Razvoj podeželja: O poselitvi kot ključnem dejavniku načrtnega razvoja Author(s): Pavle MIHEVC Source: Urbani Izziv, No. 11 (april 1990), pp. 18-24 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179897 Accessed: 27-08-2018 10:26 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 10:26:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms c^riRS"") št. 11 /1990 Pavle MIHEVC Razvoj podeželja O poselitvi kot ključnem dej a vniku načrtnega razvoj a Poglcd na naš povojni gospodarski razvoj, ki je bil zasnovan na za tisti čas sprcjemljivi koncepciji obnově po poti hitre industrializacje, nam ob spoznanjih, ki jih prinaša naš čas, vsiljuje nove predstave o možnih smereh nadaljnjega poselitvenega razvoja sloveņskega podeželja. Sestavek želi prispevati k ra- zumevanju spoznanja, da sta naše podeželje in vas kot najbolj vidno izražena prisotnost člověka v tem prostoru še živa in nam vsem potřeb- ná sestavina skladnega družbenega razvoja z mnogimi razvojnimi možnostmi. Kot okvir dela zato iz- postavljamo misel, da predstavlja obstoj in nadaljnji razvoj naše vasi pogoj za harmonični (družbeni, prostorski, sociální in kulturni) raz- voj Slovenije. Poglobljeno branje zadevne literature nas prepriča, da v Sloveniji razen sektorskih strategij še nimamo izdelane strategije (kot koncepta) razvoja ruralnih območij z vso potrebno vsebino. To pa pomeni, da še nimamo jasnih představ o vlogi našega podeželja v prihodnjç in še ne verno, kakšne so njegove razvojne možnosti in omejitve. Razmišljanja o vlogi podeželja v razvitem světu izhajajo iz ekoloških spoznanj in slonijo na poz- navanju možnosti za pridobivanje hrané, na sodobnem razvoju komunikacijskih (in transportnih) sistemov, sodobni tehnologiji ob- delave zemlje, na novih, sodobnejših bivalnih (življenjskih) navadah in željah ljudi, na poznavanju naravnih in ustvarjenih virov itd. Ne nazadnje nas močan padec deleža kmečkega prebivalstva in zanimiv preobrat v 70. letih v rasti števila ruralnega prebivalstva še posebno v razvitem světu* opozar- jata na pričakovane poselitvene in celovite razvojne smeri, drugačne od današnjih. Zato je skrajni čas, da postanemo pozornější tudi na izven- mestni (ruralni) prostor Slovenije in tildi tega zavestno načrtujemo kot specifično sestavino celotnega pros- tora, vendar na náčin, usklajen med sektorji**. Za naše nadaljnje strokovno planersko in načrtovalsko delo in ne nazadnje za konkretno vsakodnevno izboljševanje pogojev dela in bivanja v tem prostoru si bomo tudi v Sloveniji morali jasno odgovoriti na vprašanje, kakšen raz- voj na podežclju pričakujemo. Kakšno vas zato potrebujemo in kako bomo dosegli postavljene cilje? Odgovoriti si bomo morali tudi na vprašanja, ali bomo obsežna izpraznjena območja přepustili sama sebi, kaj za naš prostor pomeni pričakovana urbano-ruralna dekon- centracija na preobsežnih ob- mestnih in predvsem ravninskih območjih Slovenije in kako bomo razvijali obsežna območja postop- nega praznjenja blizu tretjine našega prostora. Spoznane spremembe, npr. nove družbenoekonomske osnově naselij, nova tehnoloģija, nove vrednote in zato drugačen náčin življenja, nam vsiljujejo razmišljanja o nujnosti us- merjanja takega prostorskega vzor- ca poselitve, ki bo vključeval izročilo in ga dopolnjeval z novimi oblikami in funkcijami. Premalo dorečene so zato tudi v SDP SR Sloveniji (1, str.38) zapisane opredelitve. Zapisano je le, da je potřebná družbena skrb za odpravljanje razvojnih problemov manj razvitih območij, skrb za 87- odstotno pokritje potřeb po hráni in bilančno pokritje potřeb po hráni proti konců tisočletja. In zato, pred- postavljamo, bo potřebná prisotnost člověka na zemlji, ki bo njen skrbnik. Ohranjanju in razvoju vseh naselij bo zato potrebno posvetiti več skrbi. Še manj dořečena in z gledišča 18 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 10:26:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV celovitega prostorskega razvoja pomanjkljiva je naslcdnja zapisana opredelitev: "Občine bodo z usmer- jajem stanovanjske in komunalne izgradnje selektivno razvijale izbrana naselja kot pomembnejša lokalna središča. Novogradnjc bodo usmerjene predvsem v tista med njimi, kjer je mogoče z najmanjšimi investicijami doseči največji účinek « Taka razmišljanja bomo morali v prihodnje dopolniti in nadgraditi pa tudi konkretizirati z ukrepi in jasno politiko, ki bo ob sprejetem koncep- tu policentričnega razvoja omogočila pripravo jasnega koncep- ta o razvoju podeželja. Koncept policentričnega razvoja, kot ga običajno sprejema praksa (plánské opredelitve v DP občin in republike), v veliki meri pušča razvoj podeželja ob strani. Planskim opredelitvam, zapisanim v Srednjeročnem družbenem planu SR Slovenije (6, str. 39), so podobna mnoga besedila družbenih planov občin in neznán ostaja odgovor na vprašanje, kako bomo razvijali naselja in območja izven tistih, kjer ne bo mogoče "doseči največjega učinka z najmanjšimi investicijami". Brez odgovora ostajamo tudi glede razvojnih usmeritev območij, v katerih bi morali infrastrukturo šele graditi ali celo samo vzdrževati, npr. samo zimska služba v hribovitih, redko poseljcnih območjih. Mnogi ljudje v odročnih območjih so zadovoljni z doseženo življenjsko ravnijo. Vendar to velja predvsem za starejšo generacijo, mlajsi se ozirajo po dolini po "urbanem náčinu življenja", po vrednotah, ki jim jih ponuja urbano okolje, po osemur- nem delavniku in po sociálno ekonomski varnosti, ki jim jih današnji položaj kmeta ne zagotavlja. Zdi se, da opozorilo I. Cifriča(l) za Hrvatsko zgovorno odpira vrsto vprašanj tudi nam v Sloveniji, ko se sprašujemo alije podeželje in vas kot naselje izgubilo svoj smisel obstoja? In vprašujemo se, ali bomo přepus- tili celovit razvoj manjših naselij nekontroliranim nihanjem? Ta se namreč kažejo v praznjenju mcjnih in hribovitih območij in neusmcr- jevani spontāni širitvi obsežnih rav- ninskih obmestnih območij. Rezultāti posameznih študij nas namreč dokumentirano opozarjajo na postopno širjenje samo pribl. 200 lokalnih središč z zaledjem. Na vprašanje, kaj bo s trendom praznjenja številnih majhnih naselij, še nismo našli pravega odgovora. Poznavanje razvojnih možnosti podeželja zato zadeva tako socialno- ekonomske (npr. zaposlitev vseh vrst) kot prostorske razsežnosti (npr. prostorski razvoj naselja, raz- položljivo kmetijsko zemljo in druge vire za razvoj posameznih dejavnos- ti, kot so gozdarstvo, turizem itd.) in poznavanje splošnih kulturnih značilnosti in potřeb člověka, ki tam živi. Pričakovani trend "rur- banizacije" pa nas opozaija še na možnost vse večje bivanjske vloge podeželja, ki je povezana z vse večjo ekološko osveščenostjo. In strin- jamo se z dr. Pogačnikom, ki je med zaključki ene izmed študij (5) med drugim zapisał, "da moramo stimulirati in ne zavirati tudi pov- ratek na podeželje, med opuščene kmečke domove, v propadajoča stara jedra trgov in mestec ..." Tudi zato bomo morali ponovno ovred- notiti, kaj nam podeželje (vas) v prihodnje še lahko ponuja. Izpostavljamo dva med številnimi razlogi, ki utemeljujejo načrten in med sektorji usklajen pristop k razreševanju obstoječih problemov in iskanju nove funkcije podeželja v celovitem družbenem in pros- torskem razvoju: 1. Prvi izhaja iz dějstva, povzemamo misel D. Veselinova (7), da je za celotno našo skupnost ceneje, da vlaga denar v modernizacijo vasi, v katerih infrastrukturní objekti že dolgo obstajajo, in da tudi ne samo tržno pospešimo rast kmetijske in industrijske proizvodnje z ukrepi, kot so cene, krediti, davki, in s tem blažimo beg s podeželja. To zahteva, zaključuje svoje delo, odpravo zastarelih idcoloških in političnih norm pri koncipiranju agrarne politiķe in evropeizaeijo 19 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 10:26:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 11 /1990 jugoslovanskega kmetijstva, kar je njcgov dejanski dolgoročni cilj. Za razvito podeželje se zavzema tudi H. Mendras (3) ko pravi, da in- dustrializacje ne moremo razvijati oh primitivném kmetijstvu, ki podeželje pušča izven ekonomskega tržišča, zato je bogatenje vasi pogoj ekonomskega napredka. Ko iščemo nove poti razvoja, tudi ne bi smeli prezreti kmečke družbě (in zato vasi), ki naj bi bila s svojim gospodarstvom nosilec in predmet akeije, ne pa obrobni sloj, je zapisał L. Gösar (2). 2. Drugi sklop vprašanj, o katerem bomo morali v prihodnje več razmišljati, pa zadeva proizvodno in ekološko problematiko in predvsem spoznavanje posledic poseganja v prostor, npr. s tehnologijo, neprilagojeno naravi, učinki in- dustrializacje, urbanizacije ipd. Daje tudi za podeželje in zato za vas nadvse pomembna ekološko čistá tehnoloģija, ki bo zagotavljala atrak- tivno in humano bivalno okolje za vse več ljudi, je edino sprejemljiva misel, podobno kot tista, da je potrebno najti ravnotežje med teh- nologijo in pogoji, ki jih narekuje podeželsko okolje. Z upoštevanjem in razvijanjem zavěsti o vrednotah, ki nam jih ponuja naravno okolje in s skrbno načrtovanim varovanjem tega se bomo morali skrbno lotevati vsega, kar vnaša spremembe v naš podeželski prostor, in zato tudi napredka, ki se mu ne moremo odreči. Iskanju določenih ukrepov pa bomo v prihodnje morali nameniti vse več prizadevanj tudi zato, da bodo načelno sprejeta izhodišča o odpravljanju razvojnih problemov manj razvitih območij (in mnoga podeželska območja sovpadajo s temi) dobila v vsakdanjem življenju konkretnejšo podobo. Pot h konkrétnosti pa vidimo v razvijanju celoviteje zasnovane pospeševalne službě, ki bo s strokovno uspósobljenostjo za razreševanje številnih vsakodnevnih problemov (načrtovalskih, komunalnih, kmetijskih, gozdarskih, inves- ticijskih, idr.) ljudem na podeželju stala ob strani. T a služba pa bi morala biti strokovno usposobljena tako, da bo mogia prenašati strokovna spoznanja vršte specialnih področij vprakso. Zatobi morala biti strokovno, kadrovsko in organizacijsko homogena in kar najširše prosvetljena s posluhom za tekoče probleme ljudi in s posluhom za racionalno rabo prostora. Taka oblika dela (službě) z ljudmi "specialisti" splošne prakse, z veliko posluha za drobne probleme ljudi, z organizacijskimi sposobnostmi in znanjem pa bo lahko v vsakdanjem življenju zaživela samo, če bomo take ljudi tudi izšolali in, kar je še pomembnejše, stalno izobraževali. Nič manj pomembno pa ni spoz- nanje, da bomo morali zakonodajo, ki zadeva podeželje (kmetijsko, goz- darsko, prostorsko, naravo- varstveno, vodno gospodarsko, plansko ...), postopoma spraviti na skupni imenovalec, strokovno usposobljenim ljudem pa omogočiti prožno reagiranje na zahteve npr. trga in uveljavljanje odgovornosti do kar najbolj racionalne dolgoročno zasnovane rabe prostora. Naše nadaljnje razmišljanje sloni na ugotovitvi, da podeželje (ljudje in zemlja) v vseh dosedanjih planskih opredelitvah na vseh ravneh nima lastne identitete in ne moči zah- tevati, da ga je pri usmerjanju nadaljnega razvoja Slovenije potrebno bolj upoštevati. Na tem mestu se ne spuščamo v soočanje stališč, ali je in kolikšen sploh je pomen podeželja. Vztrajamo pri v več raziskovalnih nalogah ugot ovij enem spoznanju, da je podeželje živ organizem in da je dovolj velikega pomena, da o njem, o njegovih razvojnih poseb- nostih kot sestavini vsega prostora spregovorimo tudi v razvojnih zas- novah Slovenije. Tri izmed številnih širše pogojenih vprašanj, ki si jih v zadnjem času pogosteje postavljamo, ko razmišljamo o pomenu pode- želskega prostora, pa si le posta- vljamo kot okvir našega nadaljnjega razmišljanja, in sicer: 20 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 10:26:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV - zakaj je razvoj podeželja stvar nas vseh in ne samo prebivalcev podeželja, - v čem so posobnosti ruralnega raz- voja, - ali je v obstoječem sistēmu planiranja in planu SRS v zadostni meri vgrajena nacionalna stratēģija ruralnega razvoja Slovenije. .Že na podlagi dosedajih znanj pred- postavljamo, da bomo v prostorski razvoj Slovenije morali vgraditi posebnosti podeželja. Spoznavali in utemeljevati bomo morali nove poglcde na podeželje, na kmeta in kmetijstvo, na gozdarstvo in ne razmišljati samo o proizvodni sposobnosti in drugih gospodarsko pomembnih potencialih podeželja (npr. delovni potenciāli, stanovanjski fond, razpoložljivi prostor za vrsto dejavnosti ...). Prav pa je, da bomo pri tem v zadnjem času vse večjem zanimanju za podeželje obránili treznost in razmišljali o podeželju, ki bo funkcioniralo kot zdrav organizem (na dolgi rok). To pomeni, da bomo morali za podeželje pripraviti široko zasnovano pospeševalno politiko, ki bo podobno kot ugotavlja E. Erjavec (Kmet in ekoloģija, Kmečki glas 25. 10. 1989) za Švico, vgrajevala v raz- vojně dokumente ekološke parametre, ki bodo poleg ekonomike proizvodnje narekovali tudi vzdrževanje in ohranjanje (podobo in funkcijo) našega podeželja. Kako bomo pospeševali razvoj poselitve kot sestavino celostnega razvoja podeželja in s kakšnimi uk- repi zagotovili obstoj podeželskih naselij, ki so zgodovinska zapuščina in sestavina poselitvene ter ekonomske strukture dežele, je še posebno pomembno vprašanje ruralnega razvoja. Spremembe, ki so posledica novega načina bivanja, tehnoloških sprememb itd., vplivajo na sociálně, ekonomske in pros- torske razmere. Ljudje so jih pripravljeni sprejeti, a pod pogojem, da zanje ne bo třeba žrtvovati lastne identitete. Zato je potrebno kot cilj skladné ruralne razvojne politiķe iz- postaviti ohranjanje življenjskega p ostora ruralnih naselij in njim pripadajočih zemljišč, ohranjanje vrednot, ki izhajajo iz dediščine grajenega okolja, ohranjanje ekološkega ravnotežja pri snovanju novih nujnih posegov v prostor itd. Profčitev omrežja naselij, ki je upoštevala dosedanje klasifikacije naselij (tako planerske kot študijske) in dodatna preverjanja npr. glede na dostopnost, je pokazała, da imamo v Sloveniji 56 občinskih (in regionalnih) središč. Tem naseljem pripada še 488 bližnjih "obmestnih naselij". To so kraji, od koder lahko ljudje pridejo v občinsko (regionalno) središče, če je potrebno tudi peš, v manj kot pol ure. V teh naseljih danes živi okoli en milijon prebival- cev. 116 ruralnih središč (izven občin- skih centrov). Z razvojem teh 116 središč in neposredno na njihovem robu obstaja še pribl. 220 statistično samostojnih manjših podeželskih naselij, ki so ali pa vsaj bodo v prihodnje v organizacijskem in fizičnorazvojnem pogledu postale celóte. V teh 336 naseljih živi okoli 150.000 ljudi. 153 je podeželskih naselij, ki predstavljajo centralne vasi, 167 pa je subcentralnih vasi. Na ta naselja z najnižjo ravnijo centralnos- ti je naslonjen obstoj in razvoj 600 bližnjih vaških naselij, ki v or- ganizacijskem (oskrbnem in pros- torskem) smislu predstavljajo zaključene gravitacijske mikro celóte. Obstajanje te najnižje kategorijc centralnosti (z do tremi osnovnimi funkeijami) je ugotovljena na podlagi anketiranja obstoječe opremljenosti, poz- navanje fizičnega prostora in his- toričnih sestavin teh naselij. V teh (153 -I- 167 4- 600) središčih najnižje ravni centralnosti in nepos- redno nanje "naslonjenih" vaseh živi okoli 100 000 ljudi. Na podlagi zapisanega, podobne utemeljitve pa so podane tudi v drugih študijah, lahko zaključimo, daje obstoj in obseg števila naselij in prebivalcev na našem podeželju še 21 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 10:26:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms vcdno pozornosti vredna planska prvina. Dcjstvo, da nam ostaja kar 4200 "nasclitvcnih enot" s pribl. 730.000 prcbivalci v katcgoriji ostala nasclja, ki jim v naših planskih prizadevanjih nismo namcnjali načrtne pozornosti, nas $ili k razmišljanju o potenciálu, npr. stanovanjskcm ali širše poselit- vcncm, mimo katerega v prihodnje ne homo smeli. Celovit razvoj posclitve jQnajtesnejc povezan z vprašanjcm razvoja naselij. Odgovoriti si homo morali na vprašanjc, kjc homo v prihodnjih lctih gradili, da homo zadovoljili sprejete družbcnc cilje. Naše nadaljnjc razmišljanje gradimo na izhodišču, da moramo mesta, oh- mcstja in podeželje pojmovati kot ncločljivo sestavi no celóte s skup- nimi in last nim i razvojnimi zákonitostmi. Při tem se homo morali nasloniti na strokovna opozorila (glcj npr. Z. D. Lukič, 1()71), ki zadcvajo tudi razvoj pode/clskcga prostora in prinašajo spoznanje, da je "vaška" stvarnost šc vcdno v marsičcm prisotna, specifična in da zato njenega pomcna pri nadaljnjem usmerjanju razvoja ne smcmo zancmariti. Poselitev je ncločljiva sestavina in pogoj za ohranjanje in razvoj ohstojcčih virov. Zato je potrchno pripraviti ukrepc, ki naj bi bili uzakonjeni, njihovo izvajanje pa materialno omogočcno in širše družbcno podprto. Razvojna pričakovanja, planiranje in načrtovanje na podcželju mora iz- hajati iz skupnih na nacionalni ravni dogovorjcnih tcmcljcv in razvojnih konceptov. Pri tem je potrchno spremeniti mnoga naša razvojna in šc posebno sektorska plancrska razmišljanja, ki so grajena na vsemogočnosti in samozadostnosti razvoja samo mest ne stvarnost i in na pričakovanjih visokih tchnoloških proizvodnih rešitev (npr. kmetijskih ...). V naše razvojne zasnove moramo vnesli logiko medsebojne povezanosti in odgovornosti za raz- voj vsch ljudi na vsem prostoru in ne samo (kratkoročno) gospodarsko atratkivnih območij. O podcželju kot razvojnem potcncialu pa moramo razmišljati z vidika: - ckološke funkcijc, npr. vzdrževanjc naravnega ravnotcžja, ohranjanja naravnih virov, skladnosti poseganja v prostor kot potenciálu za razvoj novih dejavnosti, - poselitvenc funkcije, npr. dcmografskc, ctnične, ohranjanje poscljcnosti kot pogoj izkoriščanja ohstojcčih resursov ..., gospodarske funkcijc, npr. proizvodnjc hrané, razvoj turizma, izraha obstoječega stanovanjskega fonda in infrastruk- ture ..., - kulturně funkcije, npr. ohranjanje identitete, podcželju prilagojeni gradnji ... Pri odrcjanju ukrepov gospodarske politiķe in nadaljnjem usmerjanju razvoja na podcželju je potrchno iz- hajati iz ugotovljcnih razlik in razvoj- nih možnosti ravninskcga ter hrihovskcga sveta, ugotovljcnih raz- lik v razvitosti, ki jih povzroča dos- topnost zaposlitvenih in oskrbnih srcdišč, itd. Z demografsko-zaposlitvenega vidika usmerjanja razvoja mcdobčinskih območij v SR Slovcniji sta postavljcni dve varianti razvoja posclitve: - Varianta zmcrnc konccntracijc prebivalstva, ki predvideva šc nadaljnje praznjcnjc nekaterih območij v kořist urbanih aglomeracij in občinskih ccntrov. Lahko bi řekli, da je ta varianta celo bližja ohstoječim trendom, ni pa sprcjcmljiva za podeželje, čeprav sledi konceptu policentričnega raz- voja Slovcnije. - Varianta disperzije skuša obdržati scdanje število prcbivalccv tudi v območjih, kjer prcvladujc odscl- jcvanje in kjer je zaradi slabe starostne sestave prebivalstva že ogrožen naravni prirastek. Zahtcva veliké nápore za zaustavitev pretiranega odscljcvanja iz odročnih območij in doscljcvanja v območja konccntracijc. Pomcni pa bolj skladcn razvoj vsch območij Slovcnije ter preprečitev propadan- ja štcvilnih naselij v odročnih območjih. Prispcva tudi k bolj sklad- nému razvoju vsch območij 22 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 10:26:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV K7ST- Slovenijc, ohranitvi kulturnok- rajinskc podohc v območjih praznjenja in k manjši porabi kmctijskih površin za urbane namenev ohmočjih konccntracije. V območjih z negativním selitvenim potencialom hi bilo treba prcbivalstvo celo doscljcvati. če bi hoteli ohraniti scdanjc stcvilo prcbivalccv. To so območja naj- hujscga praznjenja, ki so /e dosegla tako imcnovani dcmografski prag, kjer je sestava prebivalstva po starosti in spolu /e tako slaba, da ne omogoča več obnavljanja prebivalstva. Fosledica uresničitve variante zmcrnc konccntracije pomeni opuščanje uporabnosti dela obstoječega stavbncga składa v naseljih praznjenja. Varianta disper- zijc pa je v pogledu porabe zcmljišč racional nejša, vendar dražja. Kaj lahko pričakujemo? Za slovenski prostor je značilna kultur- no- krajinska raznolikost in tudi raz- nolikost posclitve z značilnostmi, ki so jih povzročalc naravne razmere, zgodovinski razvoj in novejše spremembe. V teh širših kulturnok- rajinskih in družbě nih ok viri h so naselja samostojni organizmi z lastnimi razvojnimi zákonitostmi, razvojnimi težnjami in pogoji, ki jih ne smemo zanemariti. Pričakujemo, da se posclitveni vzorec v bližnji prihodnosti ne bo bistveno spreminjal. Pri razvoju posclitve na podc/elju se teoretično kažc več možnosti, npr.: - Ohranitcv in prostorski razvoj vseh vasi za potrebe avtohtonih prcbival- ccv in priscljcnih. Torcj: gradnja v vsch naseljih. - Postopno opuščanje in ukinitev ideje vasi in s tem obstoječega vzorca ruralnc posclitve ter oblikovanjc novih, drugače razporejenih podcžclskih naselij in z drugačno prostorsko ter funkcionalno or- ganizacijo, kot jo poznamo danes. Taki zasnovi najhli/ji so prcdlogi za načrtovanjc "urbanih" in "ur* bani/iranih" vasi, ki se z nekdanjimi vasmi in s krajino skladajo v arhitek- turnih strukturnih prvinah, bistveno pa odstopajo po funkciji in náčinu življenja. V teh primerih prevzamejo kmetijsko funkcijo posamezni zaselki in kmetije (farmě). V tem primeru gre tudi za tip manjših novih satelit sk ih naselij v primestnem prostoru z izrazito stanovanjsko funkcijo in za vnašanjc novega vzor- ca posclitve. - Načrtovanjc razvoja podcžclskih naselij nasloniti na obstoječi sistem posclitve, torcj obstoječe dopolniti z novinii (bivalnimi, delovnimi, kul- turno kvalitetnimi) koncepti. Ta oblika daje danes po mnenju strokovnjakov tudi edini realni in sprejcmljivi prostorski model prcobra/be, ki bi lahko povečeval življenjsko moč obstoječih podcžclskih območij in naselij. Problemi razvoja posclitve so v posameznih tipih območij in naselij različni, rešitve pa odvisne od ciljcv in ukrepov širšc družbenc skupnosti, na regionalni republiški, občinski in lokalni ravni. Ne da bi se spuščali v vsebinske podrobnosti prostorskih razvojnih podlag, lahko vprašanja o usmerjan- ju razvoja posclitve izpostavimo za naslednji dve prostorski ccloti: - za ravninska območja s kvalitetnimi kmetijskimi zcmljišči, primernimi za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in - za hribovita območja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manj pomembna; vendar pa kažejo v primcrjavi s prvimi območji za razvoj obstoječih in novih naselij določene omejitve in tudi manjše možnosti. V teh dveh prostorskih območjih pa je potrebno opazovati tudi vpliv bližinc mesta (primestna območja) in s tem povezano stopnjo doseženega razvoja (manj razvita območja). Zbrana stališča o usmcrjanju razvoja naselij so naslcdnja: V mejah smisclncga razvoja zadržati potrebno poscljenost cclotnega ruralnega prostora, kar pomeni preprečiti pretirano praznjcnje obstoječih naselij na posameznih, predvsem hribovskih območjih. Ta cilj in usmeritev sta vezana na oh- ranitcv obstoječih virov in na 23 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 10:26:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 11 /1990 gospodarske, rekreacijske in druge funkcije prostora. Postopno dcmografsko odmiranje - praznjcnje prostora namreč območje sociálno osiromaši, ogroža pa tudi obstoj in vzdrževanje kulturně krajině ter obstoječih potencialov. Nasclja na ravninskih območjih s kvalitetnimi kmetijskimi zemljišč i naj bi se razvijala selektivno. To pomeni uvcljaviti načrtovano rast vseh naselij in izbirati razvojne us- meritve za naselja ter območja zas- novati po plansko opredeljenih kriterijih tako, da bodo v največji možni meri varovana najboljša kmetijska zemljišča, omogočena racionalna raba stavbnih zemljišč in zagotovljene vse dejavnosti na celot- nem prostoru. V naseljih, ki ležijo sredi kvalitetnih kmetijskih zemljišč (Kranjsko polje, Pomurje ...), je potrebno: - novogradnjo nekmetov iz teh naselij usmerjati v razvojno pomembnejša lokalna središča v za to opredeljena naselitvena območja, - novogradnje samo gospodarskih objcktov locirati morebiti na robové naselij, če prostorske in tehnološke razmere v naseljih te onemogočajo, - prenavljati ali nadomeščati stavbni fond (za kmečko in nekmečko - ur- bano, predvsem avtohtono prebivalstvo), -funkcionalno preobrazbo kmetijsko-gospodarskih objektov dovoljevati premišljeno na osnovi podrobné analizē (načrti prenove), - ohranjati prostor v naselju (nezazidan) za morebitne bodoče skupne razvojne potrebe naselja; v splošnem velja za ta območja, da bo potrebno usmerjati poselitvene (deagrarizirane) viške v izbrana naselja ali območja, ki imajo pros- torske možnosti ter druge pogoje. Proizvodno intenzivna agrarna območja še posebno v bližini mest so pod pritiskom neagrarnih inves- titorjev. Naivno je misliti, da je možno samo z represivnimi práv- ními ukrepi te pritiske zaustaviti in/ali preusmeriti. Varovanje kmetijske zemlje bo možno le, če bo vrednost oz. cena te zemlje tako visoka, da bo graditele usmerjala tja, kjer bomo za to predvideli pros- tor. Literatura: 1. Cifrič I: Seljaštvo in politika, Socioloģija sela 99/100, 1988. 2. Gosar Lojze: Problemi agrarnih območij, Naši razgledi, 1987. 3. Mendras H.: Seljačka društva, Elementi za jednu teoriju seljaštva, Zagreb, Globus 1986. 4. Mihevc Pavle: Razvoj podeželja, raziskovalna naloga, UI SRS, Ljubljana, 1990 (naročnik ZDP SR Slovenije). 5. Pogačnik A.: Prostorski vzorci naselij enodružinskih hiš v Sloveniji in njih urbanistično usmerjanje, FAGG, VTOZD Gradbeništvo in geodczija, Ljubljana, 1986. 6. Srednjeročni družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986-1990, tekstualni del, 1986 7. Veselinov Dragan: Sumrak seljaštva, Ekonomika, Beograd 1987. Pavle Mihevc, prof, geogr. * Ameriška revija Rural Sociology v letniku 50/1985 prinaša izpod peresa veř avtoijev vrsto člankov o spremembah nemetropolitanskega prebivalstva. ** Tako srno razumeli tudi zapis dr. Matije Kovačiča v NaSih razgledih 8. 4. 1988, ki je po naSem mnenju dobrodoSla vzpodbuda k načrtnejSemu razvoju podeželja. 24 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 27 Aug 2018 10:26:56 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms