Al. Kokelj. Gospodarstvo carske Rusko gospodarstvo pred boljševizmom. Rusi so bili hudo tepeni v rusko-japonski vojni. Vsled posredovanja predsednilia Združenih držav Severne Amerike je bil mir podpisan dne 5. septembra 1905 v mestu Portsmouth blizu Bostona v Severni Ameriki. Toda nepričakovano naglo se je po tej vojni opomogla Rusija gospodarsko in politično. V letih pred svetovno vojno je Rusija pridelala od vsega svetovnega pridelka rži 47.5%, ovsa 25%, ječmena 26.6 odstotkov, pšenice 18.8, prediva 81 in konoplje 42%. Od vseh živali na svetu je pa imela konj 25 odstotkov, goveje živine 11% in ovc 10%. Petroleja je imela 22.5%. Teinu primeren je bil tudi izvoz. V letu 1910 11 je izvozila pšenice 6.2, ječmena 4.3, ovsa 1.01 in rži 1107 milijonov ton. Tona jo 1000 naših kil. Znamenit je bil tudi izvoz surovega masla iz zahodne Sibirije. Leta 1906 je izvozila 48,650.000 kg surovega masla, leta 1909 pa že 140,870.0000 kg. Pred svetovno vojno je šel vsak dan en vlak s surovim maslom iz Novo-Nikolajevska na reki Ob v Rigo. Tam se je maslo naložilo na ladije, ki so ga odnesle v London in Pariz. Svetovna vojna je ustavila ves ta izvoz. Koliko se zdaj izvaža, ni znano. Gotovo pa je to le malenkost v primeri s prejšnjim izvozom. Rusija pod boijševizmom. V Rusiji pač vladajo že 11. leto boljševiki. Sicer se bahajo, kaj so že vse storili, a v resnici ni uspehov niti na gospodarskem, niti na političnem polju. Je največja nesreča, ki je kdaj Rusijo zadela, da jo vladajo skrajni marksisti-boljševiki, ki delajo ž njo enake poskuse kot jih dela kak vseučiliški profesor s kuncem. — Kdo je bil Marks? Karl Marks je bil brezverni nemški Jud, ki je strastno sovražil Slovane. Strašno ga je ujezil slovanski shod v Pragi leta 1848 in s podlim zaničevanjem je grdil zatirane slovanske narode, ki so bili takrat še narodni in gospodarski proletar.ci. Žalibog, da je ravno veliki ruski narod moral doživeti poskus, da bi se na njem izvršil program tega judovskega slovanožrca. Ne izmerna škoda za slovanstvo. Nemci so pač bolj pametni! Tudi pri njih je bila velika zmeda po končani svetovni vojni. Komunisti so že sanjali, da 'bo tudi Nemčija padla v njihove kremplje, pa so se moi.no goljufali. Socialdemokratični vodja Scheidemann se je dne 19. decembra leta 1918 in boijševiške Rusije.  izrekel proti »isvetom vojaškili iii delavskili  zastopnikov« takole: »V sedanjem poiožaju nam Karol Marks ne more poraagati. Pri nas je veliko več za razdreti kot v Rusiji. Mi potrebujeino mir in kruh!« — Ko so pa komunisti le delali neimr, so jili vladni socijalisti v zauetku leta 1919 v vseh veijih mestih premagali. Njihova voditelja Karola Liebkneclit in Rozo Lukaenbui'g je razjarjena množica ubila. Nemci so pač dalekovidni! Sami niso marali boljševikov, pomagali so pa jim do oblasti v Rusiji, ker so vedeli, da bodo Husijo uničili. In ta namen se je Nemcem tein.el.jito posrečil. Boljševiki ne poznajo ne vere in ne morale, ne pravice in resnice, marveč samo nasilje in strahovlado. Kjer pa je samo nasilje, taiu ni trajnenga gospodarskega in političnega  napredka. Prej je bila Rusija žitnica Evrope, zdaj pa za domačo porabo komaj dovolj pridela. Njihova na3ilnost je tudi vzrok, da države do Rusije nimajo zaupanja. Kdo bo li imel zaupanje do ljudi, katerih oblast je na sami sili, kateri so neiskieni in povsod rujejo, kjor le morejo, proti obstoječemu redu? Indija jih je odklonila, Kitajci se jih bodo najbrže otresli, drugod pa jih tudi ne marajo. Rusija je osamljena. Boljševiki rabijo denar, a nihče jim noče posoditi. In te razmere se bistveno ne bodo izpremeuile, dokler bodo Rusijo vladali boljševiki. Kaj znajo boljševil-i? V nekaterih reeeh se pa boljševiki le dobro razuroejo. V katerih le? V dnevniku Ziuajde Nikolajevne Gippins iz Petrograda z dne 22. novembra leta 1919 čitamo: »Ali veste, kaj je to »kitajsko rneso?« Glej, stvar je ta: Kakor je znano, oddaja »Črezvičajka« trupla ustreljenih oseb zverem zoologiškega vrta. Obsojence streljajo Kitajci. No, Kitajci hočejo imeti pri tem svoj dobiček in ne oddajo vseh trupel, mlajše skrijejo in jih prodajajo na Senom tj'gu pod imenom teletine. Doktor N. (ime je znano) je kupjl tako meso s kostjo in je spoznal, da je — človeško. Nesel je meso v urad »Črezvičajke«. Tam so mu svetovali ne protestirati, ker drugače bi sam utegnil priti kot meso Tin Seni trg.« (Vse to vem iz prvih virov.) Itavno tam piše o boljševiških šolab takcie: »Otrokora se vcepljuje nepostavnost in načela sile kot prava. Dejansko so otroci izpremenjeni v tolpo ničvrednežev. Izprijenost v šolah je taka, da sam Maksim Gor- kij (eden največjih ruskih pisattljev) pljuje na nje in se zgraža. Bivši zavodi in žemske gimnazije so se združile z moškimi in poulično tolpo otrok od 13 do 15 let . . .« Posledica tega je, da je mladina v Rusiji strašno izpridena. In to je neizmerna nesreča za desetletja. O veri se je izrazil sam Lenin, da je opij (opojna pijača) za ljudstvo. Zato ni čudno, da skušajo boljševiki z vsemi mogočimi sredstvi iztrgati vero iz src ruskega nar«da. Toda ruski narod bo tudi to prenesel! Propadanje boljševizma v drugih dižavah. V takih in podobnih rečeh se odlikuj« boljševiško gospodarstvo, v drugih se ne spozna. Nemčija mora leto za letom dajati velikanske reparacije. Porenje je irnela zasedeno, po končani vojni je bilo celo izmoz gana in vendar — sijajno napreduje njeno gospodarstvo; celo uboga Avstrija se je izmotala iz nevarnega položaja, le Rusija s svojirn neizmernim bogastvom vsled stra hovlade boljševikov nikamor ne pride.