LETO XXXI., ŠT. 3 Ptuj, 19. januar 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Kdaj nova tovarna v Dolanah (stran 2) Grb mesta Ptuj (stran 4) Kako z izobraževanjem delavcev (stran 5) Spet čakamo na obljube (stran 6) Kurentovanje 78 (stran 7) HUUURA POČITNICE Jutfi bodo šolarji torbo in vse kar je v njej obesili na klin. 14-dnevne počitnice bodo preživeti na različne načine. Držimo jim pesti za čim več snega, kcgti zimske počitnice brez snega so kakor knjiga brez listov. Takega mnenja so tudi fantje na posnetku, ki jim mraz in sneg prav nič ne škodita. Huuura počitnice! Fotovest: zk Volitve bodo 9. in 12. marca v ptujski občini je vsa družbenopolitična aktivnost v zadnjem času usmegena v dcrbne priprave na volitve, čeprav sporedno s tem teče tudi vrsta drugih nalog. O tem je bila razprava na posvetu predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL, ki je bil prgšiyo sredo, o tem je bilo n^več razprave na enodnevnem seminaiju za člane občin^ega političnega ^tiva, ki je zadolžen za pomoč krajevnim skupnstim, po 5 članov za eno KS, ta seminarje bil v petek. Pod predsedstvom Franca Zadravca, predsednica OK SZDL pa je bila v ponedeljek, 16. januarja še skupna seja predsedstva OK SZDL m volilne komisije. Na njq so obravnavali in sprgeli celo vrsto predlogov, ki so v celoti objavljeni v Volilnem biltenu št. 2. Poudariti ve§a, da bodo 9. marca letos delovni ljudje v teme^nih organizacgah in v delovnih i^upnostih, občani v kr^evnih skupnostih pa v nedeljo, 12. marca, volili delegacge za zbor združenega dela in za zbor kr^evnih ^upnosti dcupščine občine Ptuj ter delegacije v zbor uporabnikov samoupravnih interesnih ^upnostih s podro- čja družbenih dejavnosti. Vse podrobnosti o tem preberite v drugi številki VOLILNEGA BILTENA, ki je priložen današnji številki Tednflca in bo dober priroč- nik ne le aktivistom, temveč tudi vsakemu občanu in delovnemu človeku. F F Predkongresne aktivnosti Oceniti članstvo in odnose v ZK Prav gotovo v predkongresno aktivnost sodijo tudi priprave na izvedbo letošnjih volitev, je dejal Milan Kneževič, sekretar OK ZKS Ptuj, ko je na posvetu govoril se- kretarjem osnovnih organizacij ZK v krajevnih skupnostih in združe- nem delu. Med drugim je poudaril, da so organizacije in člani ZK že sprožili mnogo različnih vprašanj, ki težijo po novi vsebini in novi ideji v odnosih v zvezi komuni- stov. Takšna mišljenja so tudi del predkongresne aktivnosti. V Ptuju se že dalj časa vključujejo v podobne aktivnosti. Na vsakem sestanku ali delovnem razgovoru razmišljajo o statutu ZKS in ZKJ, organiziramo nove oblike sestaja- nja in delovanja ZK na terenu ter tako bogatimo vsebinsko zasnovo celotne jugoslovanske organizacije ZK. V predkongresno aktivnost moramo vključiti čim večje število občanov in delovnih ljudi ter seve- da vso članstvo ZK. Kongresi so za ljudi, za celotno našo samouprav- no družbo, drugih teženj ni. Komunijste moramo vključiti v delo vseh samoupravnih organov v krajevni skupnosti in združenem delu, še posebej pa v socialistično zvezo, mladino in sindikate. Dovolj je bilo ,,skrivalnic", potre- bujemo komuniste, ki so priprav- ljeni delati in se žrtvovati. Do obeh kongresov — slovenski bo v aprilu — bomo morali te- meljito oceniti članstvo ZK, je dejal Milan Kneževič, morali si bomo pogledati v oči in se samokritično pogovoriti o našem delu in o naših konkretnih priza- devanjih za boljše samoupravno delovanje, za boljše uresničevanje zakona o združenem delu, ustave itd. Čeprav smo v občini Ptuj že ocenili delovanje delegatskega si- stema in delovanje članov ZK v njem, bi bilo prav da v letošnjem letu obnovimo oceno delegatov. V nadaljevanju posveta je bese- da bila še o organiziranju osnovnih organizacij ZK v novonastalih krajevnih skupnostih, v mestu Ptuj, o evidentiranih kandidatih za prisotnost na osmem in enajstem kongresu ZKS in ZKJ. Za 11. kongres ZKJ sta iz občine Ptuj evidentirana Saša Stros iz AGISA in Alojz Gojčič. Sekretarji morajo nemudoma sporočiti imena za par- tijsko politično šolo in za šolo marksizma. Na posvetu so sklenili, da bo konferenca občinske organizacije ZKS Ptuj predvidoma v začetku prihodnjega meseca. Osrednja tema konference pa bo uveljavlja- nje usmerjenega izobraževanja v občini. zk ZA HITREJŠI RAZVOJ Ustanovili smo SIS za pospeševanje kmetijstva Pomemben napredek pri izvedbi izhodišč republiške konference SZDL smo dosegli z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v ptuj- ski občini. Na javnih razpravah o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbeno-ekonomskih od- nosov in preobrazbi vasi v srednje- ročnem razvoju 1976—1980, so kmetje v ospredje postavili zahtevo po številčno močnejši, kvalitetnejši in s kmetovalci bolj povezani ^ ustanovne skupščine strokovni pospeševalni službi. Samoupravno združevanje sredstev za pospeševanje kmetijstva je pomemben element za uspešno iz- vajanje začrtanega razvoja kmetij- stva in vasi v ptujski občini. V okviru kmetijske zemljiške skupnosti, ki v ptujski občini uspešno deluje, so združeni obde- lovalci kmetijskih površin. Skup- nost skrbi, v grobem povedano, za kmetijska zemljišča in kmetijsko politiko. Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetij- stva pa bo pospeševala uresničeva- nje te politike tako, da s svetova- njem, izobraževanjem, direktnimi prispevki in drugimi pospeševalni- mi ukrepi, pospešuje večjo proiz- vodnjo hrane predvsem pri zase- bnih kmetovalcih. Pomen hrane pa nam je danes že dobro znan. Naša občipa ima glede povečanja kme- tijske proizvodnje in proizvodnje v živilski industriji velike naravne možnosti, ki pa jih moramo izko- riščati v večji meri. Tako bomo prispevali pomemben delež za pre- hrano v republiki in prispevali k odpravi nerazvitosti oziroma manj razvitosti. Interesna skupnost bo v začetku delovala z dokaj skromnimi sred- stvi, ki pa bodo vseeno nekajkrat večja od sredstev bivšega sklada za pospeševanje kmetijstva. Ta pomemben napredek smo dosegli foto: M. Ozmec na samoupravni osnovi, saj so svoj interes v tej skupnosti združili zra- ven delavcev družbenega dela kmetijstva, predelovalne in živilske industrije tudi delavci velikega dela industrije, trgovine, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti v ptujski občini. Na ta način bodo delavci v združenem delu gospo- darstva občine skupaj uresničevali občinski kmetijski načrt ter skup- no vplivali na usmerjanje in razvoj zasebnega kmetijstva. Pristopno izjavo je v občini od 109 podpisalo 74 potencialnih ustanoviteljev. Zato bo ena prvih nalog organov skupnosti poveča- nje lega števila. Cilji in smotri skupnosti delavcem v nekaterih TOZD niso bili dovolj obrazlože- ni. Zato bo v teh primerih potre- bna ponovna akcija. Podpreti moramo prizadevanja, da pospeše- vanje kmetijstva naj ne bi bilo le v rokah kmetijskih območij, še po- sebno ne manjrazvitih, temveč in- teres vseh organizacij združenega dela v SR Sloveniji s solidarnost- nim prelivanjem sredstev z razvitih na manjrazvita območja. V ptujski občini med podpisniki oziroma ustanovitelji ne zasledimo takšnih delovnih organizacij kot so TGA Kidričevo, TVl Majšperk, Merkur in Izbira. Pospeševalni program zajema vsa glavna kmetijska področja v občini. Skupnost bo pospeševala razvoj predvsem takrat, ko ekonomski interes med udeleženci v proizvodnem procesu ne pride dovolj do izraza, sam proces pa je v interesu razvoja kmetijstva v ob- čini. V osnovi sta dve obliki po- speševanja. Skupnost bo nudila strokovno pomoč zasebnim kmetovalcem pri proizvodnji s svetovalno službo. Podobna oblika je izobraževanje s predavanji, seminarji, strokovnimi ogledi in podobno. To obliko lah- ko imenujemo pospeševanje s pomočjo znanja. Drugo skupino predstavljajo denarni prispevki za izboljšanje bioloških osnov, premiranje telic, stimulacija potrošnje gnojil, regre- si za plemensko živino, semena in sadilni material, sofinanciranje programov, regresiranje obrestne mere ter prispevki ob naložbah za povečanje proizvodnje. Skupnost bo z denarnimi prispevki pospeše- vala razvoj predvsem v primerih, ko bodo kmetje organizirali skup- no proizvodnjo med seboj in v sodelovanju z organizacijami združenega dela agroživilstva, kajti le s temi oblikami združevanja dela in sredstev lahko pričakujemo hi- trejši razvoj, večjo proizvodnjo, večjo donosnost ter s tem tudi socialno varnost zasebnih kmeto- valcev. V pospeševalnih programih bosta imeli prednost manjrazviti območji Slovenske gorice in Haloze. Na ustanovni skupščini, ki je bila nepričakovano skromno obi- skana, manjkalo je kar 28 delega- tov iz TOZD podpisnic, so izvolili organe skupnosti. Predsednik skupščine je Milan Jager, izvršil- nega odbora pa Franc Vrabar. 1. kotar foto: Ozmec Ormož Se močnejša aktivnost Evidentiranje je v ormoški občini uspelo, so menili člani predsedstva občinske konference SZDL. Prve aktivnosti so bile v Ormožu zelo močne in konkretne. Delovni ljudje in občani so se zavedali priprav na volitve in zato evidentirali širok krog ljudi za vodilne funkcije v občini. O tem so razpravljali na zborih v krajevnih skupnostih in združenem delu. Doslej so evidentirali 1890 možnih kandidatov in na osnovi te kandidatne liste se bo v marcu mesecu lahko odločalo kdo bo sprejel vodilne funkcije v krajevni skupnosti in občini. V začetku prihodnjega tedna bo v Ormožu skupna seja občinske kon- ference SZDL in občinskega sindikalnega sveta, kjer bodo spregovorili o politični aktivnosti v nadaljnjih pripravah na volitve. Določili bodo rokov- nik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil ter se dogovorili še za ustanovitev delegatskih skupščin v letu 1978. Med drugim bodo na seji še razpravljali o delu kandidacijske konference, posvet pa bodo sklenili še z dogovorom kako financirati potrebe občinske konference SZDL Ormož v prvem tromesečju. zk VSEBINSKI IIM KADROVSKI VIDIKI OBČNIH ZBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Izvedba občnih zborov osnovnih organizacij sindika- ta sovpada v izredno dinamičen čas, v čas, v katerem se še posebej izpostavlja naloga sindikatov pri izvajanju kandidacijskih postopkov v pripravh na spomladanske volitve, in drugih aktualnih sindikalnih nalog. Tako je v dogovoru o pripravah in izvedbi občnih zborov osnovnih organizacij sindikata zapisano, da je potrebno izdelati temeljito vsebinsko in kadrovsko oceno dela osnovne organizacije za določeno obdobje. Kritični presek dela pa je že tudi prva usmeritev bodočega dela sindikalne sredine. Pri oceni vsebine dela pa ne smemo za- nemariti poročilo o konkret- nem izvajanju sklepov 8. kongresa slovenskih sindika- tov. V celotnem poročilu o de- lu osnovne organizacije je najti tudi delež delovanja komisij in drugih delovnih teles pri osnovni organizaciji. Med poglavitnimi sindikalni- mi nalogami v letošnjem letu so naloge s področja uresničevanja zakona o združe- nem delu, utrjevanja politične samoupravne demokracije in pfiprave na kongres ter volitve. Ponovimo že znano misel:... ,,težišče delovnih usmeritev sindikata ne sme biti opredeljevanje nekih novih na- log sindikata, temveč le vztrajanje na začrtani poti razvoja naše socialistične samoupravne družbe, ki zahte- va vlogo in prispevek sindikata kot najširše organizacije delav- cev ..." Pozornost pri delu občnega zbora sindikalne organizacije bo pritegnilo tudi poročilo s področja finančnega poslova- nja. Spremembe finančnega poslovanja osnovne orga- nizacije sindikata zahtevajo, da od 1. januarja 78 sestavljajo tudi osnovne organizacije zaključne in periodične obračune, vodijo dvojno knji- govodstvo po predpisanem kontnem planu in tako pridejo pod kontrolo SDK. Pri delu občnih zborov osnovnih organizacij sindikata je še zlasti pomembno, da bo- mo celovito ocenili delovanje sindikalne organizacije in sicer na vseh področjih, ki jih sin- dikat politično obvladuje. Naj nas ne zadovoljuje zgolj anali- za o uresničevanju določenih sklepov in stališč; prednost mora imeti konkretni odziv uresničevanja le-teh na določe- nem področju. Prvi občni zbori osnovnih organizacij sindikata v ptujski občini so že izvedeni. Prve oce- ne so pozitivne in kažejo na to, da so v osnovnih organizacijah sindikata spoznali, da občni zbori niso samo formalnega značaja, temveč ena izmed oblik pregleda sindikalnega utrjevanja. Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata pa teče beseda tudi o delu občinskega sveta zveze sindika- tov Ptuj in njegovih organov za obdobje 1974—77, podrobnejši pregled dela le-teh bo podan na skupščini občin- skih odborov in na skupščini občinskega sveta zveze sindika- tov po končanih občnih zborih osnovnih organizacij. MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. januar 1978 — TEDNIK o delu OK ZSMS Ptuj Pred mladimi odgovorne naloge Na nedavni seji sekreiariaia predsedstva občinske konference ZSMS Ptuj, so mladi ocenili svoje lanskoletno delo, razpravljali in ovrednotili program dela in nalog za letošnje leto. Velik povdarek pri sestavi pro- grama dela so dali predvsem pripravam na X. kongres ZSMS, pripravam na volitve 1978 in vzpo- redno s tem kadrovskim pripra- vam. Konkretne akcije v okviru pro- grama pa so si mladi razdelili na 15 posameznih področij. — V okviru glavne naloge — pri- prav na X. kongres ZSMS morajo izvesti javno razpravo o dokumen- tih tega kongresa. Spremljali bodo vsa aktualna družbenopolitična do- gajanja in se tudi sami vključili v sodelovanje na kongresu. — V okviru druge pomembnejSe naloge — priprav in izvedbe volil- nih konferenc v osnovnih organiza- cijah ZSMS, v vseh konferencah in OK ZSMS Ptuj bodo mladi dosled- ni. — Naslednje področje dela, ki bo v letošnjem letu aktualno, bo organiziranje in izvedba idejnopo- litičnega izobraževanja članov os- novnih organizacij, njihova vod- stva, članov predsedstva OK ZSMS in seveda članov organov pri pred- sedstvu OK. Pri tem se bodo mladi vključevali tudi v idejnopolitično izobraževanje Republiške konfe- rence ZSMS, ki bo v ta namen organizirala številne seminarje, po- svetovanja in tribune. — Tudi :,prejemu pionirjev bodo letos posvetili več pozornosti. Pred sprejemom v vrste ZSMS bodo pri- pravili uvodna predavanja za vse pionirje, priskrbeli pa jim bodo tudi članski material. Od knjižic, do značk in statuta ZSMS. — Mladi se bodo tudi letos teme- ljito pripravljali in formirali mla- dinske delovne brigade za potrebe akcij po vsej Sloveniji. Mišljeno je predvsem formiranje naših brigad, ki bodo sodelovale na lokalnih ak- cijah. Pri tem ne bodo zanemarjali izobraževanja vodstvenih organov brigad. — Z vso odgovornostjo se bodo lotili priprav na MDA Slovenske gorice 78. Pravočasno bodo uredili okolje in bivališče v Dornavi. Te- meljito pa bodo proučili kadrova- nje vodstev za MDA SG 78. Pri tem bodo dali povdarek sodelovanju vseh OO ZSMS z MDA. — V okviru formiranja pohodnih enot bodo prav tako izvedli kadrovske priprave in izve- dli določene praktične pohode. — Zelo obširno področje bo le- tos tudi sodelovanje z ZZB, ZRVS, enotami teritorialne obrambe. Poseben povdarek bodo letos dali sodelovanju z JLA, v okviru tekmovanja za odličje 22. decem- ber. V to področje bodo vključene proslave ob sprejemu mladih voja- kov v vojašnici. S pripadniki JLA bodo mladi sodelovali tudi na športnem in kulturnem področju. Skozi leto pa bodo načrtovali še druge skupne akcije. — Področje zase bo letos orga- niziranje proslav. Načrtujejo cen- tralno proslavo meseca mladosti, sprejem zvezne štafete mladosti, žalno svečanost ob dnevu mrtvih in pa seveda ob 8. marcu obisk mater padlih partizanov. — Mladina Ptuja bo letos v okvi- ru sodelovanja z bratskimi občina- mi, obiskala mlade iz Arandjelov- ca. Delegacija okoli 50 mladincev bo tako vrnila obisk Arandjelovča- nov, iz lanskega leta. — Mladi se bodo skozi vse leto zavzemali za formiranje novih os- novnih organizacij. Letos se tu odpirajo nove možnosti skladno z reorganiziracijo krajevne skupnosti Ptuj. V okviru celotnega programa bo- do mladi spremljali in izvajali aktualne dogodke v ptujski občini. Organizirali bodo redne mesečne posvete s predsedniki in sekretarji, povdarek pa bodo dali tudi obisku v osnovnih organizacijah po vsej občini. Kot zadnje področje dela pa je letos nadvse pomembno. Mladi se bodo vključevali v delo organov republiške konference, vzporedno bodo spremljali delo delegatov naše občine v republiških organih ZSMS. Upamo, da bodo mladi tudi letos pri izvajanju svojih nalog tako us- pešni, kot v lanskem letu. Pri tem pa jim želimo čim več uspehov. M. Ozmec Program gradnje elektroenergetskih objektov Da bo luč svetlejša v TOZD Elektro Ptuj so pro- gram prodaje električne energije v preteklem letu izpolnili, prodali so je celo več. Predvidevali so porast prodaje za 7 odstotkov, dejansko pa je prodaja bila višja za 12 od- stotkov. V letošnjem letu predvi- devajo porast za 6 odstotkov, kar bo verjetno posledica predvidene podražitve električne energije, ki pa še ni potrjena. Izpolnili so tudi program sred- njeinvesticijskih popravil kot so rekonstrukcije obstoječih elektro- energetskih objektov. Potrebe po teh popravilih so bile veliko večje kot so dovoljevala odobrena sred- stva. Ta sredstva določa oziroma nameni samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo v začetku vsakega leta. Program investicij so izvršili le s 70 odstotki, ker imajo še vedno težave pri pridobivanju tehnične in gradbene dokumentacije. Zraven tega pa sodelujejo pri gradnji elek- troenergetskih objektov drugih in- vestitorjev, ki pa so pomembnejše od investicij za izboljšanje napeto- stnih razmer. Med temi lahko omenimo srednješolski center, stanovanjsko gradnjo na Ziherlovi ploščadi, hidroelektrarno SD II v Forminu, stanovanjsko gradnjo v Ormožu, novo blagovnico v Or- možu, TOZD GOSAD v Središču ob Dravi in podobno. Gradnja elektroenergetskih ob- jektov v krajevnih skupnostih, ki so dogovorjeni s soinvestitorji (krajevne skupnosti) za gradnjo v preteklem letu in teh del niso Razdelilna postaja v Ptuju foto: M. Ozmec uspeli izvesti, je kot prioritetna naloga prenesena v prvo polovico letošnjega leta. To velja za objekte (v večini primerov so to transfor- matorske postaje), ki so trenutno v gradnji in tudi za tiste, katerih gradnja se še ni pričela. Finančni pogoji soinvestitorjev pri teh grad- njah ostajajo isti kot so bili v pre- teklem letu ne glede na podražitve. Torej tako kot je bilo prej dogovorjeno. V preteklem letu so s sodelova- njem krajevnih skupnosti postavili transformatorske postaje in obnovili nizkonapetostno omrežje v Bresnici, Brezovcu, Cvetkovcih, Ločiču, Na obrežju, Selah, Šardi- nju in Zgornji Pristavi. Trenutno pa sta v teku gradnji v Bišečkem vrhu in Kicarju. V prvem delu letošnjega leta pa so na vrsti gradnje in obnova omrežja v Brezovcih, Podložah, Slovenji vasi, Hajdošah, Njivercah in Vareji. Pogodbe za te gradnje so sklenili v preteklem letu. Zraven tega pa so obnovili niz- konapetostno omrežje v Grajen- ščaku, Kungoti, Spuhlji in na Zag- rebški cesti v Ptuju ter cestno raz- svetljavo v Cučkovi ulici in delno Ziherlovi ploščadi. Zraven navedenih prednostnih gradenj bodo v tem letu zgradili transformatorske postaje in obno- vili nizkonapetostno omrežje v Bukovcih, Hrastovcu, Stanošini, Novi vasi pri Ptuju, Zgornji Haj- dini, Strnišču in verjetno tretjo postajo v Kicarju. Sodelovali bodo pri gradnji nove blagovnice v Or- možu in šole v Markovcih. Predvi- devajo pa tudi obnovo nizkonape- tostnega omrežja v Borovcih, Zabovcih, Stojncih, Moškanjcih in Hardeku in ureditev cestne raz- svetljave na Mariborski cesti v Ptuju. Verjetno bo prišlo do gradnje Se nekaterih transformatorskih postaj, vendar v primeru, če jim bo uspelo s krajevnimi skupnostmi skleniti pogodbe o sovlaganju. V TOZD Elektro Ptuj si prizadevajo, da bi prišlo do spremembe pravil- nika, ki določa pogoje udeležbe oziroma sofinanciranje. Kot vemo je to razmerje sedaj polovično, to- rej zagotovi krajevna skupnost oziroma krajani na območju, kjer potrebujejo transformatorsko postajo, drugo polovico pa zagotovi elektrogospodarstvo iz svojega programa gradenj. Predla- gajo, da bi glede na razvitost prišlo vsaj do razmejitve med posamez- nimi krajevnimi skupnostmi, nji- hovemu deležu, če že ne bi dosegli, da nerazvitim območjem ne bi bilo potrebno zagotavljati sredstev. Razliko sredstev bi zagotovilo elektrogospodarstvo iz cene elek- trične energije. Sprejetje takšnega predloga bi vsekakor pomenilo svetlejšo luč tudi na manj razvitih območjih. 1. kotar Nova transformat(Mrska postaja v Selah. foto: M. Ozmec Mladi v TOZD Lesna industrija organizirani Nova tovarna furnirske embalaže v TOZD Lesna industrija Ptuj, je med drugim dala zaposlitev števil- nim mladim ljudem, ki so se kmalu odločili, da se bodo organizirali tudi na družbenopolitičnem podro- čju. Tako so se pretekli četrtek zbrali v obratu družbene prehrane na ustanovni konferenci osnovne organizacije ZSMS, na kateri je bil prisoten tudi Franci Prime, sekretar OK ZSMS Ptuj. Mladi so najprej iz svojih vrst izvolili Marjana Muršeca, lesnega delavca, za predsednika OO ZSMS v TOZD Lesna industrija Ptuj. Za tem so po razpravi sprejeli še obširen program dela. Povdarek so dali sta- tutu ZSMS in ZSMJ, sprejemu mladih v vrste ZK in vključevanju v vse komponente družbenopolitičnega in samoupravnega življenja v delovni organizaciji. Prav tako, so sklenili, da se morajo čim prej tesneje povezati z mladimi v Lesno industrijskem kombinatu ,,Savinija" v Celju, s katerim so se pred kratkim zdru- žili. Enoglasno so podprli sklep, da si bodo vsi prizade- vali za dvig produktivnosti dela, za racionalizacijo dela in povečanje delovne discipline. Seveda pa ob vsem tem ne bodo pozabili na drugo plat življenja in bodo redno organizirali razna športna srečanja ter tekmovanja. O dogodkih v TOZD pa bodo vse člane kolektiva redno obveščali prek stenskega časopisa. -OM Nova investicija „Olge Meglic" KDAJ NOVA TOVARNA V DOLANAH Več ali manj smo seznanjeni o novi investiciji proizvodnega podjetja ,,01ga Meglic" iz Ptuja. To bo tovarna hidropnevmatske opreme, ki bo zgrajena v Dolanah, v krajevni skupnosti Cirkulane, kjer je v urbanističnem dogovoru ,uvoja občine Ptuj do leta 2000 t-di začrtan razvoj industrije v •-ialozah, pravzaprav razvoj dislociranih obratov. O novi investiciji in o delu v zvezi z novo- gradnjo smo govorili z vodjo tovarne v gradnji, ing. Ladom Fri- com. Prva lopata za gradnjo nove ovarne je bila v zemljo ,,zasaje- .a" prejšnji teden. Kdaj bo tovar- na v Dolanah končana, oziroma kdaj bo stekel novi proizvodni proces? ,,V delovno organizacijo sem prišel 1. junija lanskega leta, ko so 'c tudi začele priprave na gradnjo lOve tovarne. Moja naloga je ta- krat bila, da skupaj s sodelavci sodelujem pri zgraditvi tovarne v Dolanah. Projekti so bili že takrat v piii;ravi, urejevali so potrebno e-^adbeno dokumentacijo in druga oglasja. Gradbeno dovoljenje o dobili 12. januarja letos, če- prav bi morali to dovoljenje imeti v rekah že v decembru. No, zaradi iega se bodo gradbena dela premaknila za mesec dni in bo ta- ko 1. faza gradnje nove tovarne končana predvidoma 20. avgusta 'ei )s." Kateri prostori sodijo v prvo fazo gradnje? ,,Površina celotne novogradnje znaša 3 hektarje. Proizvodni probtori bodo merili 2800 kv. me- trov, 840 kv. metrov bo poslovnih prostorov ter 500 kv, metrov za kurilnico, skladišča in trafo posta- jo." Kakšen je obseg vašega dela, kakšne so vaše delovne naloge? ,,2e beseda vodja opisuje moje delovno opravilo. Veliko je nalog in obvez. Moje delo ni samo nadzorno, temveč tudi vodenje in sodelovanje pri sami gradnji. Omenil bi dve bistveni nalogi. Rešujem tehnološko proizvodno vprašanje pri gradnji in vprašanje ponudbe novih proizvodov. Moje konkretno delo je med drugim priprava ustrezne gradbene in lokacijske dokumentacije, opra- vljam i/na druga strokovna dela, neposredno sodelujem s kreditorji, investitorji in izvajalci del itd... Omenim naj, da je izvajalec grad- nje nove tovarne Gradiš TOZD Gradnje iz Ptuja." Omenili ste vrsto odgovornih nalog. Prav gotovo je ena izmed nalog tudi sodelovanje z delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Ti bodo namreč sofinancirali gradnjo tovarne. Kakšne so naloge v tej zvezi in za kakšno obliko sodelovanja gre? ,,,Sodelovanje z delavci, ki so na delu v tujini je specifično za slovenski in tudi jugoslovanski prostor. Ta oblika sodelovanja je nekakšno ,,posojanje" denarja za razširjeno reprodukcijo in za odpiranje novih delovnih mest. Oblikovali smo posojilno pogodbo in jo ponudili dc'.^vcem. Doslej se je pri nas oglasilo že 15 delavcev, ki so pripravljeni sodelovati in so za novogradnjo prispevali 10 tisoč nemških mark. No, s to vsoto si bodo delavci zagotovili tudi delov- no mesto in dohodek." Koliko delavcev bo našlo delo v prvi fazi? ,,V novi tovarni načrtujemo 40 do 45 novih delovnih mest. Nekateri so si ,,predpravico" do delovnega mesta že zagotovili. Moram pa poudariti, da v našem primeru ne gre za tako imenovani ,,nakup delovnega opravila", tem- več gre za prioriteto med dvema enakima." Upati torej je, da bo proizvod- nja hidropnevmatske opreme delovne organizacije Olga Meglic iz Ptuja kmalu stekla. V drugi polovici letošnjega leta bodo Cirkulane, s tem pa tudi občina Ptuj, postale bogatejše. Porok te- mu je tudi nova tovarna in nova oblika sofinanciranja. Lado Fric - foto: zk Ljudska in študij^a krgiž- nica Ptuj je počastila spomin na našega velikega pesnika ter duhovnega voditelja Slo- vend<_ega naroda Otona ŽU- PANČIČA z otvoritvgo raz- stave njegovih važnejših del ter literaturo o njem. Raz- stava bo v prostorih študy- skega oddelka od 18. do 28. februarja, dnevno od 7. do 19. ure, v soboto pa do 12. ure. Vabimo vse občane, da si razstavo ogledajo. Vstop prost! k liidjiliiB obrtne delavnice proizvajalec stavbnega pohištva Pred 25. leti se je v Sp.Polskavi združilo v majhni mizarski delavnici, last takratnega mizar- skega mojstra Karla Ingoliča, še pet krajanov, ki so s skromnimi sredstvi izdelovali predvsem razno pohištvo in dru^e potrebne predmete za domačo rabo. Ta proizvodnja pa ni prinašala žaljenih rezultatov, zato so sklenili uvesti sergsko proizvodnjo. Odlo- čili so se za izdelavo oken in opreme za blokovsko gradnjo ter hotele. Specializacija proizvodnje je omogočila tudi hitrejši napredek v osvajanju tržišča. Kmalu so spoznali, da tudi takšna raznolikost proizvodnje ne ustreza najnovejšim prizadevanjem po poenoteni in holj specializirani proizvodnji z zm^jšanimi stroški in večjo serijsko izdelavo samo enega proizvoda. Ker sami takšne preusmeritve niso zmoj^lr, so se povezali z Lesno industrijskim podjetjem LIP Slovenske Konjice, s katerimi so že prej uspešno sodelovali. Leta 1972 so tako postali TOZD v sestavi LIP Slovenske Konjice. Zavedajoč se, da bodo lahko dosegali še boljše delovne rezultate in popolen izkoristek delovnega časa samo z enovrstno proizvodnjo, so v letu 1977 opustili proizvodnjo kosovnega pohištva, proizvodne prostore pa preuredili zahtevam proizvodnje vezanih oken. Rezultat takšne V osrednji proizvodni dvorani LIP TOZD Sp. Polskava Sp. Polskava preusmeritve so kronali prav ob prazniku občine Slovenska Bistri- ca s tem, ko so predali svojemu namenu novo proizvodno tehno- logijo za izdelovanje vezanih oken. V kolektivu, ki šteje skupno 92 članov načrtujejo v letošnjem letu proizvesti skupno 40.000 oken- skih odprtin ali 2.400 neto kubičnih metrov gotovih izdelkov, za kar bodo porabili skoraj 5.000 kubičnih metrov lesa. Besedilo in slika: Viktor Horvat TEDNIK - 19. januar 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Urbanistični program občine Ptuj do leta dva tisoč Postalo me je sram... Ob prebiranju ,,publikacije" o urbanističnem programu občine Ptuj z DOGOVOROM o temeljih prostorskega načrta občine Ptuj za obdobje do leta 2000, me je kot delegata zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj postalo resnično sram, kar trikrat sram in to zaradi tega: 1) ker je izpolnjeno naročilo skupščine občine Ptuj s tako neugledno, pomanjkljivo, površno in nepraktično publikacijo, 2) ker se v naši družbi lahko zgodi, da tako ugledni zavod s skupino izdelovalcev z zvenečimi visokošolskimi nazivi izda tako pomanjkljiv dokument, ki je povrh še poln tiskarskih napak, kar vse zbuja nezaupanje v strokovnost takih strokovnjakov, 3) ker v času akcije RK SZDL in slovenskega slavističnega društva, da okrepimo skrb za lepoto javne besede in za čistost slovenskega jezika, izdamo tako tudi pravopis- no problematično,,publikacijo". Da je ta publikacija le osnutek dogovora, smo delegati zvedeli šele iz spremnega opisa izvršnega sveta SO Ptuj in iz dnevnega reda seje zborov SO Ptuj. Zato se mi že v začetku zastavlja vprašanje, ali je potrebno osnutek nekega do- kumenta, ki je po vsebini še zelo pomanjkljiv, tiskati tako razkošno, ker vem, da ,,tiskanje" praznega papirja ni dosti cenejše od popisanega. Doslej smo se delegati radi pritoževali nad veliki- mi kupi skupščinskega gradiva, se- daj pa bo treba še katero reči zara- di velikosti, sicer si bomo morali kupiti primerno embalažo za take ,,risarske bloke". Kot delegat se povsem strinjam z ugotovitvami izvršnega sveta SO Ptuj, ki je na seji 21. decembra 1977 tudi ugotovil, da je dogovor znatno pomanjkljiv in da ne zaje- ma vseh elementov, ki bi jih moral zajemati. Pri pripravi predloga dogovora je potrebno ustrezno vključiti gozdne površine in področje zdravstva s primernim kartografskim pregledom zdravstvenih postaj po krajevnih skupnostih. Prav tako se v celoti strinjam s stališčem, sprejetim na javni obravnavi, ki je bila 9. januarja 1978 v Ptuju, da je osnutek dogovora skrajšan povzetek osnov in izhodišč za sestavo občinskega prostorskega plana, da je dogovor treba dopolniti še za manjkajoča področja dejavnosti, kot so spomeniško varstvo, varovanje okolja, pokrajinske značilnosti, varovanje kmetijskih zemljišč, gozdnih površin, dati odgovor glede razvoja krajev, ki niso našte- ti kot perspektivna naselja, da je treba vključiti tudi že potrjene vodno gospodarske osnove in zagotoviti zaščito podtalnih vod in tako zagotoviti zdravo pitno vodo. Tako ugotovitve izvršnega sveta kot stališča javne obravnave do- volj zgovorno pričajo o pomanjkljivosti dokumenta. PIŠIMO PRAVILNO IMENA NAŠIH KRAJEV Nisem kvalificiran, da bi z jezikovnega gledišča ocenjeva besedilo, vendar me moti to, da ne znamo pravilno pisati imen naših krajev. V gradivu je enkrat zapisa- no pravilno Cirkovce, drugič pa Cirkovci, enkrat Desternik, drugič pravilno Destrnik itd. Menim, da vsaj ljudje, ki so plačani zato, da načrtujejo razvoj naših krajev in vasi, morajo vsaj vedeti, kako pravilno pišemo imena teh krajev, če ne pa naj pogledajo v Ur. list SRS št. 35/64. Nekoliko težje razumljiv je 7. člen dogovora, kjer je med drugim naselje Dobrina spremenjeno v Dobrno, Čermožiše v Cernožiče, dočim naselja Hožice sploh ne poznam. Domnevam, da je mišlje- no Kočice? Ce so s tem resnično mišljene Kočice, potem bi rad poznal investitorja, ki bo tja usmerjal gradnjo. Tistim, ki tega kraja ne poznajo naj povem, da je iz obrobnih zaselkov tega naselja ,, polurna peš oddaljenost" do najbližje avtobusne postaje, bodisi k cesti v Doleno, Dobrino ali k cesti Zetale — Majšperk, da oddaljenost zaselkov Peklača, Vil- don niti ne omenjam. To je samo do avtobusne postaje, kje je pa potem še šola, trgovina, delovno mesto itd. Postavlja se mi tudi vprašanje, če je usmerjena gradnja v Kočice, zakaj potem ni tudi v Sitež, Grdi- no, Nadole, na Kupčinji vrh, na Jelovice ali k Bolfenku itd. Ali so tam strnjene kvalitetne kmetijske površine, tudi pogozdili ne bomo vsega. V te kraje vodijo vsaj ceste, čeprav slabe, makadamske, vendar ceste, ki je Kočice nimajo. V besedilu izhodišč in dogovora so pomešane besede območje in področje, čeprav velja pravilo, da z besedo območje označujemo ozemlje, z besedo področje pa dejavnosti. Posebno me moti tisti VVZ v 12. členu dogovora, ker ni zapisano, kaj kratica pomeni. Sele v .tolmačenju priloge št. 8 zvemo, da so to ,,vzgojno varstveni zavodi". Torej, v Ptuju bo treba 10 novih VVZ, v nekaterih KS pa dva VVZ, drugod po eden VVZ, v manjših pa bodo samo enote... Na podlagi splošne družbene usmeritve k združevanju in povezovanju sem prepričan, da bo za ptujsko občino tudi v bodoče dovolj en sam, že sedaj delujoči VVZ — beri Vzgoj- no varstveni zavod Ptuj. Res pa je, da bomo in moramo graditi otroške vrtce, dočim zavodov ne gradimo, temveč jih, če ugotovimo družbeni interes, ustanavljamo! Samoprispevke sprejemamo in plačujemo in jih verjetno še precej časa bomo za gradnjo otroških vrtcev, jasli in drugih objektov, potrebnih za otroško varstvo. Občani ptujske občine smo izgla- sovali samoprispevek, da bomo z njim sofinancirali zgraditev objek- tov srednješolskega centra ali sredi- šča, kolektivi dotedanjih ptujskih srednjih šol pa so se samoupravno združih v enotni srednješolski za- vod. Menim, da je s tem tudi pre- prostemu občanu dovolj nazorno povedano, kaj je zaovd in kaj šolski ali otroškovarstveni objekt. GRAFIČNO GRADIVO — PO- LOMIJA Menim, da bi bilo boljše in koristnejše, da ga sploh ne bi bilo, saj bi k javni razpravi mnogo več pripomogli, če bi v ,,ciklostilni teh- niki" napisali nekaj listov papirja, na katerih bi bili poimensko našteti kraji, ki so sedaj označeni z raznimi znaki .. . No, ker je grafično gradivo že tu, je treba o njem povedati, da je na- pravljeno kot ,,vzorec" površnosti in tehnične neodgovornosti. Slaba fotokopija zemljevida, brez naved- be krajev, še meje občine lahko ugane le tisti, ki se na zemljevid spozna, je toliko kot nič. Ce hočeš uganiti, kje je kaj, moraš uporab- ljati še vsaj en normalni zemljevid ali skico ptujske občine. Pa lepo po vrsti: Priloga 1 — determinante in omejitve prostorskega urejanja. Za besedo ,,determinante" sem pogle- dal v leksikon, kjer pravi: ,,(lat) število, ki se izračuna po določeni shemi iz koeficientov sistema enačb." Povej, dragi bralec, ali se- daj kaj bolj razumeš besedo deter- minante? Poleg tega so na tej prilo- gi z barvo označene puščice, ki jih v „Forma viva" v ptujskem parku kazalu ni, zato ni moč vedeti kaj pomenijo. V kazalu pa je označen arheološki rezervat, ki na skici ni razviden, viden pa je ,,krajinski vo- zel" v bodočem zbirnem jezeru niže Ptuja. K prilogam 2 in 3, razen že prej povedanega glede grafičnega gra- diva nimam bistvenih pripomb. Tudi k prilogi 4 — razporeditev in- dustrije in malega gospodarstva (ne rudarstva) nimam pripomb, razen, da je v uvodni obrazložitvi zapisa- no namesto Dolane, kar Dolena. Zato pa je priloga 5 — turizem in gostinstvo prava polomija. Barvna ,,neha" je premaknjena za nekaj cm v desno, kar v naravi pomeni nekaj kilometrov. Tako so Ptujske toplice označene nekje pri Janežov- cih, bledo-modra lisa naravnega re- zervata je nekje onstran Maclja, med Djurmancem in Trakoščanom itd. Skratka primerno za kak humoristični list. Kljub temu čistemu tiskarskemu ,,kiksu" je moč ugotoviti nekaj ne- logičnosti. Naravni rezervat Dona- čke gore, čeprav ga je ,,škrat" po- stavil na Hrvaško, je trikrat daljši od Donačke gore in od označenega rezervata v prilogi 1. Nadalje iz te skice zvemo, da je v Podlehniku predviden motel (v kazalu sicer piše hotel), čeprav smo ta motel odprli že avgusta 1976. Sicer pa — ta gra- fični prikaz je treba videti in se na- { smejati! j Prilogi 6 in 7 sta za laika nepre- { Foto: A. Bradač gledni, saj ni moč ločiti, kje bo po- rast, kje stagnacija in kje padec Šte- vila prebivalstva. Iz priloge št. 8 o razporeditvi otroškega varstva pa med drugim zvemo, da v Leskovcu že imajo otroški vrtec, v Cirkula- nah pa je šele predviden. Cvetka zase je priloga 9 — raz- poreditev osnovnega šolstva, kjer je v grafičnem prikazu plavo na be- lem označeno, da imamo v Doleni popolno osnovno šolo in to s kon- kretno navedbo, koliko učencev ima šola sedaj, koliko jih bo čez 10 let in koliko leta 2001. Javno vpra- šujem avtorja, kdaj in kje je videl v Doleni sploh kako šolo, kaj šele popolno osnovno šolo? Naj se pri tem ne izgovarja na tiskarski škrat, ker so vse okoliške šole, vključno s podružnično v Selah pravilno razmeščene. Ob tej ,.cvetki" zgubi na pomenu pripomba, da je v obrazložitvi predvidena v Trnovski vasi popolna osnovna šola, iz gra- fičnega prikaza pa to ni razvidno, zato pa je v grafičnem prikazu pra- vilno označeno, da je predvidena nova šola nekje med Muretinci in Sojnci, v obrazložitvi pa so zapisali Stoperce. K zadnji ali deseti prilogi samo to, da je v obrazložitvi KS Zavrč prestavljena v Slovenske gorice. To so pretežno vse glavne pripombe, čeprav bi lahko naštel še celo vrsto drobnih. Pa brez zamere vsi odgo- vorni od ZUM! Franc Fideršek O problematiki zdravstva v preteklem letu Resnici na ljubo, že dalj časa se v dnevnikih in po radiu spotikamo ob takšnih ali drugačnih razpra- vah, osredotočenih na problemati- ko našega zdravstva. V mariborski regiji je to čutiti še toliko bolj, kajti razen Maribora so vse ostale občine srednje ali manj razvite, za- to je borba" za zdravstveni dinar toliko težja, kljub solidarnosti, ki morda obstaja samo zaradi imena. Da bi vam v kratkem vsaj delno razjasnili že tako klavrno sliko našega zdravstva, smo zaprosili za razgovor Silvo Gorjupovo, pred- sednico izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti v Ptuju, ki je o vzrokih za takšno stanje uvo- doma povedala: ,,Težave, s kateri- mi smo se ubadah v preteklem le- tu, izhajajo predvsem iz neusklaje- nosti pristopa pri obUkovanju pro- grama in sredstev zdravstvenega varstva, ki je posledica tega, da še danes nimamo sprejetih nekaterih samoupravnih aktov, ki bi omogo- čali sprotno usklajevanje potreb po zdravstvenem varstvu z možnostmi gospodarstva. Pri tem mislim seveda na samo- upravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva, ki ga sprejemamo v vsej Sloveniji in pa na samoupravni sporazum o pravi- cah in obveznostih iz zdravstvene- ga varstva občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. Vzroki za tako pozno sprejema- nje pa so zaradi tega, ker smo šele julija lani sprejemali srednjeročni program zdravstvenega varstva in, da smo v polovici lanskega leta morali uskladiti naš program obse- ga zdravstvenega varstva z dohod- kovnimi možnostmi. Kar pa je pomenilo, da smo morali zmanjša- ti naše potrebe za 11,653.000 dinarjev. Seveda nismo mogli zmanjšati enotnega programa, ki je zagotovljen za vso Slovenijo, ampak smo bili primorani zmanjšati naš dopolnilni program zdravstvenega varstva, ki ga v ob- činski zdravstveni skupnosti zago- tavljamo vsem delavcem, kmetom in upokojencem. Razen tega ni bila realizirana planska postavka solidarnostnih sredstev, ki bi jih morali dobiti iz republike. Tako smo že v mesecu septembru ugotovili, da bo ob- činska zdravstvena skupnost imela primanjkljaj ob predvidenih in načrtovanih izdatkih. Ta primanjkljaj je znašal približno 25 milijonov dinarjev. Te pa smo morali pokriti z dodatnimi sredstvi, ki jih je zagotovilo združeno delo in iz presežkov inte- resne skupnosti zdravstva in osta- lih interesnih skupnosti v občini, da smo lahko zagotovili vsaj enak nivo zdravstvenega varstva, kot v letu 1976." In kako vam je uspelo premostiti vse te težave? ,,V mesecu novembru sta oba zbora sprejela sklep, da se pristopi k aneksu o katerem naj razpravlja- jo delavci v združenem delu. Odlo- čiti se je bilo treba o odstopu dela sredstev za financiranje zdravstve- nega varstva. Predvsem je šlo za presežke, ki so nastali zaradi višje- ga odstotka osebnih dohodkov — nad planiranimi. S tem smo pokrili le del primanjkljaja v zdravstveni skupnosti, kar pa nc pomeni celo- te. Dobili smo le 17 milijonov, še vedno pa je odprto vprašanje za okoli 8 milijonov dinarjev, primanjkljaja, ki ga bomo seveda morali s sanacijskim programom na nek način dobiti. Bodisi s pre- mostitvenimi krediti ali kako dru- gače." Seveda se nič kaj rožnato stanje v našem zdravstvu, predvsem v fi- nanciranju zdravstvenega varstva, nadaljuje še v letošnjem letu. Do 20. januarja bi naj bila zaključena javna razprava samoupravnega sporazuma o pravicah in obvez- nostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Slo- veniji in samoupravnega sporazu- ma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj. Oba samoupravna sporazuma prinašata vrsto novosti, najpomembnejša pa je gotovo novost, da so močno zvišani vsi zneski soudeležbe, ali participacije zavarovancev, zdravstvenih upravičencev, pri določenih zdravstvenih storitvah. O tem pa smo v Tedniku že raz- glabljali. M. Ozmec Komunalna ureditev mestnega parka Ko so se pred dnevi sestaU člani komisije za komunahio luejanje in oprcm^anje naselij pri samoupravni komunalni skupnosti obcinc Ptuj so ugotovili stanje mestnega p^ka po delih, ki so povezana z gradijo hidrocentrale SD-2. Podoba mestnega parka je močno ska^^na Skrb za ponovno oživitev parka je prevzel investitor SD-2 in "^^o^^J P" Jf^"'^" fa urbanizem Maribor projekt za ureditev mestnega parka. '"rojeKi je/^ ^dclan in tudi sprejet. Ureditvena oziroma obnovitvena dela bo oprav^alo Komunalno^dje^e Ptui, kije tudi uprav^alec P^fk^. ^e^ ^ ^o^ektu so ovrednotenrna 6^00.(500 cfinaijev. Z ureditvenimi deh se bo pričelo takoj po zak^učku del, ki se odvg^o na območju paika. mu Foto: A. Bradač Ovrednoteni in realno zastavljeni programi - merilo za sredstva Na 22. seji lO predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki je bila minuli torek, so v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o proračundcih sred- stvih, ki bodo potrebna za nemoteno delo in letošnje akcge družbenopolitičnih organizacij v ptuj^i občini. Tako bi morali iz sredstev proračuna občine Ptuj zagotoviti denar za delo OK SZDL, ZSMS, za ZZB NOV, zvezo rezervnih vojaških starešin, prqa- tejev mladine in za klub mladih v Ptuju. Mladi, bi za predvideni program občinske konference ZSMS Ptuj, ki ga je obrazložil njen sekretar Franci Prime, potrebovali v letošnjem letu okrog 685 tisoč dinarjev Za delo specializiranih organizacij pri OK ZSMS kot so OZN, klub ptujskih študentov, taborniki in planinci pa dodatnih 60 tisoč dinaijev. To je tudi edini vir financiranja dela teh speciali- ziranih organizacij. Poleg stalnega političnega dela v organizaciji ZZB NOV je povdaril njen predsednik Janko Vogrinec, bo letos potrebno na območju občine pregledati vse spomenike, namestiti nekatere nove spomin- ske plošče in izpe^ati vrsto drugih nalog. Da bi lahko realizirali tako zastavljeni program bo potrebno zagotoviti okrog 325 tisoč dinar- jev za delo v letošnjem letu. Zelo pomembno in odgovorno nalogo opravlja kot del vseh organiziranih sil v okviru SZDL tudi Zveza rezervnih vojaških starešin, ki jo, je zastopal predsednk Karel Zmavc. Obrazlo- žil je stališče nekaterih republiških forumov, da bi naj to zvezo financirali iz sredstev, ki jih daje združeno delo za pot/ebe ljuddce obrambe in tako stališče je zavzel tudi lO OK SZDL Ptuj, ker je nujno, da končno sistem* o rešimo financiranje te organizaci- je. KO ZRVS delujejo v vseh krajevnih skupnostih po delegat- skem sistemu in so stahio prisotni pri reševanju vseh vprašanj vezanih na obrambne priprave. Za delo občinske in kr^evnih organizacij bi letos potrebovali 345 tisoč dinarjev. Sekretarka Zveze pr^ate^ev mladine Ptuj — Lizika Lacko, je nato govorila o akcijah, ki jih v letošnjem letu predvidevajo na tem področju dela z n^ml^šimi občani. Tako zastavljen program bo zahteval blizu 300 tisoč dinar- jev. Tudi o programu Kluba mladih za letošnje leto bi te3co rekli, da katera naloga in potrebna. Skrbno izdelanega je obrazložila predsed- nica programskega sveta pri klubu mladih v Ptuju - Branka Bezeljak - Glazer, kije med drugim dejala, da se v teh prostorih vsak dan izmenja vsaj 100 mladih Ptujča- nov, ki so vk j učeni v različne sekcije. Vsi mentoiji delajo brez- plačno. Kljub temu pa bo klub za svoje poslanstvo v letu 1978 po- treboval okrog 418 tisoč dinarjev. Zvone Masten, sekretar OK SZDL, je v obrazložitvi dejal, daje letošnje leto v celoti podrejeno volitvam, ki bodo v mesecu mar- cu, izvajanja ustave, zakona o združenem delu ter realizaciji Kar- deljeve knjige. OK SZDL bo mora- la I*ot n^sirsa frontna organizac^a delovnih ljudi in občanov zagot- oviti za svojo dejavnost okrog 1,37 6 tisoč dinaijev iz sredstev občinskega proračuna. V , razpravi ;e podpredsednik dcupščine občine Ptuj, — Oton Polič med drugim dejal, da je vedno vprašanje denarja tisto, ki dostikrat ne more pcAriti potreb in želja. Ptujska občina sodi med dopolnjevane občine in je zato tudi njeno proračunsko področje nekoliko drugače obravnavano kot v občinah »samohranilkah". Povdaril je, da sredstva ne bi smela biti problem, če je program ovred- noten in realno zastavljen. Predsednik OK SZDL, Franc Zadravec, je opozoril na izredno štednjo vseh na področju sJiupne in splošne porabe. Dejal je, daje potrebno teme^ito pretehtati vse naloge, vendar mora osnovna de- javnost vseh naštetih teči nemote- no. Pri tem pa ne smemo iti z vsem na breme proračuna, k^ti tudi samoupravne interesne dcup- nosti so tiste, ki so dolžne finan- cirati dejavnosti s področja kultu- re, telesne kulture in izobraževa- nja- Med sprejetimi sklepi so nato ob koncu se zapisali, da mor^o vse družbenopobtične akcije izvesti zakonit postopek v zvezi s spre- jemanjem letošnjih pro^m.ov in da so dovoljena resolucijska raz- merja pomembno merilo za letoš- nji zahtevek proračunskih sredstev občine Ptuj. Potrebno bo sklicati tudi razširjeni sestanek s predstav- niki samoupravnih interesnih sku- pnosti in uskladiti medsebojne obveznosti. mš Usmeritev v akcijskem programu Ena izmed točk dnevneiga reda, o .kateri bodo razpravljali na prihodnji seji zborov skupščine občine Ptuj, ki bo 31. januaija, je tudi razprava o studii razvoja malega gospodarstva v občini Ptuj. Studijo je izdelal inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj Ljubljana. Zmerna posnetek dosedanjega razvoja in stanja na področju malega gospodarstva v občini ter njegovo bodočo perpektivo. V nastanek dokumenta se je v polni meri poleg ostalih dejavnikov, vključila tudi posebna komis^a, ki jo je imenoval izvršni svet SO Ptuj. Prav tako pa je študija že pokazala, da smo na področju razvoja ralega gospodarstva v slovenskem prostoru na repu. V zadnjih 20.-letih smo na prodrocju razvpja malega gospodarstva v ptujski občini delovali zgo^ stihijsko. K) podatkih iz leta 1977 je bilo na področju obrtne dejavnosti v ptujdci občini zaposlenih okrog 8 odstotkov delavcev od skupnega števila zaposlenih v ptujski občini; okrog 5 00 pa jih dela pn zasebnih obrtnikih. Tudi struktura dejavnosti malega gospodarstva je neenakomerna. Vrsta dejavnosti je nezapolnjena. Na območju ptujske občine je okrog 400 samostojnih obrtnkov, od tega^ibje organizacijd ceste, zgraditi vodovod. V. pozornosti bi morali posvetiti, i' in občinski dejavniki, razvcj; živinoreje in vinogradništva. K smo razčlenjevali dogovor, sm> ugotovili, da nikjer ni razvidne kje graditi stanovanjske hiše in k. hleve. No, v tej zvezi bi rekel, da Leskovec ne prihajajo kmetijst strokovnjaki, ki bi kmetu svetova' s čim se naj ukvarjajo. Omenil t primer razvoja vinogradništva namreč pospeševalna služba slab deluje na našem območju. Zato i čudno, da kmetje opuščajo kmi tijstvo, celo kmetijo. Ljudi bom zadržali tako, da jim bomo nudi dobro cesto, vodo in elektrik^ Krajevna skupnost si prizadeva, < ublaži nekatere probleme. Dosli smo uredili dom gasilcev, ceste drugo. V dogovoru je razvidno,' bi v prihodnje bili vezani na P* lehnik in Cirkulane. Mislim, da, to po geografskem in teritorialn' principu težko uresničljivo, kJ\ loči nas slaba hribovita cesta. smo vezani na sam center, to Ptuj, tudi na krajevno skupn" Videm. Zdomcem bi morali nuditi lične obrti. V dogovoru bi mof" zapisati razvoj malega gospj darstva. V krajevni skupnosti potrebovali obrat za kovinsko' lesno predelavo. Mlade družine v kraju zadržali tudi tako. da jim nudili stanovanja. Omenim •) še zdravstveno ambulanto, ki i" programu prostorskega načr*f Torej je sedanji dogovor pomanjkljiv. Upam, da bo ja^ razprava prinesla več konkref*! zaključkov in vrsto izDoljšav." I TEDNIK -19. januar 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 KAKO Z IZOBRAŽEVANJEM DELAVCEV Sklad za dopolnilno izobraževa- nje delavcev pri zasebnih delodajal- cih občine Ptuj je bil ustanovljen v letu 1974. Ob ustanovitvi je bila posebej opredeljena njegova vloga za zagotavljanje organiziranega dopolnilnega izobraževanja delav- cev, ki jih zajema kolektivna po- godba. Ustanovili so ga zasebni obrtniki in gostinci, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev in delavci pri navedenih delodajalcih. Od ustanovitve do danes se je de- lo sklada prepletalo z najrazličnej- šimi težavami; zlasti pereče je vpra- šanje prostora. Tako se omenja, da bi bilo potrebno to vprašanje reše- vati v povezavi z načrtnim in dol- goročnim razvojem malega gospo- darstva v ptujski občini. Osnovni nosilec vseh izobraže- valnih akcij je bila komisija za izo- braževanje, ki prav tako deluje v okviru sklada. Ko so v mesecu de- cembru lani ocenili delo sklada, so ugotovili, da je vrsta nalog začrta- nih ob ustanovitvi sklada ostala na papirju. Vzroke za takšno stanje je iskati tudi v zaprtosti dela sklada tako v širšem prostoru kot tudi na območju občine. Tu mislimo na povezavo sklada s skladom za šti- pendiranje pri skupščini občine Ptuj, zavodom za zaposlovanje, delavsko univerzo, z drugimi šolskimi in izobraževalnimi ustano- vami in zavodi in podobno. Nedo- rečenost ostaja tudi na poti sklad — obrtno združenje Panorama — strokovna odbora pri področni gos- podarski zbornici v Mariboru. Sklad je največ uspehov beležil le na področju raznih dodatnih oblik izobraževanja. Sredstva je namenil za pridobitev ustrezne kvalifikacije in strokovne izobrazbe v obrti, pre- vozništvu in gostinstvu. Tudi v prihodnje bo sklad izdatna sredstva namenil za razna področja dopol- nilnega izobraževanja. S prispev- kom sklada so si delavke frizerske dejavnosti ogledale mednarodno razstavo in tekmovanje frizerjev na Dunaju. Sklad pa je svojo aktiv- nost uveljavljal tudi pri organizira- nju in delnem sofinanciranju naj- različnejših strokovnih izletov. Iz že navedenih problemov in uspehov dela sklada izhaja, da bomo za njegovo polno uveljavitev in širšo družbeno vlogo tudi v pri- liodriK..... vzpodbujati, organi- zirati vse oblike idejno-političnega in družbeno-ekonomskega znanja, kulturne dejavnosti; vse v hotenjih, da si delavec pridobi ustrezno zna- nje in strokovno delovno sposob- nost. Statistika o zaposlenih v obrtni- ških vrstah pove, da je v zasebnem sektorju še veliko nekvalificiranih delavcev in tudi takih z nedokonča- no osnovno šolo. Prav tu je potreb- na polna angažiranost sklada. V nadaljevanju poteka dela skupščine sklada za dopolnilno izo- braževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj so govorili o programu dela sklada v prihod- nje. Programske naloge sklada se nanašajo na organiziranost sklada, širšo povezavo sklada z ustreznimi institucijami, njegovo samouprav- no in delegatsko organiziranost, konkretizacijo posameznih akcij izobraževalnega značaja in podob- no. Čimprej pa bo potrebno poiskati profesionalnega delavca za področje dela sklada, so soglašali delegati skupščine. VeHko dela bo potrebno opraviti še na področju javnosti dela skla- da. Pri tem mishmo na kakovost- nejše seznanjanje širšega kroga ljudi z možnostmi pridobivanja sredstev sklada, oblikami in načini izobraževanja. Na skupščini sklada so tudi izvo- lili no\e člane organov sklada: predsednika skupščine sklada, na- mestnika predsednika, upravni od- bor sklada, nadzorni odbor ter ko- misijo za izobraževanje. Delegati skupščine pa so se seznanili še s po- ročilom o delu upravnega odbora sklada, finančnim poročilom ter predlogom programa dela sklada za leto 1978 in finančnim progra- mom 7z letošnje leto. MG Dr. Fran Brumen Poznamo sicer mnogo podrob- nosti o anatomsko organskih podlagah, ki imajo pri pojavljanju bolečin svoje vloge, pa vendar vse do danes še ni mogoče enostavno in stvarno odgovoriti na zastavlje- no vprašanje. Predvsem zato ne, ker je to neko dogajanje funkcija živčnih organov. Poznamo telesca, ki zaznavajo bolečine, poznamo živčne poti, po katerih zaznavanje bolečin prehaja v možgane, tudi prehode v hrbtenjačo in po njej, prav tako tudi možganska sredi- šča, kjer se odražajo ugotovitve bolečin. In vendar ne moremo neposredno odgovoriti na vpraša- nje, kaj je bolečina, je ne moremo dovolj izčrpno prikazati. Ce bi poskusil pojem bolečine opredeliti, bi se morda še najbolj približal težavni nalogi z nekakšno definicijo, da je bolečina fenomen porušenega ravnotežja med do- vddnim živčevjem in posebnimi Spravljanje in hramba kurilnega olja v zxidnjem času je prišlo na področju energije do velikih spre- memb. Klasično trdo kurivo so zamenjala tekoča goriva. Pri uskladiščenju, pretakanju in uporabi gospodinjskega in kurilne- ga olja je potrebno dosledno izvajati predpise o varstvu pred požarom, da se zagotovi varnost premoženja in vzporedno s tem tu- di varnost ljudi. Za lokalno ogrevanje je lahko na eno stanovanje največ do 200 litrov gospodinjskega olja, ki mora biti v kovinskem sodu ali iz njemu ustreznega materiala. Uskladiščeno je lahko v kletnem ali pritličnem prostoru, katerega tla, stene in strop morajo biti iz ognjeodporne- ga~ materiala, da se najmanj 2 uri upirajo ognju. Zaradi nevarnosti razlitja, morajo biti tla in stene do višine izliva neprepustne za olje, prag pa nad višino izliva. Vrata morajo biti z notranje strani obite s pločevino in se odpirati v smeri izhoda, prostor pa imeti urejeno naravno zračenje. Zraven navedene količine gospodinjskega olja pa je lahko na eno stanovanje še 50 litrov gospodinjskega olja, ki mora biti v nelomijivi in za olje ustrezni embalaži, vendar to 2 x po 25 litrov. Ta koUčina gospodinjskega olja se spravlja v pomožne prosto- re stanovanja, v katerih ni izvora toplote, ne sme pa se odlagafi v skupnih prostorih, stopniščih in v bivalnih prostorih. V večstanovanjskih objektih ne sme skupna količina gospodinjske- ga olja presegati 2000 litrov na eno stopnišče, vendar v nobenem primeru več kakor 200 litrov na eno stanovanje. V stanovanjskih zgradbah, ki stojijo na samem in imajo največ do štiri stanovanja, je lahko v pritličnih ali kletnih prostorih, ki ustrezajo že navedenim zahtevam največ 500 litrov gospodinjskega olja na stanovanje in to v sodih ali rezervoarjih, ki so odobreni in imajo vse potrebne priključke. Peči za lokahio ogrevanje na tekoče gorivo se poslužujejo in prižigajo strogo po navodilih proizvajalcev teh. Kurilno oljje za centralno ogrevanje se lahko uskladiščuje v rezervoarje, kovinske ali plastične izvedbe, za katere mora biti predložen atest o tlačni preizkušnji — torej biti morajo odobreni. Za vgraditev rezervoarjev je potrebno dovoljenje pristojne občinske požarne inšpekcije, kate- ra na kraju samem določi lokacijo in prepiše način vgraditve. Rezervoarji so lahko vgrajeni vko- pane, polvkopane in nadzemne izvedbe ali v pKJsebej za-to zgraje- nem objektu, če pa ni možnosti za nobenega od navedenih načinov vgraditve, je lahko rezervoar v pritličnem ali kletnem prostoru zgradbe potrošnika. Velja naj opozorilo, da požarov vnetljivih tekočin ne gasimo z vodo in v prisotnosti napetosti električnega toka le s kemičnimi gasilnimi sredstvi, to je ogljikovim dioksidom (C02) in gasilnim pra- hom. Pravilno je, da je takšno gasilno sredstvo na razpolago in sicer so to ročni gasilni aparati, ki morajo biti ob vsakem času dostopni in uporabni. V primeru požara smo dolžni te- ga pogasiti v začetni fazi sami, če pa se ugotovi, da tega glede na razpoložljivo gasilno sredstvo, na- še sposobnosti in veličino požara ne moremo, moramo takoj in po najkrajši poti poklicati gasilce, ali najbližjo postajo milice. Sirom na- še države veljajo v vseh omrežnih telefonskih skupinah številke 92 postaja milice in 93 gasilska enota. Na območju Ptuja kličemo v primeru požara le postajo milice, to je tel. številka 92, ker gasilci nimajo stalne službe, so izključno gasilci prostovoljci. Požarni inšpektor Edvard KOZEL Pred občnimi zbori prosvetnih društev Ljubiteljska kulturna dejav- nost, ki ima v v ptujski občini dokaj trdne temelje v številu član- stva, vendar pa nekoliko manj v materialni osnovi za delo in prostorskih zmogljivostih, pred- vsem neustreznih dvoranah in spremljajočih prostorih. Zveza kulturnih organizacij je v zadnjih nekaj letih že dosegla vid- nejše uspehe v prizadevanjih, da usposobi ljudi, ki bodo lahko pomagali društvom, raznim skupi- nam in pevskim zborom na terenu. Organizirali so vrsto seminarjev za gledališko dejavnost, dramatiko in lutkarstvo, folklorno dejavnost, za filmsko vzgojo in glasbeno področje. Nedavna revija odraslih pevskih zborov ptujske občine je dovolj zgovoren dokaz da so bila sredstva dobro naložena. Delovni ljudje in občani ptujske občine uveljavljajo svoje interese na področju kulturne dejavnosti v ."^O. prosvetnih društvih. Ze v na- slednjem tednu se bodo začeli re- dni letni občni zbori prosvetnih društev in med prvimi so ga sklica- li to soboto v Muretincih. Pri ZKO menijo, da jih bo nekaj še v mese- cu marcu, ker bo kontinuirano delo na terenu nekoliko prekinilo letošnje zelo rano pustno obdobje. Na občnih zborih bodo pregle- dali najprej vse tisto, kar so v minulem obdobju naredili in ugotovili katere naloge so ostale še nedorečene. Analizirali bodo tudi vzroke zaradi katerih ponekod niso izpolnili vseh obveznosti, ki so si jih zadali na občnem zboru pred enim letom. Stališče ZKO občine Ptuj je, da obsega dejavno- sti v prosvetnih društvih v nasled- njem obdobju ne bi širili, potrebno pa bo vložiti vse moči v nenehno rast kvalitete opravljenega dela. Na letošnjih občnih zborih bo pomembno vprašanje tudi novi način vodenja finančnih poslov društev za katere zakon predvideva in zahteva tako imenovano dvo- stavno knjigovodstvo. V ta namen so že organizirali seminar, ki ga je pripravilo društvo računovodskih in finančnih delavcev Ptuj, ZKO pa je nanj še posebej povabila vse predstavnike društev in tiste, ki bodo zanje opravljah finančne posle. Verjetno bi bilo najbolj ustrezno, da bi v krajevnih skup- nostih v vseh društvih enotno reše- vali vodenje potrebne finančne dokumentacije. mš KAJ JE BOLEČINA? deli možganov. To svojevrstno dogajanje se izraža v neugodju in ima svoj izvor v nenormalnem stanju lokaliziranega dela telesa. Ker je bolečina kot funkcija abstrakten pojem, nimamo zanjo tvarne anatomske podlage (sub- strata) in je zato ne moremo vidno objektivno predočiti. Tako se zdravnik pri njenem registriranju opira zgolj na vero, ki jo izkazuje nasproti prizadetemu. Občutek bolečine je objektivno potrjen le v tistih primerih, ko lahko ugotovi- mo njen izvor v objektivno ugo- tovljivi nenormalni spremembi na nekem delu telesa in še to le tedaj, kadar gre za organ, ki vsebuje bolečino zaznavna telesca. V vseh drugih primerih pa se registriranje bolečine naslanja samo na subjek- tivne občutke prizadetega. Pri upoštevanju in vrednotenju bolečin nastajajo mnogokrat negotovosti in diskrepance, ko lahko priznamo preveč ali pa pre- malo. V nekaterih primerih je celo diagnoza popolnoma odvisna od tega, kar prizadeti navaja v svoji anamnezi. Tako pravi Heyck, da smo n. pr. pri navadni funkcionalni migreni prisiljeni ugotoviti bolezen zgolj na podlagi bolnikove pripovedi in prikazova- nja bolezenskih znakov. Seveda nastajajo v takih pogojih veUke MOŽNOSTI RAZLIČNE- GA IZKORIŠČANJA po ,,prizadetem". Temu pojavu pa se v medicini skoraj gotovo ne bomo mogli nikdar popolnoma izogniti in že večkrat navedenih razlogov nenatančnosti te vede. Za človekov razum je natančno pač le tisto, kar si je sam zamislil in ustvaril. Le tisto je do dna do- jemljivo. Tudi znanje zdravnikov o doživljanju občutenja bolečin sloni na lastnih izkušnjah in sporejanju le teh s prikazovanji drugih, pred- vsem znanih bolnikov. Zato je presoja pripadajočih kvalitet bole- činskih občutkov, odnos med vzrokom bolečine in doživljanjem, duševno ovrednotenje bolečine in še vse ostalo, kar je v zvezi z zaznavanjem bolečine, ZGOLJ SUBJEKTIVNO DOGAJANJE. Prav to dejstvo premnogokrat prezremo. V mnogih primerih pogrešamo objektivnih kriterijev, ki bi nam pojasnih, ali je neka bolečina odprta na organsko doga- janje ali ne. Pri tem pa se zdravnik mora zavedati, da je NEOR- GANSKO POGOJENA BOLEČI- NA ZA PRIZADETEGA PRAV TAKO BOLEČINA, kakor je ona z organsko ugotovljivo podlago, če jo v resnici občuti. Zdravniki vsak dan v lastnem delokrogu spoznavamo, kako tve- gano in težko je na podlagi nava- janih kvalitet občutkov bolečin vključno z vsakodnevnim niansira- njem in nihanjem, fenomen bole- čine objektivno ovrednotiti. Mno- gokrat zdravnik lahko utemelji vzroke za izboljšanje, oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja iz trenutnega načina bolnikovega življenja in obnašanja, mnogokrat pa taka ugotovitev ni možna. Sledi nadaljevanje in konec Med, zdravilo naših prednikov Najstarejši zapiski iz človeške zgodovine nam povedo, da je bil med že v pradavnih časih življenjska prehrambena potreb- ščina ali živilo. Ze prazgodovinski človek je iskal satje po drevesnih duplih in votlinah ter ga užival po- dobno, kot danes medvedi. V času faraonov pred približno 5000 leti izvemo iz relijefov, kako so ljudje izrezovali satje iz panja. Pozneje so med pridobivali z gnečenjem oz. stiskanjem satja. Zapiski iz starega in srednjega veka nam dajo razumeti, da je bilo pridobivanje medu med našimi predniki Slovani, kot tudi pri dru- gih narodih zelo cenjeno družbeno opravilo. Tedanji vladarji so z zakoni urejali vzrejanje čebel in čebelarjem dajali razUčne ugod- nosti. Med je bil visoko cenjeno sredstvo za sladkanje in kot zdra- vilo. Starejši ljudje se še spominja- jo, kako so pridobivali s stiska- njem med. Prav tako se je v tem stoletju razširilo pridelovanje čistega medu s pomočjo centrifu- galnega točila na ročni in motorni pogon. Medtem ko je bil v stisnje- nem, zgnečenem medu cvetni prah in matični mleček, se sedaj prodaja sam točeni čisti med. Na trgu postajajo sedaj cenjene predvsem čiste vrste medu. Pred dobrim četrtstoletjem se je med raziskovalci pojavilo vpraša- nje, zakaj so naši predniki cenili med predvsem, kot zdravilo. Kakšna je bila razlika med ta- kratnim stisnjenim, zgnečenim me- dom in današnjim točenim. Po- sebno pozornost so začela vzbujati raziskovanja cvetnega prahu in matičnega mlečka. Kemiki, biologi, zdravniki in naravoslovci so začeli v cvetnem prahu in matičnem mlečku odkri- vati celo vrsto novih substanc. Prav tako so s poskusi na živalih in klinično uporabo čebelnih pro- duktov, odkrili, zakaj je ljudska medicina priporočala med, kot zdravilo. Temeljite sodobne analize so pokazale, kaj vse vsebuje med, cvetni prah in matični mleček. Ta- ko, da sedaj imamo pred seboj jasno sliko, o hrani katero je že ocenil pračlovek in katero smo za- čeli ceniti danes tudi mi. Srečko Rupnik UPORNE SLOVENSKE GORICE 31. nadaljevanje OKUPATOR PREVZEMA OBLAST Že prve dni po vdoru okupatoija v Slovenske gorice, so hitlerjevci, ki so začasno prevzeh oblast. zaprU več zavednih Slovencev. V Ptujij so prve zapornike strpah v bivše orožniSce zapore v Prešernovi uUci. I'oiasnili so jim, da so zaprti kot talci. Ce bo prevzem nem§ce oblasti "iimo potekel, jih bodo izpustili; če pa se bo kak sitemu Nemcu pripetilo ^aj hudega, jih bodo ustrelili. Prvi dan so zaprli deset do dvajset ftujčanov. Od prvih aretacij so se po Slovenskih goricah vrstile aretacije se naprej. V zaporih v Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Radgoni m se vdrugUi ^^ajih so Slovence mučili in zasramovaU. V Ormožu sta umrla v zaporu "J nasUja Ludvik Kuharic in Rudolf Pevec. AprUa so zaprh i4 Ormožancev, največ izobražencev. . ^, .V Ptuju so strpah aprila v sodne zapore okrog 120 Slovencev. Večino učiteljev iz ptujskega okraja pa so zaprli v kapucinski samostan. 1- mi^em so odprli še zapore na samem borlskem gradu za :suu jetnikov, kjer se je znašlo precej zapornikov iz Slovenskih goric Sem so PnpeljalitudiučiteKe. , ^ , 14. aprila 1941 je prispel v Maribor SS standartenfuehrer Otto ^.^ker, komandant varnostne policije in varnostne slufte ter gauleitcr ^egried Ueberrreither. Lurkeriu je bilo zaupano vodstvo tajne državne Pohcijc gestapa, kriminahie policije in preselitvenega štaba. Maribor je PosUil upravnopolitično in vojaško središče zasedene slovenske Štajerske. L nastopom Ueberreitheija, šefa civilne uprave na Sp. Štajerskem, so ■^emci ustanovili okrajckisojih vodili okrožni vodje (Kreisfurer). . Slovensite gorice so med vojno pripadale po nem§ci upravnopohticni razdejitvi mariborskemu, ptujskemu in radgonsko4jutomerskemu °"oqu, kakor so tudi pred vojno tem srezom. Meje predvojnih srezovje okupator nekoliko spremenil. Tako je ptujskemu okrogu prik^učil del sedanjega ozem^a občine Lenart. RazumEivo je, da je nacistični zavojevalec imenoval na vodilne upravnopoutične položaja svoje jgudi. V ptujskem okro^u so imenovali za okrajnega vodjo oziroma deželnega svetnika ~ dr. Fntza Bauerja, za mestnega župana Josefa Wressnigga, za šefa gestapa pa Josefa Koubo. V ljutomersko-radgonskem okrogu je bil prvi okrajni vodja Roman Nemetz, mestni župan Hans Hemdel, šef gestapovske postaje pa Ernst Likovec. NASILJE NAD SLOVENSKIM UUDSTOM Takoj po nemškem \xioru so se pojavili po sedežih občin razglasi, da morajo prebivalci oddati v 24 urah oroge občinskun uradom. Kdor ga nc bo oddal, in ga bodo pri njem našh, bo ustreljen. Ljudje so sc nasilnega razglasa ustrašiU. Zato so oroge oddah skoraj vsi. To je bilo oroge, ki so ga odvrgU vojaki razsule jugoslovanske vojske po gozdovih, domačini pa so gaj)obrali in skrili. Oddati so morali tudi lovdce pu3<:e. Ze aprila je okupator menjal vse javne slovenske napise z nemškimi. Pri tem je ponemčil imena ulic in trgovin v mestih ter imena vseh krajev ter pokrajin. Slovenske gorice je imenoval BUECHELN. Izpu.ščeno je bilo, da so gorice (Bucchebi) slovenske. Uvedel je nemški luradni jezik, v šolah pa nem3ci pouk. Politične komisije so od maja 1941 zahtevale od županov občin in orožnikov, da uničijo vse javne in osebne knjižnice. Knjige so zažigah na javnih krajih. Veliko knjig so vrgh v Muro, veliko pa so jih s kamioni odpcljaU kot surovino za papir. Ljudje so s strahom in ogorčenjem gledali, kako brezobzirno zatira okupator slovenske kulturne vrednote. Hitro so pričeli reševati, kar so HDgli. Knjige so skrivali na varnih krajih. Rešili pa so seveda manjši del knjižnega bogastva. Nemci so prepovedali tudi vse slovenske organizacije. Veirio pa, da jih jc bilo po SlovenskUi goricah veliko. Vse premoženje teh organizacij so zaplermi. V Mariboru so morah sbski vojni iijetniki porušiti pravoslavno cerkev, ki je stala na sedanjem Lenmovem trgu, da bi ne spominjala na jugoslovansko državo. V Ljutomeru so že maja 1941 podrli Miklošičev spomenik. Iz jame^ kamor so ga odvrgli, ga je odpeljal in zakopal na varnem domačin Rudi Stegmiler. Za slovenska rodbinska imena so Nemci odredih, da jih pišejo z nemškim pravopisom, n. pr. Franc Pintarič seje moral podpisovati Franz Pintaritsch. Nad ponemčevanjem je bdela nacionalna socialistična nem3ca delavca stranka (Nation?.lsozialistische deutsche Arbeitspartei - NSDAP s svojo organizacijo Steirischer Hcimatbund. Krajevnim odborom te organizacije so načelovah „ortsgrupenftrerji" - vodje krajevnih skupin. Ti so ukazovali po vaseh „blokfirerjem", ki so bih vaSci vodje. „Blokfirerji" pa so dajali navodila za delo „celenfirerjem", ki so ukazovaU manjši skupini hiš. Vsaka vas je imela več „celenfirerjev". Da bi se ljudstvo nc upiralo hudemu nasilju, so Nemci razpredU, kolikor so le mogh, vohunsko mrežo po vseh Slovenskih goricah. GOSPODARSKI UKREPI Za ponemčevanje je bilo potrebno onemogočiti tudi gospodarsko delovanje Slovencev. Zato so Nemci že aprila zapleruli slovensko premoženje. V nemSio upravo so prešla vsa slovendca gospodarska podjetja, kmetijske in vinarske zadruge in društva ter denarni zavodi. Zadružno elektrarno v Ormožu s 174 člani so podredili falski elektrarni. Trgovska in obrtna podjetja so delala dalje pod nem§cim vodstvom. Po Slovenskih goricah so ustanovili nekaj vaScih strojnih zadrug (Dorfrnaschinengemeinschaft), da bi s pomočjo strojev iztisnih iz zem^e •čim več. Za kmetijstvo je vkrajevnih skupnostih odgovarjal „ortsbauernfirer" (krajevni kmečki vodja). Kmetje so morah obvezno oddajati po uradno določenih cenah mleko, žito, seno in druge pridelke. Maja so Nemci zamenjavah dinarje v nemSce marke. Za 20 dinarjev; so dobili prebivalci po eno marko. ] Nemd so pobrah Slovencem po prihodu vse avtomobile, motorna kolesa in radio aparate. PREGANJANJA IN SELITVE Da bi zasedeno slovensko ozemlje hitro poncmčih, so Nemci med drugim skovah načrt, izseUti iz okupirane Slovenge 260.000 prebivalcev; v Srbijo in na Hrvatsko, kar pa so le delno uresničili. Pokrajinske oblasti^ v drugili jugoslovanskih pokrajinah so se namreč upurale, da bi sprejele veliko število i7.gnancev, spričo pomanjkanja luane. Pojavilo pa seje tudi organizirano osvobodilno gibanje, kije g'"ozilo Nemcem z obračunom za zločine. To vse je preprečilo okupatorjevo prvotno namero o številu izseljenih. Iz okupirane Slovence je zato izselil le 16.920 ^udi v druge jugoslovan*;e pokrajine, v Nemčijo pa 34.000. Na koncu leta 1941 je dcupator odgodil sehtve do konca vojne. Po svoji predvideni zmagi bi s scht.vami nadaljeval in z njimi uresničeval svoje načrte potigčevaiija in iztrebljanja narodov. Razum^ivo je, da je okupator namenil izseUti najbo^ zavedne Slovence. Po navodilih Ueberrcitherja, so nameravali sehti po tem vrstnem redu: 1) vse izobražence, 2) vse Slovence, ki so se naseUh na Štajerskem po letu 1914, 3) vse prebivalce ob Savi, 4) prebivalce ob Sotli in 5) kmete.ki kažejo znake tuje krvi. Nadaljevanje prihodnjič 6 - NAŠI DOPISNIKI 19. januar 1978 - TEDNIK PISMO v AVSTRALIJO Ne mladost - grob je posut s cvetjem Pri nas je zima, v Avstralci je gotovo toplo poletje. Vi ga doživljate, občutite, do nas ne seže. Pa kaj bi si začeli s poletjem, če tudi bi segalo do nas, če tudi bi bilo poletje pri nas, nas ne bi ogrelo. Morda se še sprašuješ, kaj mi je, odkod hlad in otožnost, ki vejeta že v samem začetku pisma. Ne bi ti rada ukradla poletja, ne sončne^ smeha iz tvojih hc, ki sta ga deležni tvoji deklici in mož. Veš zgodilo se je tako nenadoma, tako nepričakovano, tako hitro. Še sama ne morem dojeti, ne verjeti resnici, ki ie ledena, pa naj ti o njej pišem? Kako boš ti mogla verjeti pisani besedi, če ji sama ne morem verjeti pa sem ji gledala iz oči v oči Veš Angelca, resnica je samo takrat strašna, če je ne znaš sprejeti, če jo odklanjaš. Daleč si od doma, pa vseeno si ji preveč bUzu, saj te bo resnica vsak čas dosegla, morda te je že z občutki, ki si jih ne znaš razložiti, a te vrstice ti jih bodo pojasnile. Ne vem kaj naj napišem, da bodo čimbolj jasne, čimbolj verjetne in čimmanj boleče. Ne pozabi na družino, na tvojo družino, tvoji hčerkici in mož ti morata biti pred očmi, očitati si ne smeš ničesar, je brez pomena, nobena bolečina, noben jok, noben klic ^ ne prikhče v življenje. Vse kar boš storila je zanj brez pomena. Krivi smo vsi - kriv ni nihče. Zdaj ti je že jasneje, veš, da ne govorim o življenju. Ce bi ga sama priklicala v življenje, ne bi mi bilo treba opraviti te teSce naloge in ti posredovati bolečo resnico. Nismo ti brzojavili, bilo bi brez pomena, ne bi mogla priti in zdravju bi ti bolj škodovalo, če bi na kratko zvedela. Prav zato sem se odločila, da ti napišem pismo šele, ko se polože vihar. V ZUPANČIČEVI družini je v zatonu drugo življenje. Poleg matere smo ostah samo trije otroci Ti, Vih in jaz, najmlajša. Jožek je, ja Jožek je zaspal, tako trdno, da ga nič več, nihče ne zdrami. Pljučnica in slabo srce ni vzdržalo njenega napora, z njim vred se je za vedno umirilo. Res je Angelca, res. Ne, ne pozabi na Mojčico, Sorgico in Tonija, oni živijo. Samo živi te potrebujemo zdravo. Jožek je rešen. Danes je nedelja 15. januarja. Točno teden je minil, ko smo bih skupaj vsi trge. Tako veselo nam je pohitel naproti, ko nas je zagledal, poln upanja in poguma je izražalo njegovo vedenje. Bih smo na hodniku na klopi ob veliki novoletni jelki. „Jožek," sem ^ pokhcala, ozrl se je po meni z bistrimi očmi in čakal, kaj mu bom povedala: ,,Kaj če boš moral ponovno na Slivniško Pohorje!" Njegov pogled se je zmračil: „Ne tja ne pojdem, rajši ostanem doma, tam sta dva urmla, ko sem bil na zdravljenju." Stisnilo me je, spet sUšim njegovo nezaupanje do zdravnikov. Ne vem od kut sem zbrala toliko moči, da sem mirno nadaljevala: ,,Doma lahko še prej umreš. Potrpi in zaupaj ostani tokrat v bolnišnici tako dolgo, da do konca ozdraviš, če boš silil domov boš sebi bolj kot nama škodoval, trpeh pa bomo spet vsi trije, samo zaradi tvoje trme in nezaupanja. Jožek moraš premagati bolezen, moraš! Šele takrat bomo spet srečni." Morda sem s temi besedami porušila komaj zgrajeno zaupanje med nama. Niti poslovil se ni od nas, ko smo ga morah zapustiti, čas obiska je tako hitro minil 12. januarja smo zvedeh, da ga ni več. Ni težko zaspal njegovo obUčje nam o tem pripoveduje. Rahel, samo za spoznanje se je žarek smeha razlival na njem. Prav takšen je bil kot da bi sanjal lepe sanje. Le barva bledih ustnic so izpovedovale, da ne sanja navadne sanje, da iz tega sna se ne bo več nikolj prebudil, o vsebini nam ne bo nikoli pripovedoval Gledala sem ga nepremično ne vem kako dolgo, želela sem si da se zbudi da bi nam povedal te lepe sanje, da nam bi povedal, da nas noče zapustiti, da si še vedno žeh živeti, ker nas ima še vedno rad. Ropot pokrova krste me je zbudil v realnost in veliko neushšano hrepenenje je lebdelo nekje v zraku mučnega občutka, občutka praznine, ki jo bi laliko samo brat, če bi se zbudil, napolnil z neizrck^ivo srečo. Ne vem kdaj, ne vem zakaj sem stegnila roko in jo položila na njegovo hce! Saj še vedno nisem verjela, da ga ni več med nami Ne nisem verjela! Lice je bho ledeno, torej ne spiš navadno spanje. Ne boš pripovedoval o sanji, tisti lepi sanji, kije šla s teboj k počitku. Angelca zdaj veš resnico. Bilo je težko izpovedati Mishla sem, da mi bo lažje. Ne ni mi lažje. Enako mi je! Morda mi je težko zaradi tebe. Želim si le eno, da tudi ti vzdržiš in preboliš izgubo br/a. Vem! Težje je živim! Sestra Erika Poljčane NOVA SKLADIŠČA PRESKRBE ] Leto 1978 pomeni za delovni kolektiv TOZD Preskrba vPoljčanah pomemben dogodek, saj so predah svojemu namenu že težco pričakovane nove skladiščne proslore in tudi upravni del. S temi pridobitvami so v poljčandcem kolektivu, ki deluje v okviru Veletrgovine Koloniale Maribor uspeh odpraviti enega najpomembnejših zaviralcev hitrejšega razvoja in širjenje trgovdcega omrega tako v R-enovljeni in novi skladiščni ter poslovni prostori Preskrbe v Poljčanah. i Poljčanah kot tudi širše, saj danes Preskrba Poljčane oskrbuje s potrebnimi artikli veliko število trgovin v severovzhodni Slovenci. V zadnjih nekaj letih so odprU prek 30 svojih poslovalnic tudi na območju 31 Hrvatske. S tem, ko so uredili skladiščne in po.slovne prostore pa njihova prizadevanja še niso povsem uresničena na področju razvoja trgovin in drugih prodajnih lokalov. Tako načrtujejo, da bodo v kratkem v Poljčanali pričeli z gradnjo prve blagovne hiše v velikosti okoli 1500 kv. metrov. S to pridobitvijo se bodo odprle možnosti, da se bodo druge, ranjše trgovine lahko v svoji prodaji mnogo bolj specializirale, zato domačim kupcem ne bo potrebno za zahtevnejša nakupovanja v trgovine izven kraja in tudi občine. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Luknja pri luknji - cestarji pa ,^pijo" Prvi pogled na sliko bo morda koga spomnil na površino Lune. V pojasnilo naj takoj povemo, da je na posnetku del ceste Suha veja—Podlehnik. Pravzaprav temu sploh ne moremo reči cesta, saj je cesta zato, da po njej vozimo, tu pa vožnja, vsaj varna ne, sploh ni mogoča. Luknje, ki so na posnet- ku polne vode, so globoke tudi po .^0 centimetrov ali še več. Lahko si torej zamislimo negodovanje pot- nikov na avtobusih, ki jih dnevno pelje po tej cesti kar lepo število. Znvc so tudi kolesarji in pa tisti, ki laje ne zavijejo na nevarno ma- gistralno cesto Vlu'}—IVIacelj. Omenjena cesta je v najslabšem stanju prav pri veliki gramozni jami v Tržcu. Le dobrih 200 me- trov vstran so ogromne zaloge gramoza. Toda gramoz na žalost sam noče na cesto, cestarji pa po vsem tem sodeč, spijo. Za konec še napotek vsem, ki bi radi preizkusili amortizerje svojega avtomobila: ,,peljite po tej cesti in če vam bodo amortizerji vzdržali, so zares odlični. Toda pohitite! Morda je dedek Mra/ prinesel ce- starjem primerno novoletno darilo — budilko. Morda pa bo vlogo budilke odigral ta članek. Kdo ve!?" Besedilo in slika: JB Tudi humor je resna zadeva ,^PET ČAKAMO NA OBUUBE" V zadnji številki Tednika smo v rubriki ,,humor" pod risbico (mo- tiv zbor občanov v šolskem prostoru) zapisali vprašanje obča- na, ki je nedolžno vprašal: ,,Tova- riš, a je res, da bi v Markovcih ra- di začeli gradili novo šolo pa jim lastnik noče odstopiti parcele?" No, odgovor na to vprašanje nam je prizadeti lastnik poslal. Meni- mo, da po vsebini zasluži, da ga objavimo v celoti: ,,Čeprav je referendum 21. novembra 1976 uspel, kar je tudi razveseljivo, saj smo v Markovcih prepotrebni nove šole, toda v naših časopisih smo zelo malo zasledili, kako priprave na gradnjo napre- dujejo. Po ovinkih smo /vedeli, da je lokacija šole predvidena na na- šem zemljišču za gospodarskim poslopjem. Zaman smo čakali na odgovorne ljudi, da pridejo k nam in se dogovorimo o odkupu zem- lje. Šele 13. aprila 1977 smo dobili povabilo na oddelek za gospodar- stvo in urbanizem SO Ptuj zaradi odkupa zemljišča. Tam so nama z možem povedali, da rabijo 1 ha 63 a in 50 kv. metrov našega zemljišča, in naju seznanili z načrti stavbe. Z možem temu nisva nasprotovala, zahtevala sva le, da nama pustijo toliko zemlje, da lahko obrneva kmetijske stroje okrog hiše, ki sva jih s težavo kupila. Za zamenjavo pa hočeva drugo zemljo, kajti sva kmeta, ho- čeva zemljo obdelovati, saj je naj- boljši doma pridelani kos kruha. Rctcrent za pravne zadeve pri SO Ptuj nama je pojasnil, da bodo to kmalu uredili. Mi smo potem zemljo preorali in posejali koruzo. Pridelek je lepo rastel, odgovorni za stavbo nove šole pa so spali vse do 8. junija 1977, ko je bilo treba zaradi kredi- tov predložiti tudi soglasje lastni- kov parcele. Zopet smo se zbrali v krajevni pisarni v Markovcih, odobrili so naše zahteve in podpi- sala sva soglasje. Koruza je rasla in dozorela, le pridelek je bil bolj slab, ker nismo gnojili, saj nismo vedeli, kako dol- go bomo ostali lastniki te zemlje. Čakali smo mi in občani, ki plaču- jejo samoprispevek, kdaj bo začela rasti tako potrebna nova šola v Markovcih. Spet smo zemljo preo- rali in jo pripravili za zimski poči- tek. Iz zapisnika od 8. junija je lepo razvidno, da bodo pooblaščeni zemljo odmerili, odgovorni pa z nami v najkrajšem času napravili pogodbo o odkupu zemlje, da vidimo, koliko nam še ostane za ohišnico. Obljubili so, da bodo zemljo prišli zakoličit, o vsaki spremembi pa naju bodo točno obvestili. Toda zaman sva z možem čakala. Končno sva posredno zvedela od šolarjev, da baje mislijo 28. decembra 1977 položiti temeljni kamen za novo šolo. Ker naju niso nič obvestili, sva z možem bila prepričana, da je lokacija šole spremenjena, dolgih 6 mesecev in 19 dni sva /aman čakala da pridejo odgovorni glede odkupa zemlje... Na dan 27. decembra pa zagle- dam za našim gospodarskim poslopjem inženirje, ki količijo za stavbo nove šole. Enostavno nisem mogla verjeti, da lahko odgovorni ljudje tako ponižajo kmeta in nje- gove pravice, pa čeravno je kmeti- ja* zaščitena. Ne lažem, kol — bodoči vogal nove šole je bil odda- ljen 15 m in 5 m za prostor okrog šole, torej 10 metrov od našega gospodarskega poslopja. Lokacija je namreč zajela vrt in prostor, na katerem stojijo kozolci za sušenje sena. S hišo in gospo- darskim poslopjem ter dvoriščem imamo 2,30 ha zemlje, od katere bi nam ostale le stavbe in dvorišče. Revež je človek, ki izgubi lide, prav tako kmetija, če izgubi zemljo okrog hiše. Ker smo še ve- dno lastniki zemlje mi, ker nas nihče o količenju ni obvestil, sem količke enostavno populila, tistim ki so količili pa rekla, da naj najprej zemljo odkupijo, potem pa lahko delajo kar hočejo. Drugi dan, 28. decembra smo se zopet sestali. Lokacijo šole so sicer premaknili 20 m od gospodarskega poslopja in zakoličili. Domenjeno je namreč bilo, da takoj po prazni- kih, to je 4. januarja pridejo in nam odmerijo zemljo, ki je last KK Ptuj, da bi jo lahko, če bo zima dopuščala, pripravimo za spomladansko setev. Zemlja nam- reč ni preorana, na njej je rasla koruza za silažo. Vsi kmetje dobro vemo, kako se zemlja stepta pri siliranju, krompir pa rabi pognd- jeno in rahlo zemljo. Danes smQ/^ 13. januarja pa nas še ni nihče nič vprašal. • S tem bi rada obvestila občane kako je, da ne bodo mislili, da nova šola v Markovcih ne raste zato, ker mi ne damo zemlje. Z možem sva že dvakrat podpisala, da ne nasprotujeva gradnji nove šole, le za zemljo hočeva svoje pla- čilo. Krivce pa, prosim, iščite dru- god in na njihov račun dajte kaj pod ,,humor" in ne na račun kmeta!" Terezija Golob, Markovci 32 Ustanavljanje skupnosti pridelovalcev mleka V teh dneh poteklo v ptuj^^i občini zbori na katerih se pridelovalci mleka odločijo o ustanovitvi skupnosti pridelovalcev mleka. To je pomemben korak naprej v izvi^anju nalog, ki jih je naša družia postavfla pred kmetijstvo. Taksnih zborov bo na območju zbiralnic mleka, kjer organizator proizvodnje Obrat za kooperacijo pri KK Ptuj v sodelovanj y s predelovalcem, TOZD Mlekarna, kar 85. Prvi zbor je bil pretekli ponede^ek v Dornavi za zbiralnici Domava in Mezgovci. Pridelovalci so soglasno ustanovfli skupnosti in izvolili organe oziroma vodstvo skupnosti. Tako bo delo na področju proizvodnje in zbiranja mleka sed£^ bolj organizirano in lažje. IVidelovalci mleka ustanavlji^o te skupnosti z namenom, da bodo skup:^ organizirano in načrtno urejali vprašanja s področja pridelovanja, zbiranja, hitenja in prodaje mleka, predvsem še, da v tej skupnosti zadovoljujejo skupne m posamezne interese, še zlasti: - da si zagotovfo odkup vseh viškov pridelanega svežega kra\jega mleka, ki ustreza predpisani kakovosti in higienskim pogojem: - da si zagotovi o primerne zbiralnice in ustrezno vzdrževanje; - da si z združevanjem lastnih sredstev, prispevkov OZD, prispevkov drugih organizac^ in najetimi posojili zagotovjo možnost izvedbe teh zbiralnic; - zagotovijo organizirano strokovno kontrolo kakovosti in higien.ske neoporečnosti zbranega mleka, skupen, ustrezen, cenejši in nemoten transport mleka od kmetij do zbiralnic in ustvar^o pogoje za kakovostno in higiensko primemo pridelovanje mleka (obravnavanje rezultatov kontrole, pregledi hlevov, sprotno izobraževanje itd.). 1. kotar Anica in Ahmed iz Kuvajta Anica z možem Ahmedom, na levi je brai Jože Cvetko, kije bil s svojo družino sograditelj novega dIishm, da mora tak človek kneti posluh za avto in žiUco za vožnjo. Seveda pa to še ni vse, potrebno je tudi veliko prakse in teoretičnega znanja." Razlika med dobrimi in slabimi šoferji? »Inštruktorji ne poznamo slabih in dobrih. Ne delamo razlik. Šoferji morajo biti dobri, slabi padejo na izpitih..." Koliko časa se boste še ukvarjali z vašim hobyjem? „Imam družino, pojem pri ženskem pevdcem zboru DPC Svoboda Ormož, sem aktivna pri gasilskem društvu, poučujem bodoče voznike motOTnih vozil, ja res ne vem koliko časa bom še vztrajala pri tem. Najbrž nekaj časa še. V avto šoh nisem zaradi denarja, to sem že omenila, kajti na teden dobim približno 180 dinarjev, tako da denar ni bil vaba." In vaš moto voznikom? „Vsem svetujem previdnost in prej počasno kot pa hitro vožnjo. In seveda obzirnost na cesti Obzirnost do voznikov in pešcev, obzirnost do ljudi" zk »Toliko lahko naredijo le dobri ljudje ob dobrem vodstvu!" Letos mineva 25 let, odkar se je v Ptuju peščica ljubitetjev narave in gCMra odločila, da ustanovi Planinsko društvo Ptuj. Danes ima to društvo 1094 članov, pretežno mladincev in pionirjev, sodi pa med najaktivnejša društva v ptujski občini Svojo poslanstvo, varstvo okolja in gojenje ljubezni do narave, so ptujski planmci ves čas vestno in uspešno prenašali na mladi rod. In danes smo lahko skupaj z njimi ponosni na to, saj uživajo ugled povsod po republiki V j)onedeljek, 16. januarja, popoldne so se v Klubu mladih v Ptuju zbrali številni delegati PD Ptuj, gostje iz sosednjih društev, predstavniki družbenopolitičnega življenja Ptuja, ter predstavnik Plamnske zveze Slovenije. Na Na jubilejnem, 25. občnem zboru so po skrbno pripravljenem kulturnem programu pregledali svojo dolgo in uspešno pot, ki ni bila vedno posuta z rožicami Maks Žmavc, ki že dobro leto uspešno vodi PD Ptuj, je v svojem obširnem poročilu ob koncu poudaril, da letošnji jubilej PD Ptuj sovpada s pomembnimi jubileji - 200-letnico prvega vzpona na Triglav ter 85. obletnico slovenskega Planinskega društva. Predsednik PD Ptuj, Maks Žmavc: „Danes je v društvo vključenih 83 % mladih, ki so povezani vil šolskih planinskih skupinah in 5 skupinah v združenem delu." Foto: M. Ozmec Ptujski planinci so opravili na tisoče dejavnosti in aktivnosti vse od pohodov v visokogorstva v naši domovini in tujini, do Gross Glocknerja in Mont Blanca, Sodelovali so v vseh pomembnejših družbenopolitičnih manifestacijah, v SLO, v varstvu okolja, v izobraževalcu članov, saj so prirejali zimske in letne tabore in razna tekmovanja. Ob četrt stoletja obstoja so zato 26 posameznikom, delovnim organizacijam, šolam in ustanovam podelili jubilejne nagrade, svojo slovesnost pa so zaključili z ogledom barvnih diapozitivov na katerih je bila orisana razvojna pot PD Ptuj. Uspeh Krsnikove Pretekli teden je bilo v Zagrebu odprto prvenstvo Zagreba v namiznem tenisu za pionirke in pionirje. Tekmovanje je bilo v posamezni in ekipni konkurenci. Sodelovab so tudi igralci in igrdke NTK Petovia iz Ptuja in to zelo uspešno. Med pionirji je Maias dosegel velik uspeh z delitvijo tre^ega mesta. Enako uspešna je bila tudi Džankičeva med pionirkami N^več pa je dosegla Krsnikova med mlajšimi pionirkami saj je osvojila prvo mesto. Pripomniti ve^a, daje to tekmovanje imenovano tudi neuradno državno prvenstvo, s^ vsaj vsako leto sodelujejo najboljši mladi igralci namiznega tenisa v Jugoslaviji. l.k. Planinsko šolo uspešno končalo 48 pmnirjev in mladincev v prostorih šole za kovinsko stroko ,,Veljko Vlahovič" v Ptuju, so v petek slovesno podeliU spriče- vala 48. pionirjem in mladincem, ki so uspešno končali planinsko šolo. V 26 šolskih urah so mlade sluša- telje seznanili z gibanjem v gorskem svetu, delom gorske r^e- valne službe, z vremenoslovjem ter opremo planinca in med drugim se- veda tudi s čudovitim svetom naših planin in gora, ki ga bo mladi člo- vek še bolj vzljubil, če ga bo tudi dodobra spoznal. Ptujsko planinsko društvo je za vse slušatelje v okviru planinske šole, organiziralo še praktične orientacijske pohode v okolici Ptu- ja, na Peci in Boču. Danes imamo v ptujski občini vključenih že okrog 800 mladih lju- di v planinske vrste, polovica izmed njih pa že ima spričevalo o uspešno končani planinski šoli. mš Šolska športna društva Občinsko dvoransko prvenstvo v atletiki Pretekli petek in sobota sta bila v znamenju mladih iz osnovnih šol, ki so se v športni dvorani pomerih na zimskem prvenstvu v atletiki V petek so tekmovali mlajši pionirji in mlajše pionirke, v soboto pa njihovi starejši vrstniki. Zimsko prvenstvo sta pripravila in uspešno izpeljala Občinska zveza za telesno kulturo in društvo pedagogov telesne kulture ptujske občine. Mladi športniki so se pomerih v teku na 30 in 400 metrov, skoku v daljino in višino ter suvaiiju težke žoge. Rezultati: MLAJŠE PIONIRKE 30 m: 1, Jelka MHnarič (Franc Oscgnik) 5,0 sek.; 2, Urška Kerbler (Franc Oscgjnik) 5,1 seL; 3. do 6. mesto delijo Natalga Rogel (F. Osojnik), Zlatka Veršič (F, Osojnik), Nada Bolcar (T. Znidarič) in Lizika Grašič (Juršinci=z rezultatom 5,2 sek. 400 m: 1. NataUja Valenko 1:17,2, 2. Darja Letonja 1:18,0, 3. Jožica Murko 1:18,2 - vse iz OŠ T. Znidarič; Da^ina: 1. Dragica Holc (Juršinci) 423 cm, 2. Vesna Carii 414 cm, 3. Lea Lepej 388 cm (obe F. Osojnik); Viana: 1. Sonja VeUčkovič (F, Oscgnik) 125 cm, 2, Dalida Šoštarič (T. Znidarič) 125 cm, 3, Miša Kramberger (F. Osojnik) 120 cm; Suvanje težke žoge: 1. Danica Šeruga (F. Oscgnik) 864 cm, 2. Zdenka Cuš 9Juršinci) 755 gn, 3. Dragica Strmšek (T. Znidarič) 755 cm; MLAJŠI PIONIRJI 30 m: 1, OUver Sirec (T. Znidarič) 4,7 sek., 2. Vlado Ceh (Dornava) 4,8 sek., 3. Drago Jerič (T. Znidarič) 4,9 sek.; 400 m: 1, Zvoriko Murko 1:11,8, 2. Zvonko Lovrenčič 1:12,2, 3. Darko Zetenko 1:16,2 (vsi T. Znidarič); Daljina: 1. Ivan Kuhar 413 cm, 2. jQŽe Vrtič 402 cm, 3. Branko Lupša 389 cm (vsi T, Znidarič); _ Višina: 1, Andrej Vugrinec (T. Znidarič) 135 on, 2. Srečko Vodušek (Žetale) 130, cm, 3, Gorazd Jakomini (T. Znidarič) 125 cm; Suvanje težke žoge: 1. Samo Korpar 960 cm, 2. Vili Horvat 877 cm eba F. Osojnik) 3. Franc Ficjan (Dornava) 869 cm; STAREJŠE PIONIRKE 30 m: 1. Romana Levičnik (F, Osojnik) 4,7 sek., 2. do 4. Jehca Slaček (F, .Osojnik), Suzana Rimele (T. Znidarič) in Tanja Šmigoc (F. Osojnik): 400 m: 1. Irena Lovrec (T. Znidarič) 1:15,2, 2. Marija Tih (F. Osojnik) 1:15,5, 3. Ingrid Kmetec (T. Znidarič) 1:16.4: Daljina: 1. Jasna Pavlin (Juršinci) 434 cm, 2, Lea Florjančič (F, Osojnik) 415 cm, 3, Marjana C^vez (T, Znidarič) 413 cm; Višina: 1. Milena Bele (Žetale) 145 cm, 2, Sih^a Vidovič (F. Osojnik) 135 cm, 3, Brigjta Rozman (T. Znidarič) 130 cm; Suvanje težke žoge: 1. Marija Čuš (F, Osojnik) 913 cm, 2. Danica Mikša (Juršinci) 900 cm, 3, Jožica Brodšnajder (Cirkovce) 872 cm: STAREJŠI PIONIRJI . 30 m: 1. do 2. Drago Zoreč (T. Znidarič) in Damir Prstec (F, Oscgnik) 4,4 sek,, 3, Niko Pešec (T, Znidarič) 4,5 sek,; 400 m: 1. do 2, Franjo Pucko in Silvo Jupič (oba T. Znidarič) 1:05,2, 3. Janko Ceh (F, Oscgnik) 1:06,7; Daljna: 1. Vlado Toš (T, Znidarič) 501 cm, 2, Branko Kamenšek (Ivan Spolenjak) 500 cm, 3. Ivan Crešnik (T, Znidarič) 467 cm; Višina: 1, Stanko Križan (Juršinci) 155 cm, 2. Dušan Vrabl 145 cm, 3. I>ušan Franjkovič 145 cm (oba T. Znidarič); Suvanje težke žoge: 1, Slavko Amuš (F. Osojnik) 11,74 m, 2, Janez Zavec (T, Znidarič) 11,73 m, 3. Jure Jurtela (Cirkovce) 11,49 m; EKIPNO Mlajše pionirke: l.F, Osojnik A 461, 2. T. Znidarič A 326, 3. Juršinci 310, 4. T. Znidarič B 294, 5. F. Osojnik B 288, 6. Podlehnik 237, 7, Ciricovce 174, 8.1, Spolenjak 172,9. Žetale 171, 10, Gorišnica 167 in 11. Domava 164 točk; Mlajši pionirji: 1. T, Znidarič A 289, 2. T, Znidarič B 219, 3. F. Osojnik A 180, 4, Gorišnica 159, 5. Juršmci 137, 6, Cirkovce 128, 7. Dornava 118, 8. F, Osojnik B 112, 9, Podlehnik 99, 10, I, Spolenjak 69 in 11. Žetale 56 točk; Starejše pionirke: 1. F, Osojnik A 568, 2. T. Znidarič A 535, 3, Juršmci 476, 4. T. Znidarič B 432, 5. F. Osojnik B 419, 6, Gorišnica 338. 7. Žetale 285, 8. Domava 274, 9. Cirkovce 264, 10. Cukulane 260 m 11. I. Spolenjak 201 točka; Starejši pionirji: 1. T, Znidarič A 531, 2, T, Znidarič B 414, 3. F. Oscgnik A 397, 4. Juršinci 334, 5. L Spolenjak J18, 6. F, Osojnik B 299, 7, Cijkulane 259, 8, Domava 210, 9, Cirkovce 209, 10, Gorišnica 206 in 11. Žetale 159 točk. I kotar JURŠINCI RAZGIBANA DEJAVNOST ŠAHOVSKE IN ROKOMETNE SEKCIJE . šahovska sekcija šolskega športnega društva Sloga v Juršincih prizadevno vadi za tekmovanja, ki jili čakajo v naslednjih mesecih. V necembru so odigrah dve prijate^ski srečanji z OŠ Gorišnica. Prvo je bilo 14 s^^^'^^ na 10 de^ah, igrah so dvokrožno, skupni rezultat pa je bil ^ k ^ Juršinci. Povratno srečanje v CK>rišnici pa je bilo na 8 rezultat 11,5 : 4,5 prav tako za OŠ Juršinci. Kljub preprič^ivi zma^OS Juršmci je bil dvoboj napet in zanimiv. k' L .^^*^^^iJe tudi vehko zanimanje za problemski šah. Na turnirju, • bo trajal skozi vse leto, so trenutno najuspešnejši: Branko Matjašič, ^amo Bezjak in Jasna Pavhn. ... ^^spešnejši šahisti sedaj igrajo izločilne dvoboje. V A skupini jooijo: Jasna Pavhn, Lidga Horvat m Darmka Ceh; v B skupini pa vodijo w^Jf^„ Cigula, Marica Erhatič m Gorazd Cafuta, dočim je srečanje ^at)asic:Mesarič trenutno neodločeno. kat riovem letu je ŠŠD organiziralo odprto prvenstvo Juršinc na zač^^^^v premočno zmagala Jasna Pavhn. Tudi šahovska šola za ^!^e uspešno napreduje, vodita pa jo Jože Mesaric in Lidga Horvat. ŠŠn if- ^"^^'^^ tekmovartja se uspešno pripravljajo tudi rokometašice Re7.'if ^o v decembru odigrale dve prijate^ski tekmi s KŠC iz Ptiqa. rokom ! P"'^ iekme je bil 17:13 za KŠC, v drugem srečanju pa so V t v ^''"^ IZ Juršinec zmagale s tesnun rezultatom 12:11. Največ ^ priprave na občinsko dvoransko pravenstvo v atletiki. re7iiit .^"'^"j^^^o od Dragice Holc, ki dosega na treningih zelo dobre rezultate v skokih v daljmo in višino. Slavka Cafuta Organizirana skrb za vzgojo košarkarskega naraščaja Pri košarkarskem klubu „Dra- va" Ptuj veliko skrb posvečajo vzgoji košarkarskega pomladka. Z organizirano vzgojo se začne že v petih razredih osnovne šole. Zato skrbe trenerji pionirskih ekip, ki trenutno delajo na osnovnih šolah v Dornavi, Kidričevem, OŠ Franc Osojnik in OŠ Tone Znidarič. Sicer pa obstajajo pogoji za razvoj pionirske košarke še v nekaterih osnovnih šolah ptujske občine. Že v začetku meseca marca bodo pionirske košarkarske ekipe nastopile na preglednem tekmo- vanju, na osnovno-šolskem pionir- skem prvenstvu. Iniciativni odbor po ligaškem sistemu. V klubu tudi pričakujejo, da jim bodo pri organizaciji tekmovanja s pri- spevki pomagala ptujska podjetja. Najbolje uvrščene ekipe s tekmovanja bodo prejele pokale in medalje. Naj zapišemo tudi to da je zanimanje med pionirji za košarko izredno veliko. Tako ne bo zgolj slučaj, da bomo na bližnjih pionirskih košarkarskih prvenstvih že srečah večje število pkmirskih košarkarskih ekip. MG 5. februaga se bo po ptujdcih uhcah in trgih ponovno vila nepregledna množica n^različnej- šili pustnili šcm in mask. Znova bomo videh ,3craya" kurentova- nj a, kurenta in ostale pustne še me, ki so se v bitki s civilizacijo ohranile predvsem na Dravskem polju. Videh bomo folklorni ostanek prastarega verdcega ob- reda. V karneval^em delukurentova- itja pa bomo priče šaljivim preoblekam n^razhčnejših uspe- hov in napak, ki so nas spremljah skozi leto. Organizator za letos obljublja nekaj zelo aktualnih nastopov, pri tem ne bo manjkalo izvirnosti in še zlasti kvahtete.* Izostali ne bodo tudi „Rim^ani" kot arheolo3ci dokaz bogastva preteklosti na našili tleh - za njim bo stopal arheolog. Celotna prireditev se bo tudi letos odvijala v dveh dehh: v dopoldanskem času bo na tržnk:i nastop folklomili skupin; popol- dan ob 14. uri pa se bodo folklorne skupine vključile v karnevalski sprevod. Za razhko od preteklega kuren- tovanja se je letos organizator odločil za sklop prireditev v okviru ,.pustnega tedna". Prva prireditev iz programa kurentova- nja 78 je bila zelo uspela prireditev v Markovcih, 7. januar- ja, posvečena ^udskemu plesu, glasbi in pe^u. Ostale prireditve se bodo zvrstile v tednu pred kurento vanjem. Tako ne bo zmanjkalo zabave, pokusili pa bomo lahko tudi dobrote iz domače kuhinje. Ker je v prikazu podobe kurenta in ostahh pustnili sem ostalo še dosti nepojasnjene- ga, bo zelo dobrodošlo preda- vanje, ki bi ga nq pripravila delavka Pokr^m^ega muzeja; nosilo bo obelege ,jnaske". Člani odbora za pripravo kurentovanja se tudi letos spopa- dajo s številnimi težavami organi- zacijskega, predvsem pa material- nega znaČE^a. Žal k^ub potoku besed in dejanj odboru še doslej ni uspelo zagotoviti stalni vir financi- ranja prireditve, kar pa se nedvomno odraža tudi v samem programu prireditve. Zato je toliko večja skrb, da bi prodah čim več vstopnic. Cena vstopnice je simbohčna, saj ve^a za odrasle le 10 dinarjev, za otroke pa 5 dinarjev. Odpor zato pričakige prispevek od vsakega obiskovalca, zlasti še od Ptujčana, ki pa kot je znano zelo rad odklanja nakup vstopnice. Nič novega ne bomo po vedah, če bomo ponovno pozvah k sodelovanju vse Ptujčane, da si v dneh kurentovanja omidgo sebi „lastno madco". Prireditev bo s tem samo pridobila. Kurent že trica na duri. phitimo z našimi pripravami! MG KURENTOVANJE 78 Kopanjarcam iz Maikovec in številnim drugim skupmam se bodo na letošnjem kurentovanju ptidružiU še »Jlim^ani" Foto: R 8 - ZA RAZVEDRILO 19. januar 1978 - TEDNIK TEDNIK — 19. januar 1978 OGLASI IN OBJAVE - 9 Seminar medicinskih sester Slovenije Zveza društev medicinskih se- ster Slovence - sekcija operacj- skih sester, je v organizacgi sekc^e v Ptuju, organizirala v delavcem domu Franca Krambergerja eno- dnevni seminar. Razen operacij- dcih sester iz Slovence se je seminarja udeležilo tudi večje število medicinskih sester - in- strumentark iz Beograda, Zagreba, Cakovca, Karlovca in od drugod. Operacgske sestre so dopoldan poslušale predavanja znanih kinu:- gov, popoldan pa so si ogledale še prostore bohiišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju, viniko klet KK Ptuj ter kulturnozgodovinske zna- menitosti mesta Ptuja. Pred zaključkom seminarja pa so podelih medicindci sestri Lidrji Merlak iz Ljub^ane visoko zvezno priznanje predsednika republike Slušate^ice pozorno poslušno eno izmed poučnih in zanimivih predavanj. Foto: M. Ozmec Josipa Broza Tita - red zasluge za rurod s srebrnimi žarki. LidJga Merlak je to visoko priznanje prejela za pionirdco delo pri šolanju medicinskih sester ter za izredne zasluge v partizanski sani- teti. Kot zanimivost ob tem pomem- bnem dogodku n^ povemo, da so se takoj po končanem seminarju zbrali v avh delavskega doma številni predstavniki raznih firm, ki se ukvarjajo s proizvodnjo namertjeno zdravstvu. Tako so razen domačih predstavnikov PU- ve, Leka, JUgomedicine in Krke, ponujali slušate^icam svoje proiz- vode tudi predstavniki znanih tujih tovrstnih firm. -OM ČRNA KRONIKA v tednu od 9. do vključno 16. januarja je bilo na območju ptujske občine veliko prometnih nesreč. V večini primerih seje vse končalo le z majhno prasko, brez telesnih poškodb. Kar v sedmih primerih pa so morali posredovati miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov. V teh nesrečah sicer m nihče izgubil življenja; 5 oseb je bilo lažje, 3 osebe pa so bile težje telesno poškodovane. Glavni vzroki nesreč so bili tokrat predvsem neprilagojena hitrost vožnje z ozirom na stanje cestišča, neprevi