5a. štev.	piacarev gc.ovini v Ljubljani, torek 3. februarja 1925.	LetoV.
r
m
GLASILO NARODNO - SOOJULISTIČNE STRANKE.
Urcdatttve in upravništv*: Ljitb^aan, Gradih« It. 7, lev«. TelefttO tftev. 77.
Izhaja vsako soboto.
Mettčnft naročnfr.s: za tuseemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din.
1 Mera ti se računajo po velikosti. —mgE==»x=» v oglasnem dola.
■o
]
Nameravano zasužnjenjenaših rudarjev.
Valed zaslužka, ki ga daje Trboveljska premogokopna družba »Slavenski banki«, voditeljem SDS in njenemu časopisju, se je čutila ta izsesevalka slo venskega ljudstva že doslej upravičeno, da je odpuščala rudarje iz službe poljubno, brez vsakega razloga. Cim več službenih let je imel rudar pri TPD in čim več je imel rodbinskih članov, tem rajše so ga odslovili, Rudarska pokojnina ne znaša po prevratu toliko, da bi mogel izhajati ž njo vpokojenec le par dni. Radi tega so se doslej od Trbov. prem. družbe odpuščeni rudarji spomnili i grenkim nasmehom svojih 20 in več izgubljenih let, v katerih so krvavo trpeli za družbo ter s sovraženim prezirom pogoltnili krivico, da izgubijo za izgubljena leta malenkostno penzijo. Z Žerjavovim »božičnim darilom«, pravilnikom o starostnem zavarovanju rudarjev, se pa naj ustanove določbe, da bo moral plačevati rudar visoke premije v pokojninski sklad, da pa bo od milosti Trboveljske prom. družbe odvisno, ako bo za ta plačila rudar dobival pokojnino ali no in ako se bo rudarju krvavo zasluženi denar, ki ga je vplačeval v dolgih, trpljenja polnih lotih v pokojninski sklad zaplenil z izgovorom, da ‘je bil odpuščen — četudi poljubno in brez pravega razloga, morebiti v 29 letu službe. Ce že sedaj Trboveljska premogokopna družba najraje odpušča iz službe starejše rudarje, ki imajo mnogo penzijskih let in ki imajo mnogo otrok, koliko rajše jih bo odpuščala odslej, da se bodo plenile pokojninske premije odpuščenih rudarjevi Vse to pa socijalnemu politiku judovskega pokolenja še ne zadostuje! Najnovejša uredba je ta, da odslej ne dobi noben delavec potnega lista za inozemstvo, ki no priloži prošnji za potni list poroštvene izjave dveh dobro situira-' nih driavljanov kraljevino SHS, da jamčita sa potovalne stroške izseljenika in njegove rodbine v slučaju njegovo vrnitve v domovino. S tem jo onemogočeno, da bi se mogel še kak rudar izseliti v inozemstvo. Kje pa naj dobi ubogi rudar, ki hoče odpotovati v inozemstvo, poroka, da mu jamčita za potovalne stroške, ako bi se rudar moral vrniti čez nekaj let v domovino? Tudi bogatašu bi tega nihče ne hotel jamčiti, ker čez nekaj let lahko pade tudi on v revščino ter bi morala biti poroka leta in leta pripravljena, da plačata stroške
potovanja rudarja in njegove rodbine v domovino.
Z ene strani bodo tedaj priklenjeni rudarji na Trboveljsko premogokopno družbo radi svoje pokojnine ter se bodo morali celo svoje življenje tresti strahu, da se jih nekega dne odpusti iz službe, da ne izgubijo pokojnine in težko plačanih pokojninskih premij, z druge strani bodo priklenjeni na njo, ker se ne bo mogel nihče izseliti v inozemstvo. Priklenjeni bodo na Trboveljsko premogokopno družbo, kakor so bili sužnji starega veka na svojega gospodarja ter bodo morali garati za najmanjši zaslužek, katerega jim bo nudila Trboveljska premogokopna družba, samo da se jim bo pustilo golo življenje. Tako zasužnjeni rudarji še misliti no bodo smeli na to, da bi zahtevali višje plače. To misel jim bo uradnik bral s čela samo, da bi jih odpustil iz službe in oropal pokojnine! Takšnega satanskega zasužnjenja bednih rudarjev si ni mogel izmisliti — človek 1 Sedaj je raz-umljivo* zakaj so lagali časopisi, ki so blizu jasli Trboveljske premogokopno družbe, da se našim rudarjem na Francoskem slabo godi. Oni seve ne želijo, da bi se rudarjem na Francoskem slabo godilo! Iz usmiljenja branijo rudarjem pot iz domovine! Naj siromaki raje doma trpijo za blagor »Slavenske banke« in iz nje zobajočih državotvorcev! Oni delajo vse le za državo in iz usmiljenja do delovnega ljudstva. Saj je dr. Žerjav tudi svoj pravilnik imenoval »božično darilo« za rudarje! Toda stvar je za rudarje silno resna! Kaj naj bo iz njSh, njihovih rodbin, če se naklepi Trboveljske premogokopne družbe udi-njenih »državnikov« in »socijalnih politikov« posrečijo?!
Edino, toda močno upanje je to, da ne bo trajala večno vlada PP režima in dr. Žerjava ter da pride na krmilo zopet Davidovičeva vlada. Ne le rudarji, vsak človek, ki ima še kaj človeškega čuta v sebi, mora pomagati, da pade pri volitvah dne 8. februarja 1925 PP režim, — ki vsaj v Sloveniji ne bo zmagal s svojo skrinjico, ampak more zmagati le b skrinjicami podkupljenih demagogov, — bodo rudarji priklenjeni na Trboveljsko premogokopno družbo, kakor sužnji in bodo morali delati kakor sužnji za vsako plačo v korist svoje izsesevalke in od njo živečih prodancev.
Mariborsko pismo.
.....	Maribor,	2.	febr.
' »Nova Pravda« je prinesla nedavno po >Stra2i« kratko notico o dr. Pivku in pristavila, da mora za take trditve »Straža« imeti dokaze, ki jih naj priobči, časopisje aacijonalnega bloka je vsled tega zagnalo velikanski krik in Stane Vidmar v Ljubljani je izvajal popolnoma po nepotrebnem konsekvence, češ, narodni socijalisti blatijo osebo dr. Pivka po krivem. Narodni socija-listi dr. Pivka v volilnem boju niti ne omenjajo, najmanje pa osebno napadajo, pač pa nasprotno vsakdo trdi, da je dr. Pivko vsa svoja dejanja tekom svetov, vojne izvrševal brez dvoma r dobri veri, da s tem koristi jugoslovanski ideji Da pa Italijani ne bi nikdar izpustih Slovenije do Drave iz rok, ie radi premoga v Trboveljskih in Rajhen-burSkih revirjih, če jo bi zasedli po dr. Pivkovem načrtu, je pa tudi res. Navzlic tej ugotovitvi pa se dr. Pivku ne mor« pred-bacivati nekarakter, pač pa se ga lahko označi kot naivnega politika, tako naivnega, da Je veroval v italijansko poštenost in računal na Italijansko zahvalo, čeravno tvori vsa daljnja in bližnja zgodovina Italijanov en sam dokument nepoštenosti, hinavščine in prevara V tem obstoji dr. Pivkova zmota (ne nepoštenost v jugoslovanski stvari) ln Italijani so gotovo že pretočili milijon solz, ker niso sledili dr. Pivku. — Niso mu verovali, ker 'sodijo vsakogar za nepoštenega, za takega kakor so sami.
Ponatis »Stražine« trditve v »Novi Pravdi« pa so Žerjavove! pobrali kot dobrodošlo kost, ki jo glodajo v pomanjkanju vsakega drugega argumenta proti politiki bratskega sporazuma. Ves politični boj Žerjavove stranke hočejo pretvoriti v dr. Pivkovo osebno zadevo. Za to so ga tudi kandidirali, ker jim manjka vsake druge privlačnosti. Dr. Lipold je odbijajoča osebnost celo za najožje pristaše Žerjava, dr. Kukovec ga je vsestransko polomil itd. — Vzeli so torej dr. Pivka, ki naj bi kot neumoren delavec za >Sokolstvo< zbral za ierjavščino vsaj sokolske glasova. — Proti
svoji volji Je moral dr. Pivko dati	svoje
Ime, da se Izrabi sokolska ideja t politiki.
Vprašamo pa, kako se krije Tyršova »Svoboda« z Žerjavovim terorjem,	kako
»Enakost« z Žerjavovim kapitalizmom kako »Bratstvo« z denunciranjem Slovencev v Beogradu, z nastopanjem Pašič - Pribiče-vič-Zerjavove klike proti Slovencem in Hrvatom?
Noben Sokol ne bi smel biti na listi PP2 režima, če ve, kaj je sokolska misija.
Neodpustljivo je pogrešil dr. Pivko, da kot Sokol kandidira na listi PPŽ režima.
Ni dovolj, da je politik osebno pošten, važno je tudi, da ne dela pogreik.
Zmote v politiki so vedno usodepolne za narod, tembolj, čim več naivnih in poštenih ljudi se stavi v službo nepoštene politike, n. pr. PP režima, ki ni ne za svobodo, ne za enakost in ne za bratstva
Ne gre za osebo, ki kandidira, temveč za stvar, ki jo bo morala dotična oseba zastopati. Kaj pomaga ena oseba v stranki, ki ni niti sama v sebi demokratična, n. pr. radikalna, kjer absolutno kandidira Pašič, ali v samostojni »demokratski«, kjer absolutno komandira Pribičevič?
Dr. Boža Markovič je prinesel v Slovenijo pravo demokratsko misel, ono čisto demokracijo, ki je PP2 režimovcem izpodkopala njih lažnjivo demokracijo ter jim zmešala račune in pamet. Brez argumenta stojijo blamirani pred narodom in nervozno glodajo pobrano kost o dr. Pivkovi osebnosti.
Dr. Boža Markovič, nosilec liste bratskega sporazuma je pravi apostol resnične svobode, enakosti in bratstva. Nasprotniki teh gesel so izgubili sapo, ko so opazili velikanski učinek nastopa dr. Bože Markoviča.
V	pomanjkanju vsakih drugih argumentov, so pričeli sedaj z osebnimi napadi na njega samega in na vse ostale kandidatne liste bratskega sporazuma.
»Čevljar«, »gigerl« in trumf vseh trum-iov »klerikalec«, so volilna gesla PPŽ re-
žima proti geslom »Svoboda«, »Enakost« in »Bratstvo«!
Davidovičevemu bratskemu pozivu k sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci se je odzvala tudi SLS in samo radi tega se po dr. Žerjavovem mnenju ne sme Davirto-vičevem klicu odzvati niti en napreden in svobodomiseln volilec, kajti če klerikalci pravijo 2 X 2 = 4, morajo po Žerjavovi komandi kričati vsi svobodomisleci, da je 2X2 = 5. Kdor tako ne kriči, ni svobodomiseln in napreden, in ni Sokol, temveč — klerikalec.
Izjava občinskega kluba N*S v Celju,
Z ozirom na postopanje SDS v volilnem boju v Sloveniji in na teror, katerega izvaja današnji režim, koje-ga predstaviteljica v Sloveniji je SDS, je podal klub občinskih odbornikov NSS v Celju na seji občinskega sveta dne 30. januarja t. I. sledečo izjavo:
»Klub občinskih odbornikov NSS v Celju ugotavlja, da je bivši volilni sporazum za občinske volitve v Celju, ki se je sklenil pod imenom »Narodni blok« v svrho pariranja sedaj veljavnega krivičnega volilnega reda v smislu tozadevnega dogovora z izvolitvijo župana prenehal.
Obenem izjavlja isti klub, da se smatra popolnoma samostalnega in nevezanega napram ostalim strankam, ki so bile združene v Narodnem bloku ter hoče svoje delovanje v občinskem svetu popolnoma usmeriti v smislu svojega strankinega programa.« '
Izjavo je podal v imenu kluba občinskih odbornikov NSS predsednik kluba tov. dr. Dobovišek.
To za enkrat, ako pa bodo gospodje mladini nadaljevali svojo gonjo, pridejo še daljnje konsekvence.
Ostavka Ljube Jovanoviča.
V	radikalni stranki obstojata dve struji Jovanoviča* in Pašičeva. Pašič je zagovornik najskrajnejšega centralizma in po mišljenju Velesrb, dočim je Jovanovič za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci in že od nekdaj odločno obsoja Pribičevičeve teroristične metode. Pri zadnji vladni krizi je v radikalni stranki zmagala Pašičeva struja in je bil Jovanovič potisnjen v ozadje. Jovanovič se je trenotno umaknil intrigam radikalnih korupcijonistov, ki imajo kot bivši ministri tožbe na vratu in je samo še vprašanje dni, ko bodo skončali svojo karijero v arestih. Radikalni korupcijonisti so izrinili poštenjaka Jovanoviča samo zato iz ospredja, ker so hoteli še enkrat poiskusiti s srečo, da se rešijo obtožb in zaporov. S trenotkom, ho bi bil dosežen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci je obsodba korupcijonistov neizbežna, vzdrže se edinole lahko z nasilnim centralizmom in diktaturo.
Seveda je bilo takoj od vsega početka jasno, da se je Jovanovič le navidezno umaknil in da čaka samo ugodne prilike, da udari po korupcijonistih, ki škodujejo ugledu stranke. Jovanovičev vpliv je vedno bolj naraščal in s tem obenem nezadovoljstvo z sedanjim vodstvom stranke. Kriza v radikalni stranki se je javno pokazala že ob času vlaganja list. V večini volilnih okrajev niso hoteli pošteni radikali ničesar slišati o kandidaturah korupcijonistov, kakor tudi ne o zvezi s Pribičevičem, o katerem Srbi nimajo nobenega dobrega mnenja. V številnih volilnih okrajih (32) je postavljenih po dvoje radikalnih list, ki so v najostrejšem boju med seboj. Pošteni radikali zmagujejo na celi črti. fo pa korupcijoni-stom v Beogradu ni všeč (boje se zaporov) in so zato pri glavnem radikalnem odboru izposlovali sklep, da se več sto uglednih radikalov izključi iz stranke.
Jovanovič ni mogel več prenašati razmer v radikalni stranki Jovanovič ni soglašal z vezavo s Pribičevičem, kakor tudi ne s tem, da bi radikalna stranka ščitila tiste, ki so obdolženi nečastnih dejanj. Kriza v radikalni stranki je dospela do viška in Jovanovič je podal demisijo kot predsednik glavnega odbora radikalne stranke.
Jovanovičev odstop bo imel najdaleko-sežnejše posledice. Ni dvoma, da bo na strankinem zboru radikalne stranke Jovanovič zmagal, ker ima že danes večino pristašev za seboj. Z Jovanovičevo zmago bo pridobljena radikalna stranka za odkritosrčen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, Pribičevič in njegovi priveski bodo pa odfrčali iz radikalne zveze v politično pozabljenost. Tudi Jovanovičev slučaj nam znova potrjuje, da nam Žerjav dolgo mini-straril ne bo! Najdalje kvečjemu do 8. februarja, če ne bo že preje počilo!
Naši shodi.
Velika manifestacija v IS Mariboru.
V	sredo, dne 28. januarja se je vršila za »Blok bratskega sporazuma« naravnost veličastna manifestacija v Mariboru. Volilni shod se je vršil v dvorani Zadružne banke ob navzočnosti več kot tisočdvesto volilcev. Zborovanju je predsedoval profesor dr. Pečovnik. Prvi je poročal na shodu nosilec kandidatne liste vieučeliški profesor dr. Boža Markovič, ki je uajpreje podal histo-rijat o ustanovitvi naše države, nakar je obravnaval poUtične prilike v državi. Govor prof. dr. Markoviča je navzoča množica sprejela z viharnimi ovacijami. Za prof. dr. Markovičem je govoril profesor Ribarič, nakar je tov. Ivan Roglič razvil gospodarski program. Tudi govor tov. Iv. Rogliča je bil sprejet z velikim odobravanjem. Shod je bil zaključen ob največjem navdušenju za »Blok bratskega sporazuma«.
Na Teznu
se je vršil dne 80. jan. t. 1. shyd v gostilni pri Feliču. Tezničani so napolnili dvorano in z velikim zanimanjem sledili izvajanjem tovariša Rogliča, ki je razvil v drastičnih besedah program »Bloka bratskega sporazuma«. Močno je prevzela misel bratskega sporazuma Tezničane že pred shodom, utrdila se je popolnoma po govoru tov. Rogli-fca. Vsi volilci uvidevajo, da je edino bratski sporazum za te volitve prava parola ln predpogoj vsakemu drugemu napredku v gospodarskem in socijalnem oziru. Tezničani so prepričani, da mora biti glavni cilj teh volitev, zrušenje P. P. režima, ki tvori naj večjo oviro za konsolidacijo države. Vsi bodo volilne krogljice pometali v zadnjo Skrinjico.
Rufe,
Zelo lepo je uspel tudi shod v Rušah v petek zvečer pri Novaku. Prostori so bili nabito polni. Shodu je predsedoval tovarniški delavec Buchmeister. Med veliko pozornostjo sta nato govorila najprej tov. Brandner, potem pa prof. dr. Markovič. Zborovalci so jima neprestano pretrjevall, •' ko sta podvrgla neusmiljeni kritiki sedanji P. P. režim, ki je škodljiv za vse sloje, posebno pa za delavstvo in sta pokazala edino pravo pot, to je »Bratski sporazum«. K besedi se je oglasil naj.ijproj neki soci-jalist, nato pa neki pristaš narodnega bloka. Obema je uspešno odgovarjal tov. Brandner in so zborovalci odobravali njegova izvajanja, da je treba Davidoviču pripomoči do zmage, a ne Pašiču. Povdaritl moramo razveseljivo dejstvo, da so delavci z mirnim in dostojnim vedenjem dokazali, da prav umevajo sedanji položaj. Prepričani smo, da bodo dne 8. februarja štorih svojo dolžnost in volili ze demokracijo m socijalno pravičnost
Ratje pri Mariboru.
Sijajen shod v Račjem je priredil blok bratskega sporazuma v četrtek zvečer v gostilni MoschL Prostori so bili nabito polni. Pred tem shodom sta bila v istem lokalu nekaj dni prej dva shoda, najprej radikalov, potem pa takozvanega »nacijonalnega« bloka. Sreče ni imel ne dr. Ravnik, ne dr. Pivko. Prvi je utihnil radi prevelikega razburjenja takoj, ko je padel medklic: »Pašič je falot«. Dr. Pivku se ni mnogo boljše godilo in je moral priznati, da »aacijonalnega bloka« ni. Po teh dveh shodih je vladalo naravnost velikansko zanimanje za shod bloka bratskega sporazuma. Značilno je, da so agitirali za shod s tem, da so rekli: slišali smo Pašiča (dr. Ravnika) in Pribičeviča (dr.- Pivka), sedaj hočemo slišati še Davi-doviča. Shod je otvoril nadučitelj Mohorko in podal besedo tov. Brandnorju, ki je v obširnem govoru pojasnil sedanje stanje v državi, in dokazal, da je rešitev samo v bratskem sporazumu, kateremu se mora umakniti PPŽ režim. Zborovalci so ves čas pazljivo poslušali in neprestano pritrjevali. Kar oddahnil so se, ko so slišali odrešilno besedo. Na koncu so stavili na tov. govornika še nekatera vprašanja, na katera je točno in v zadovoljstvo vseh odgovarjal. Ob velikem navdušenju za bratski sporazum je bil nato shod zaključen.
Marenberg.
V	četrtek dne 29. Januarja t 1. se je predstavil volilcem v Dravski dolini in sicer v Marenbergu dr. Markovič. Noben shod v tem trgu še ni bil tako obiskan. Nacijo-nalni blokašl so hoteli shod preprečiti in so to tudi dokazali s tem, da je peščica njih (6) s še toliko otroci shod neprestano motila. 150 poslušalcev kmetov in delavcev je lepo in mirno poslušalo dr. B. Markovičev
stvaren govor, le takozvana napredna inteligenca pod vodstvom gg. Pahernikov iz Vuhreda je neslano motila shod in hotela • Srbih več vedeti kot dr. B. Markovič. Z* vzgled jim je dal predsednik delavce in kmete, od katerih se naj uče olike.
Učitelj, član Orjune, ki nima žaganja v glavi, je zagovarjal stališče dr. B. Markoviča in Davidovičevo politiko: Kar naenkrat zarohni njegov tovariš nad njega: »Jaz sem četnik Orjune in ti zapovedujem, da se takoj vsedeš in prenehaš govoriti«. Odgovor: »Ti si butel«. Splošen smeh!
Druga cvetka. Kraljevi notar poživlja dr. Boža Markoviča k -stvarnosti. Govori naj
o	volitvah, ne • režimu. Vsled splošne kon-sternacije ni nikdo rekel — butel — vsakomur je ostalo v grlu.
Tretja cvetka. Dr. B. Markovič konsta-tira, da je Pašič podpisal Krfsko, deklaracijo. Inteligent is Marenberga se oglasi: saj jo je dr. Korošec tudi. Več delavcev zavpije: saj ni res.
četrta cvetka. Po končanih izvajanjih dr. Bože Markoviča in tov. Rogliča se oglasi k besedi župan (predsednik Orjune) in po par stavkih konča: Mi bomo volili dr. Pivka, delavci pa 10. skrinjico intemacijo-nalno soc. demokratsko. Tov. Roglič ga pozove, da naj	g. župan odstranijo orjunaški
znak, kar pa	niso storili
Blamaža teh v oštarijah skisanih inte-ligentov je bila kompletna, kajti pokazali so polno nepojmovanje politike in ignoranco ter neoliko. Vse pred kmeti in delavci.
Dr. Bože	Markovičev	govor	pa je	vlil
vsem ostalim	navzočim v	srce	upanje	na
boljše čase bratskega sporazumevanja in bodo z vnemo zanj agitirali, da bo zadnja skrinjica v Marenbergu sprala madež, ki so ga nacijonalni b lokaš i iz Vuhreda v bojazni pred agrarno reformo nadeli Dravski dolini.
Dravograd.
V	soboto večer se je pri nabito polnih prostorih hotfela »Korotan« v Dravogradu vršil shod »Bloka bratskega sporazuma«. — Otvoril ga je predsednik kraj. org. NSS. tov. Jošti. Ko je predstavil prof. dr. Bož* Markoviča, so mu številni zborovalci navdušeno vzklikali »živio«. Nato so pazno sledili njegovim izvajanjem o pogubonosnosti sedanjega režima, ki je pogazil princip parlamentarizma. Ne smemo, da dopustimo, da se krši princip,	ki	je	temelj	vsake	demokratske države	in	da	se korupcija	vedno
bolj širi in sicer od zgoraj dol. Korupcija je posledica kaosa, ki pri nas obstoji ie Sest let. K temu je pripomogla vidovdanska ustava, ki ni bila sprejeta potom sporazuma, temveč potom majorizacije in predstavlja najhujši centralizem. Rešitev je samo v tem, da se bratski sporazumemo in odstranimo zlo,	da	bo	postal	narod	zadovoljen. Režim, ki	se	drži samo	s pomočjo si-
le, mora pasti. Red moramo napraviti v tej naši lepi državi, katero vsi enako ljubimo. Govoru dr. Bože Markoviča je sledilo dolgotrajno odobravanje in navdušeno vzklikanje.
Za tem sta govorila okrajni kandidat dr. Toplak in bivši poslanec tov. Brandner, nakar je bil shod v splošnem 'navdušenju zaključen.
Slovenjgradec.
Ob izredno mnogobrojni udeležbi — ljudstva se je kar trlo — se je vršil v nedeljo dopoldno shod »Bloka bratskega sporazuma« v hotelu Goli v Slovenjgradcu. Zanimanje za shod je bilo velikansko, ker je bil najavljen dr. Boža Markovič. Shod je otvoril predsednik kraj. org. NSS tov. Puncer. Po pozdravu je kot prvi govoril dr. Toplak, ki se je predstavil kot okrajni kandidat za Slovenjgradec in Prevalje. Za njim je med velikim odobravanjem govoril dr. Boža Markovič, ki je podrobno razložil sedanji položaj in važnost volitev dne 8. februarja, pri katerih gre za to, ah bo zmagalo nasilje, to je PP režim, ali bratski sporazum, ki ga zastopa Ljuba Davidovič. Minuli so časi, ko se je vladalo proti volji naroda. Demokratizem izključuje hegemonizem in majorizacijo in vse ono, kar je nenaravno. Naš sedanji režim, ki je z malimi izjemami celih Sest let na krmilu, ni ne demokratski, ne jugoslo-venski. Kakšna Jugoslovena sta • Pašič in Pribičevič, ste videli iz tega, da nista niti dopustila, da bi prišla beseda jugoslovenski v vidovdansko ustavo. Ne dopuščamo, da se krši princip parlamentarizma in da vlada režim, ki nima večine v narodu. Gremo v borbo proti režimu, ki je kriv, da Bmo i* navdušenja, ki je vladalo ob prevratu, dospeli v tako težki položaj. Govoru je sledilo viharno odobravanje. Za tem je govoril bivši poslanec tov. Brandner, na kar je bil shod med velikim navdušanjem zaključen.
Stran L	7	»HOVA	PRAVDA«	gfe*	g.	^	i
V boj za zmago poštenosti in pravice!
SaStani.
Na 19. shodu, ki ga je priredil i>)OK bratskega sporazuma v gostilni Kunst v Šoštanju v nedeljo popoldne, je doživel prof. dr. Markovič, da mu tamkajšnja inteligen-oa, organizirana v organizaciji jugoslovanskih nacijonalistov, ni pustila niti govoriti in da mu je zabrusila v obraz, da je proti-državen element. Med njegovitn govorom je divjaia kot pobesnela in ko je dr. Markovič začel kritizirati politiko Pribičeviča, so tako rjuli, da ni več mogel nadaljevati. Zato jih je vprašal: »Ali mi dopustite, da govorim naprej V« Odgovorili so mu: »Ne dopustimo.« Nato je dr. Markovič prenehal s svojim govorom. Nadaljevali so se samo še prepiri. Tovariša Brandner in Puncer sta tej napredni inteligenci, Žerjavovi gardi povedaia mnogo bridkih. Zanimivo je tudi dejstvo, da so odkrito priznali, da so za diktaturo, za absolutizem, na kar jim je dr. Markovič odvrnil: »Potem se morate Slovenci izdvojiti iz Jugoslavije, kajti mi Srbi diktature nikdar ne bomo priznali.« Ko so mu rekli, da je protidržaven, jih je odločno zavrnil:
»Zabranjujem vam to, da me nazivate protidržavni element«, nakar so se začeli opravičevati.'Celi čas so branili politiko silne roke z edinim argumentom, da so Nemci v Šoštanju ošabni in da zatirajo Slovence. Ko pa jim je tov. Brandner vrgel v braz, da a tem obtožujejo svojo lastno vlado, a se kljub temu borijo za njo s tem, da agitirajo za narodni blok, niso vedeli nobenega stvarnega odgovora. Tov. Puncer je povedal bridke na naslov nekaterih njihovih bivših av-atrot i lo v. Višek sramote pa je bil. ko niti invalida brez obeh nog tov. Opeko niso pustili govoriti in so se na račun invalidov posmehovali. Prof. dr. Markovič je dobil naravnost strašen vtis o takozvani »napredni« naši inteligenci. Dragoceno je to, ker sedaj vidi, kaki ljudje stoje v Žerjavovi stranki in zakaj jih narod tako sovraži. Izrekel je naravnost uničujočo kritiko. Kdor je vlde. dogodek v Šoštanju, ta je odklonil agitirati proti narodnemu bloku.
Zapomnili smo si sledeča imena glavnih razgrajačev, ki so vodili akcijo: Kurnik, uradnik drl rudnika, Špenko, učitelj, Riste-ržč, živinozdravnik, Štor, čevljar in Pukl. Ta škandal se bo maščeval 8. februarja. Takrat dobi dr. Boža Markovič zadoščenje.
Trbovlje.
Shod, ki se je vršil v veh prostorih gostilne Pravdič v pondeljek dopoldne, je krasno uspel. Otvoril ga je tov, Dornik, nakar je dr. Dimnik poročal o božičnem darilu dr. Žerjava, novem pravilniku, na podlagi katerega izgubi rudar vse prejemke in pen-zijo, če ga družba odpusti. Priklenjen bo kot z verigo na družbo. Omenja tudi težko-5e pri postopanju za delom v inozemstvu. Če nočejo rudarji suženjstva, morajo glasovati tako, da zrušijo režim, namreč za Da-vidoviča kajti samo med Pašičem in Davi-dovičem je sedaj borba. Dr. Boža Markovič je za tem govoril o borbi proti absolutizmu in za demokratizem. Brez demokratizma tudi ni socijalizma. Žalibog, da se moramo sedaj boriti za to, za kar smo se v Srbiji borili že pred 30 do 40 leti, za demokratizem, ki pomeni spoštovanje volje večine naroda. Tov. Brandner je pojasnjeval, da, ker po krivdi delavskih voditeljev raznih frakcij ni prišlo do delavskega bloka, bodo delavski glasovi pri teh volitvah samo števni. Škoda bi bilo ako bi se s tem indirektno podprlo PP režim. Treba je, da se soci-jalisti vseh frakcij odločijo za to, da podprejo jDavidoviča v borbi proti Pašiču s tem, da glasujejo za blok bratskega sporazuma. Nato je tov. Dornik sijajno uspeli shod zaključiL
Rajhenburcr.
V	pondeljek popoldne se je vršil v gostilni Vran tič v Rajhenburgu dobro uspeli shod bloka bratskega sporazuma, kateremu je predsedoval g. Fabjančič, poročal pa tov. Brandner, ki je govoril z velikim ognjem in tako prepričevalno, da so mu pritrjevali tudi navzoči pristaši drugih strank. Dokazal je, da je zmaga samo v bratskem sporazumu.
it. Jurij ob juinl železnici.
Naši shodi:	V nedeljo dne 1. febru-
arja t. 1. so jo vršil v Št. Jurju ob j. ž. impozanten shod »Bloka bratskega sporazuma«. Vkljub temu, da sta se istočasno vršila v neposredni bližini dva druga shoda (SLS in JSDS) je bila velika dvorana pri g. Klanjšeku popolnoma napolnjena. Pod predsedstvom srezkega kandidata tov. Dra-gotinaGobca sta navzočim volilcem razložila v temperamentnih govorih program »Bloka bratskega sporazuma« tovariš dr. Dobovišck in g. Andro Posavec, lekarnar iz Celja. Prvi je očrtal gospodarsko stran, drugi navdušen Davidovičanec in bivši do-brovoljec v hrvatskem jeziku politični program ter so vsi navzoči, tudi pristaši raznih drugih političnih strank, govornikoma navdušeno pritrjevali in splošno odobravali program za sporazum in poštenje ter jedna-kopravnost o državi. Še celo Drofenikov priganjač Urlep se je moral konečno — ugnan v kozji rog po domačinu tov. Dobo-višeku — potolažiti in je odkrito in skesano priznal, da le na podlagi sporazuma za-moremo priti v naši lepi Jugoslaviji do strpljivih razmer in s temi do zboljšanja gospodarskega blagostanja našega rodoljubnega naroda, št. Jur hoče dnp 8. februarja pokati, da je vreden svojih sosednih občin in zaupanja in bo glasoval za zadnjo, t. j. 14. Skrinjico, v 'kateri se zbira pošte-
nje, odkritosrčnost in zmagoslavni poboj , Bloka bratskega sporazuma«.
Šmarjeta pri Rimskih Toplicah
Dne 30. t. m. se je vršil shod »Bloka bratskega sporazuma« v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah; gostilna g. Pušnika je bila ob napovedani uri poslušalcev - volilcev napolnjena. Govornik g. Drago Gobec, srezki kandidat iz Celja je v jedrnatih besedah razložil program »Bloka bratskega sporazuma«, navzoči tudi drugih strank so izvajanjem govornika brez ugovora pridrdili s ploskanjem ter obljubili oddati dne 8. fe-buarja t. 1. svoje krogljice v 14. t. j. zadnjo skrinjico.
Celjsko okroije.
V torek dne 28. t. m. se je vršil popoldne zelo dobro obiskan shod v Galiciji občina Velka Pirešica, na katerem sta poročala tov. dr. Dobovišek in naš kandidat g. Gobec Dragotin iz Celja. Prostor gostilne g. Speglič-a je bil nabito poln in z zanimanjem smo sledili izvajanjem govornikov, vsi navzoči so zaprisegli oddati 8. februarja svoje krogljice v zadnjo skrinjico in obljubili delovati na to, da bo število za zadnjo skrinjico oddabih krogljic za največjo kmetsko občino tudi najbolj častna
Shodu je predsedoval bivši poslanec SLS g. Krajnc, kateri je istotako priporočal volilcem glasovati za blok bratskega sporazuma.
Isti dan zvečer se je vršil v Raji vasi pri Petrovčah istotako dobro obiskan shod, katerega se je udeležilo okoli 40 volilcev in so zbrani izvajanja tov. dr. Doboviška in Gobeca vzeli z odobravanjem na znanje ter obljubili, vsi oddati (svoje glasove bloku bratskega sporazuma.
Kranj.
V Kranju je sklical shod Blok bratskega sporazuma v ponedeljek, dne 2. februarja v dvorano Narodnega doma. Shod je otvoril tov. Gabrovšek in po pozdravu podal besedo prof. dr. Boži Markoviču. Na shod je prišla klika samostojno demokratskih 'čvičkarjev, ki so zabuhlih in rdečih obrazov pričeli razgrajati kot bi bili v svojih beznicah. Vsled nastopa kranjske sam. demokrat, klike je nastalo v dvorani splošno razburjenje in burno prerekanje. Ker pijanih sam. demokratov brez orožniške asistence ni bilo mogoče spraviti iz dvorane, se shod potem ni vršil. Sam. demokrati so zaigrali med poštenimi ljudmi vsled svojega nastopa vse simpatije. Uspeh bloka bratskega sporazuma je tudi v Kranju zasiguran.
Novo mesto.
V nedeljo 1. februarja se je v Novem
1	mestu vršil sijajen shod »Bloka bratskega
sporazuma-, katerega se je udeležilo ob »asistenci« orožnikov 360 ljudi. Prostrani gostilniški prostori j>ri »Sedlarju« so bili nabiti do zadnjega kotička. Govorniki so podali temeljito sliko o položaju v naši državi, o delovanju nasilnega režima, o delavskih strankah, ki s svojim ločenim nastopom dogovorno podpirajo režimskega eksponenta ter o volilnih izgledih, ki so za Davidovičevo opozicijo naravnost sijajni Zborovalci so z navdušenjem odobravali politiko sporazuma. Poštene lekcije sta dobila dva gospoda iz vrst komunistov in radikalov, ki sta skušala zagovarjati režim. Govorniki so ljudstvu dokazali, da je NSS, ki nastopa v bloku sjjorazuma, zares državotvorna, da pod nobenim pogojem ne dopušča rušiti naše Jugoslavije ne od sedanjih režimovcev in no od boljševiških ko-munsitov, ki so se skrili pod novo firmo neodvisno 'kmečke delavske strajnke.
Koroščev shod v Ljubljani
Vsled nastopa ljubljanske »Orjune« je policija razpustila shod SLS v Ljubljani, kjer bi imel govoriti dr. Korošec. »Orjuna« je s svojim nastopom hotela udaritf SLS v Ljubljani, v resnici je pa s svojim nepremišljenim in terorističnim nastopom le koristil#., popularnosti SLS kandidata.
Žerjavova pojedina — fijasko.
V	Novem mestu je minister Žerjav minuli teden sprejemal v avdijenei župane in zastopnike raznih korporacij. — To avdi-jenci pa je bil pri Windischerju banket, na katerega so g. minister povabili 60 gostov. Za te goste je bilo naročenih 60 porcij kosila a 60 Din in 4 hektolitre vina. Pa glej vraga! Banketa se je udeležilo samo 20 oseb in ti so jedli in pili za vse druge. — Živjo naše kase, živjo naši davki, živjo 8-februar.
Žerjavov shod v Novem mestu — polomija.
Pretečeni teden so si Žerjavovci dovolili tudi predpustno veselico v Novem mestu. Sklicali so shod, na katerega je prišel g. Rape. Pa g. Rape je doživel polomije-Na shod je prikapalo natančno 73 ljudi, od katerih je bilo nad eno tretjino pristašev drugi strank, ki so pa prišli na shod samo zato, da si ogledajo SDS predpustno komedijo.
Tajne koncesije Daliji.
Sedanja volilna vlada je po poročilih iz Beograda Italijanom priznala tajne koncesije na škodo Slovenije, katerih si pred volitvami ne upajo objaviti Mussolini sedaj pritiska na izvedbo teh koncesij še pred 8. februarjem, ker si je izračunal, da po 8. februarju vsled padca P. P. režima ne bo nič s koncesijami. — Tako se dela za državno edinstvol
Na Kranjskem
Ima
7.
volilno skrinjico
Blok biotskega sporazuma
Delavstvo In sam. demokrati
Tudi delavske glasove hočejo dobiti samostojni demokrati pri teh volitvah. Med delavstvo.pošiljajo plačane..agitatorj’e, da delajo štimuugo za skrinjice anacijoualnega bloka. Seveda je trud plačanih agitatorjev čisto zaman, ker delavstvo. predobro pozna samostojne demokrate in njihovo ljubezen do delavstva. Delavstvo bi se naravnost skregalo s pametjo, če bi oddalo samo en glas za samostojne demokrate, upravne svetnike »Slavenske banke«. Kakor znano je plačala vse deficite pri »Jutru« »Slavenska banka«, ki sedaj s težkimi tisočaki vzdržuje tudi vso samostojno demokratsko, agitacijo ob volitvah. Seveda pa tega ne dela Slaven-ska. banka iz navdušenja za program mladi-nov, ampak iz čisto poslovnih ozirov. Samostojni demokrati, ki so tudi upravni svetniki, Trboveljske premogokopne družbe, so odredili, da se ves milijonski denarni promet Trboveljske vrši potom »Slavenske banko«. Pri tem ima »Slavenska banka« ogromne profite in ji je razumljivo prav lahko, zahvaliti se samostojnim demokratom za poslovne usluge — z visokimi subvencijami. Zato, da nekaj; samostojnih demokratov vleče visoke, tantijeme v upravnem odboru Trboveljske,. morarstranka Samostojnih demokratov voditi protidelavsko politiko. Tako so samostojni demkrati izposlovali, da se je delavstvu onemogočilo izseljevanje rudarjev, in da se je rudarjem odvzelo preskrbnine. Samostojni demokrati zadnji čas tudi veliko pišejo o okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Tudi interes sam. demokratov za ta zavod ne izhaja Iz ljubezni do delavstva. Za okrožni urad za zavarovanje delavcev se brigajo sam. demokrati samo zato, ker na njihov diktat vlaga okrožni urad ves svoj denar v »Slavonsko banko«, seveda za nizko obresti. »Slavenska banka« 6 ter« .denarjem veliko zasluži iu del tega dobička gre zopet v sam. demokratske blagajne. I* vsega . tega sledi, da., je zanimanje sam. demokratov za delavstvo strogo poslovnega značaja, koruptno in banko-krutsko.
Izjava rafolstva NSS.
Navzlic jasnim pojasnilom »Nove Pravde« še vedno razširjajo agitatorji in listi samostojnih demokratov, da Narodno scijali-stična stranka ne priznava velikih zaslug jugoslovanskih dobrovoljcev za ustanovitev naše nacijonalne države. Klevetniki razširjajo te vesti navzlic temu, da so neresnične, zasledujoč pri tem umazani strankarski interes, pridobiti za skrahirani nacijonalni blok nekaj lahkovernih volilcev.
Načelstvo NSS izjavlja, da napravi enkrat za vselej konec samostojno demokratskim klevetvam, da je NSS kot državotvorna stranka zastopnica vseh onih svetih idej, ki so dobrovoljc« vodile pri izvršitvi svojih herojskih činov za našo domovino. Ce je »Nova Pravda« s svojo nejasno stilizirano notico s citatom iz »Straže« samo nehote vzbudila naziranje, da se NSS ne sklada z idejami in čini dobrovoljcev, potem je za vsakega jasno, da notica ni bila umestna. Sicer pa vs« dosedanje delo in program NSS dokazuje, da je kleveta, da »Nova Pravda« ni zastopnica doborovoljekih Idej. P** polnoma neupravičena. •
Kakšno stališče pa zavzema NSS glede dr. Pivkove kandidature v mariborsko-celj-skem okrožju, je pa jasno povedano v člankih, ki so bili v »Novi Pravdi« priobčeni v zadnji in današnji številki-
V	Ljubljani 3. februarja 1924.
Načelnik NSS: Ivan Deri«.
Konjederec bljuje 1
Znani konjederec se je v »Jutru« izbljuval nad NSS z izrazi, katerih bi bilo sram najbolj zavalanega pocestnega žganjarja.
• Vsa pisava »Jutra« le z nova dokazuje, da se politična sodrga na Miklošičevi cesti utgplja v lastnem gnoju in da po mnenju, ki ga ima v sebi, sodi tudi NSS. S svojim lastnim kadaverstvom hočejo »Jutrovci« okužiti tudi druge. Pa se jim ne bo posrečilo in naj »Jutro« napiše še toliko pamfletov.
Ravno tisti, ki se v »Jutru« najbolj peni okrog svojih umazanih ust, bo zopet kmalu priliznjeno lazil okrog NSS, da pridobi tega ali onega našega pristaša za svoje ko-njederske kompromise. Takrat mu bodo pristaši NSS pomolili pod nos njegove »mor-genstemovske-r odpadke in še tako mila prošnja ne bo pomagala, da bi ne bil brezobzirno pognan preko praga s svojimi odpadki vred.	/
Gospod Ribnikar, saj veste koga mislimo!?	...	.. .
V Ljubljani
Ima
5.
zadnjo
volilno skrinjico
narodna Zajtdnica.
Osebni boj.
Pri vsakih volitvah in sploh v političnem življenju mora. pri dostojnih strunkan vladati pravilo, da se strogo, osebnih zadev ne viuCi v puiiUcuo Ooruo. »Jutro« oclviujio ne predstavlja dostojne stranke, ker je načelni volilni boj zamenjam z iznoš-,nj'em osebnih stvari, ki nimajo s politiko prav ničesar opraviti. Mi »jutru« na to pot ne bomo steuiii, ne mogoče zato, ke ne vemo za imena raznih samostojno-demokratskih agitatorjev in pristašev, ki so kradli ve-rižiii in goljufali, ampak zato, ker hočemo ostati dostojna stranka. Kdo je kaj zagrešil v zasebnem življenju naj to opraviči pred svojo vestjo in naj bo kaznovan po zakonu. Političnega življenja pa strogo zasebne stvari ne brigajo.
Druga zadeva pa je, če je kot politični, mandator, izrabljajoč svoj položaj, oškodoval družbo ali državo, ne samo na maten-jelnili, ampak tudi na moralnih dobrinah, tako ime in zadeva pa spadata brez ozira v javnost In da so samostojni, demokrati s svojimi voditelji zagrešili veliko takih de-Iktov je znano. Saj so ravno s takimi delikti samostojni demokrati pritirali svojo stranico tako daleč, da je za politično poštenega človeka naravnost psovka, če mn rečeš, da., je sam. demokrat.
Ne samo to, da se pri sam. demokratih zbira lepo krdelce zasebno nepoštenih ljudi, ampak ima tudi v svojem političnem življenju SDS naju mazane jše afere na vesti, se vendar upa »Jutro« očitati drugim nepoštenost Najpreje pomedite pred lastnim pragom, agromerkurjevi in svinčeni junaki
»Mi imama muč,<
tako kriče po ljubljanskih oštarijah kolovodje SDS. Pri litrih cvička nastavljajo in'odstavljajo uslužbence, sprejemajo avdijence ln dele milosti... Seveda bodo zalkoholizirani gospodje »Muč« tako vladali po Ljubljani samo do 8. februarja. Po 8. februarju ne bodo več ošabno posedavali za oštarijskimi troni. Takrat bo kvečjemu slišati iz oštarij, kjer je danes toliko samozavestnega čvečka-nja, okroglo pesemco »O, mein lieber Augu-8tjn — — —«t Torej samo še en tedenl
»Slovenski Narod.«
Ko je izmenjal »Slovenski Narod« svojega gosjKKlarja, je moral pričeli tako pisati, kot je spodobno za pasje udanega hlapca. Še ne pred davnim časom je bil dr. VI. Ravnihar v njegovih očeh kristalno čist značaj, da pa kliče isti »Narod« za ceno Ju-deževih srebrnikov istemu dr. Ravniharju »fej«! Svojčas je »Narod« kamenjal'dr.: Žerjavovo politiko, danes jo pa hvali na vse pretege, kot bi bil tega mnenja že od nekdaj. Danes je »Narod« v objemu z največjimi sovražniki dr. Ivan Tavčarja, če tudi vedno zatrjuje, da piše v duhu pokojnega ustanovitelja lista. Koliko je vedel »Slov. Narod« peli časti in slave zagrebškemu kongresu, kako je povzdigoval v deveta nebesa nastop »Jugoslovanske Zajednice« v Ljubljani. Danes je vse to »Slov, Narodu« tako, kot bi 'se nikdar ne zgodilo.
Vlačuga se je prodala in sedaj se uda-ja tistemu, ki je najboljše plačal. Brez duševnosti, brez morale, brez idealov, vse samo za denar...
In taka skrahirana maškara kot je »Slov. Narod« se še upa izhajati v Ljubljani in razsojati med poštenim in nepoštenimi? Se še upa izreči najmanjšo kritiko o poštenih narodnih socijalistih?
Fej cunja, ki nisi vredna, da ti pljunemo v spačen obraz!
Kdo je že paktiral s klerikalci?
. Pri sedanjih volitvah skušajo Zerjavov-ci prikriti da .se gre pri teh volitvah za obrambo parlamentarizma, da se gre za odpravo nasilja in terorja, da se gre za obtožbo lcorupcijonistov, da se gre za uredbo pravice in poštenja ter spoštovanja zakonov.
Vse to hočejo prikriti z lajno s klerikalno »nevarnostjo« in neosnovanimi obdol-žitvami o zvezah s klerikalci Toda kdo je že v resnici paktiral s klerikalci? Ali ne baš naši Žerjavovci? Alt niso predstavniki nacijonalnega bloka že ponovno sedeli s klerikalci skupaj v vladi? Ali ni ravno g. Pašič s klerikalci podpisal znani Markov protokol. Ali ni ravno g. Pašič pred t0 vlado že imel tudi sestavljeno vlado s klerikalci? — Hinavci, poglejte sami sebe v obraz!
Klerikalci, proti katerim se borimo mi
veliko konsekventnejše kot Žerjavovci, so danes samo maska, da bi sam. demokrati izgoljufali volilce za glasove.
Na Štajerskem
Ima
14.
zadnjo
volilno skrinjico
BloK UrntsKesn sporazuma
Sodjalna demokracija.
V najbolj žalostnem stanju izmed vseh: strank se pa nahaja:, socijalistična stranka Jugoslavije, bivša	sodJalno-demokratiBn«.	■
stranka. Po programu: rairedno: borbena:se je udinjala samostojno-demokratskim; ban*< kam in uravnala vso svojo politiko taka,, kot to hoče dr. Žerjav. Voditelj-socijalnih ’demokratov dr. Korun napravi samo še to, kar mu ukaže dr. Žerjav. Tudi kandidirati;, je j moral na Štajerskem zato, ker je dr. Žerja»r to zahteval. Sicer je dr. Korun težko izpolnil ; dr. Žerjavov ukaz, ker so se štajerski socijalni demokrati dolgo branili sprejeti; dr. Koruna, na listo. Končno so se morali: udati, ker so imeli strankina blagajne prazne, dr. Korun jim je pa obljubil*20.Q0Q?" dinarjev. Nastaja vprašanje; od kje je> dobil dr,. Korun denar. Iz lastnega žepa ganidaLv Čo se pomisli na dobre zveze dr. Koruna
z dr. Žerjavom ne bo težko uganiti od kje: jo priletelo 20.000 dinarjev. O dobrih' zve« zah dr. Koruna z »nacijonalnim«^ blokom... govori tudi dejstvo, da. samostojno demokratski agitatorji in časopisi naravnost poete--' pirajo dr. Korunovo kandidaturo pri delav* stvu. Zgleda tako, kot da smatrajo samo--stojtoi demokrati dr. Korunovo kandidaturo za svojo;
Se bo treba metle na vodtliihi; meetUr prr> sooijalnih demokratih: Prav v interenu delavskega pokreta! Ali se sedaj še Judi. delavstvo, zakaj ni prišlo do socijalistrčliega" bloka, ki bi pomedel z današnjim, kapitalističnim režimom. Do socijalističnegni; blok** ni moglo priti, ker je dr. Žerjav pravzapravt potom dr. Koruna komandant; socijalnih mokratov.
Pošteni socijalni demokrati, ali morete j mirno gledati kako Vas politično - prod«*' jajc! Zganite se, dokler je še čast-
Dr. Ravnihar jc »preneumen« t
V Ljubljani se je vršil shod »Narodne Zajednice«. Udeležilo se je shoda tudi par Zerjavovcev, ki so pridno praznili litre, da je bila korajža večja. Delali so neslan* medklice. Zato se jih je pozvalo, da naj povedo, kar vedo o dr. Ravniharju. Vprašalo se jih je, &e je tudi dr. Ravnihar »nacijo#«-, liziral« razna podjetja, »trgovce« s svinčeni, delal »nacijonalne« kšefte z nemškimi bankami »kupoval« tiskarne itd. kakor neki prvak Žerjavovih demokratov. Na vse to so Žerjavovci odgovorili, da dr. Ravnihar . kaj takega ni delal — ker je bil zato preneumen! Lip kompliment so -s tem gospp^i ministru napravili njegovi lastni pristaši
Nastas Petrovič brzojavil kralju.
Zaradi strahovitega nasilja, ki ga Izvršujejo režimski priganjači nad ljudstvom v južni Srbiji, je Nastas Petrovič poslal, kralju iz. svojega' potovanja brzojav, v katerem, ga. prosi zaščite za preganjano ljudstvo. Po njegovih poročilih zapirajo, ljudi v masah in jih noge gonijo v mrazu k znsltševmiu. Ljudstvo pa kljub temu vztraja in prenaša trpljenja, katerega bo 8. februarja za vedno konec.
Bole je »prodak upokojene«.
Znani »voditelj« upokojencev, ki izdaja na Žerjavov račun glasilo upokojencev, priporoča, da glasujejo upokojenci za žerjavove liste. Bole agitira za tistega Žerjava, ki je tudi kriv, da upokojenci niso Id davno dobili svoje kronske pokojnine v dinarski veljavi Bole agitira za onega Žerjava, ki je kriv, da se upokojenci tolikb pretrpeli, toliko stradali in da se jim je sedaj še zmanjšalo prejemke, mesto dd bi se jim zvišali.
POZIV »8I8KABJU« V »Jtttmcr
V »Jutrovi« 26. številki z dne 81. ja-nuarja L 1. se je iz zasede oglasil nek >8i-škart ter me opozarja na l. 1917 v Gries-gasae v Gradcu.
Podpisani s tem najvljudneje poživljam istega »šiškarja«, da mi v »Jutru« v roku 8 dni naznani popolni naslov, da bom ž njim temeljito obračunal, kakor sem bil obračunal z neko surovino L-1917 v Griea-gasse.
V Ljubljani, dne 3. februarja 1925.
Ivan Petrič, učitelj v pek.
Ljubljana VII. Gasilska c. 8.. I. nad.’
Naročajte „Novo Pravdo«.
Ogovora! urednik: Franj* Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravd*«.'