# pomoèek za vse uèitelje zgodo- vine. Tako se morda ne bo veè ponovilo, da se bo opravièilo za povojne poboje deset tiso- èih na slovenskih tleh iskalo v te`kih povojnih razmerah. Èe se vam zdi ta trditev absurdna, vam predlagam, da si preberete prvo številko Šolskih razgledov v tem letu. Èasopis, ki sam sebe oznaèuje za strokovnoin- formativni èasnik za vzgojo, izobra`evanje, znanost in kul- turo, objavlja prispevek oèitno zgodovinarja, ki skoraj grotesk- no primerja izvensodne poboje z umrlimi zaradi lakote in bo- lezni po koncentracijskih tabo- rišèih, obenem pa ves zaskrb- ljen ugotavlja, da je pri nas v “zadnjih dveh desetletjih opešal zgodovinski spomin uèencev v šo- lah na slovenski narodnoosvobo- dilni boj (NOB) med drugo sve- tovno vojno v letih 1941–1945, obenem pa se je zaèela vztrajno ponavljati zgodba, da je bila to predvsem dr`avljanska vojna, ki so jo Osvobodilni fronti vsilili komunisti. To so vselej poudar- jeno razglašali v obdobjih, ko je po osamosvojitvi Slovenije v dr- `avi prevladovala desnosredin- ska oblast”. Vsekakor tudi za- radi tega potrebujemo knjige, kot je knjiga Jo`eta Ranta. 0!%"/7) “Danes si je te`ko predstav- ljati, da so ljudje, ki imajo svoje hiše in šolane otroke, pred nekaj desetletji `iveli stisnjeni po pet ali veè v majhnih sobah, da je npr. v predmestni hiši s šestimi srednje velikimi sobami, kuhi- njo in stranišèem prebivalo nad pol ducata veèèlanskih dru`in, kjer si je nekaj teh delilo isto sobo, kjer je od kraja veèina spala po tleh na odejah, ki so jih po uporabi zvili in spravili vsak v svoj kot, da so se `ene pri gospo- dinjskih opravilih morale vrstiti, da so mame iskale kakršnokoli zaposlitev ter prepušèale skrb in varstvo otrok starejšim stanoval- kam, rojakinjam begunkam. V razmeroma majhni ve`i takih ‘kolektivnih’ bivališè, kamor sem vèasih zahajal na obisk k prija- telju, je noè in dan viselo oprano perilo in deloma zakrivalo vrsto ljudi, ki so èakali pred vrati stra- nišèa in kopalnice, da pridejo na vrsto. Vendar so tudi iz takih sta- novanj odhajali otroci v šolo umiti in poèesani. Èeprav ob vstopu v šolo niso znali špansko in so pripravljali domaèe nalo- ge na klopi v ve`i ali po veè pri eni mizici, ob goli `arnici, ki je visela s stropa, so bili navadno med boljšimi uèenci.” Najnovejša knjiga dr. Mar- ka Krem`arja na dvestoosem- desetih straneh opisuje èas od odhoda iz slovenskih begun- skih taborišè v Avstriji do pri- hoda in ustalitve v Argentini. Avtor, ena najmarkantnejših osebnosti emigracije: gospo- darstvenik, profesor in literarni ustvarjalec, nam torej omogo- èa, da z oèmi mladega fanta spremljamo dogajanje, ki v splošnem ostaja nepoznana lisa slovenske zgodovine, soèasno pa je pretresljiva osebna pot. Kdor ni podvr`en predsod- kom, ga bo branje pritegnilo, da bo knjigo te`ko odlo`il pred zadnjo stranjo. Gre za prikup- no naracijo, ki z lepim jezikom in svetlim vzdušjem riše odhod iz Avstrije, vo`njo z ladjo, is- kanje stanovanja in slu`be v morju drugaène kulture in nez- nanega jezika, šolanje ob delu, vzdr`evanje dru`ine, študij ob delu, potrpe`ljivost ljubezni, prve korake skupnosti, gradnjo hiše, sreèanja s sodobniki, smrt staršev in naposled “Zaèetek”, kakor je naslovljeno zadnje po- glavje, ki pripoved sklene s po- roko, rojstvom otrok in krat- kim slovenskim razmislekom, ki bi ga lahko bernanosovsko povzeli: vse je milost. Na kon- cu knjige najdemo nekaj doku- mentarnih fotografij, spremno besedo pa je prispeval dr. Ma- tija Ogrin. Dodati velja, da je leta 2002 izšla Krem`arjeva knjiga Leto brez sonca, ki opi- suje dogajanje od konca vojne do leta 1948, se pravi, da so Èa- si tesnobe in upanja njeno na- daljevanje. Do`ivetij, ki jih opisuje knjiga, in epopeje, v katere ne- dokonèan mozaik vstavlja svoj )6 + I     4;"< < /"     kamenèek, ni mogoèe izvzeti iz korelacije z revolucijo in povoj- nim tiranskim èasom. Zato naj mi bo dovoljena vzporedba, ki sicer meji malodane na sakri- legij. Zanimivo je, da se je ti- ranija doma deloma zavedala baziène èlovekove psihologije, zato je od vsega zaèetka operi- rala tudi s pozitivno govorico. Izpostavljam nešteto junaških, dobrosrènih, solidarnih, pre- sunljivih izmišljij, ki so jih to- varišice èrnobelo bajale odpr- tim ustom in ušesom. Mladim srcem torej, kljub ušpièenim vragolijam `ejnim dobrega. In mikavno maskirano la` so ta srca pila povsod, magari od al- gebre, prek razrednih ur, pa vse do nepregledne vrste vzne- senih proslav. Da ne govori- mo o “verouènih” predmetih, kot sta zgodovina in dru`be- nomoralna vzgoja. Tragièno je, da celo domoljubje, kolikor ga povojne generacije premo- rejo, temelji na teh osnovah. Zatorej situacija ni nerazum- ljiva, je pa prvovrsten cinizem, ki si ga privošèi `ivljenje ne- kega naroda, to, da ideološka zasièenost do danes prepreèuje samoumeven vstop zgodbam, !  ki so zares junaške, ki zares iz- kazujejo domoljubje, pred- vsem pa so resniène in zame- sene iz vrednot. Èeravno sta oba, šolnik in šolar, danes drugaèna, `e zaznamovana od opisanega èasa, bi bilo zanju in za celotno dru`bo nadvse zdravilno, èe bi na podlagi teh zgodb, se pravi zgodb, kakršna je slovenski eksodus, deloma odstrt v Krem`arjevi knjigi, znova zmogla pedagoški zanos na eni in odprto srce na dru- gi strani. !") Jo`ef Muhoviè: Memento, 1993-94, postavitev v notranjem dvorišèu Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec.