beograd.
Teden Rdečega križa bo v Jugoslaviji od 18. do vključno 24. septembra.
Železničarska kreditna zadruga
bo sezidala v Sarajevu 10 nadstropno hišo. To bo prvi nebotičnik v Sarajevu.
Na beograjskem velesejmu je bil torek slovesno odprt francoski paviljon.
Ministrstvo za javna dela je dovolilo pol milijona din za popravo Dioklecianove palače v Splitu.
Razpisana je druga licitacija za cesto Jeperca—Labore. Licitacija bo zopet v Beogradu. Ker je poleg tega ostala proračunana vsota nespremenjena, je skoraj gotovo, da bo tudi ta licitacija brezuspešna.
Blizu Varaždina je napadla skupina 20 članov neke ilegalne organizacije avtomobil, v katerem sta bila trgovca Nikola Slamič in Anton Turk s svojima soprogama. Trgovcema se je posrečilo, da sta, v avtomobilu ubežala. Na orožniški postaji v Novem Marofu sta sporočila napad orožnikom, nakar se je orožniška patrulja odpeljala na kraj napada. Tudi patrulja jev bila napadena in sta bila dva orožnika ranjena, ki sta nato uporabila orožje. Sedem napadalcev je bilo kasneje aretiranih.
Tvomica lepenke grofa Thurna v Prevaljah, ki je lani pogorela, J začela zopet obratovati	.
Dvodnevni tečaj za nje sadja in zelenjave bo na banovinski vinarski in sadjarski soh v Mariboru v dneh 19. in 20. septembra Tečaj Je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Prijaviti se je ravnateljstvu šole najkasneje do 18. septembra t. 1.
Poljski sejm je razpuščen. Nove volitve se morajo razpisati najkasneje 30 dni po razpustu sejma in morajo biti najkasneje v 60 dneh po razpustu.
Maršal Goring je obolel. Baje zaradi prevelikega napora v zadnj
nVsak letalski promet ^ zapad-no nemško mejo je P^epo Policijska letala imajo	«a
streljajo na letala, ki se ne bi spu stila na njih zahtevo.
300 sovjetskih bombnikov) e čez Romunijo preletelo v češkoslovaško kakor poročajo listi. Pilotirali so bombnike češkoslovaški piloti.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 14. septembra objavlja: Uredbo o dopolnilnem zapisniku k trgovinskemu in kompenzacijskemu sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo — Navodilo za izvrševanje uredbe o dopolnilnem zapisniku k trg. in iompenzacijskemu sporazumu med Jugoslavijo in Grčijo — Uredbo o opravljanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov — Navodila za pobiranje izrednega cestnega prispevka od čezmernih uporabnikov javnih cest — Uzance za trgovanje z repico na Ljubljanski borzi za blago in vrednote in določbe glede »mixed« koruze.
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 15. sept. 12.00: Operni napevi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Harmonika solo (Lojze Kokalj) — 14.00: Iz Leharjevih operet (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Pevski zbor Glasbene Matice — 20.45: Poskočne in vesele (plošče) — 21.00: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Lahka glasba (Drago Žagar in radijski orkester).
Petek dne 16. sept. 12.00: Plošče _ 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Plošče — 18.40: Ženska ura: Obvezno ljudsko zavarovanje (ga. Cirila štebi) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: O letošnjem kongresu slovanskih planincev v Pragi (dr. R. Brilej) — 20.00: Koncert. Sodelujejo: gdč. Štefanija Pavlovčič, prof. M. Lipovšek (spremljava) in radijski orkester — 21.20: Orglice in harmonika (A. Stanko ta F. Petan) — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.30: Angleške plošče.
Štev. 12.013/38.
Nabava 4 transformatorjev
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 28. septembra 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo za Obratno upravo Zabukovca, in sicer za 2 transformatorja za 5 KVA in 2 transformatorja za do 750 Va, zavarovana proti treskavim plinom. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje.
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.