tshaja vsak petek in stane za vse leto 13 K, za pol leta 9 K, za ietrt leta K 460 in na mesec K 1'60. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS*, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadsbr., Učiteljska tiskarna.
Kal hoU mo
ali
namen in zahteve „Gubčeve zveze".
Po cesarskem patentu 4. marca 1849 je moral krnelič-podložnik sam odkupiti biro za cerkve, župnišča in šole. Urbarijalne dajatve in desetine pa je bilo treba odškodovati. Polovico teh odškodnin, ko so jih ppbasali graščaki, so morali plačati kmetje v 20tih letih, polovico pa posamezne dežele v 40tih letih. Dežele so izdale zadolžnice in ž njimi poplačale graščake in cerkev, zato pa so naložile prebivalstvu nove davke. Za kakšne velike vsote je šlo, povedo že naslednje številke: Na Kranjskem so znašale odkupnine za biro župnišča in šole 138.000 goldinarjev, odškodnine za dajatve in desetine pa 9,352.697 goldinarjev, izvršilni stroški pa 1,386.219 goldinarjev. In tedaj je imel denar vso drugo ceno nego jo ima danes! Za vse te velike vsote je bil kmet in ž njim vse ostalo revno prebivalstvo ogoljufano. Dežele med njimi tudi Kranjska imajo še dandanes nekaj tega dolga na hrbtu, morajo zanj plače, vati obresti in prebivalstvu nalagali doklado pri davkih.
Kmečko ljudstvo so toraj ogoljufali že takoj spočetka njegove osvoboditve.
III. Zemljiška odveza je bila nepopolna.
Kmečko ljudstvo je bilo nadalje ogoljufano tudi pri takozvanem servitutnem ali služnostnem vprašanju. Graščak, samostani in drugi deželni gospodarji so se tekom stoletij polastili skoro vseh gozdov. Ker pa kmet brez gospopa ni mogel gibati, mu je gospoda hočeš nočeš morala dovoliti vžitno pravico (servituto), to je, da so smeli na graščinskem pasti živino, za potrebo jemati les iz graščinskih gozdov za stavbe poslopij in za kurjavo ter grabiti steljo. Zate svoje priposestvovane pravice so bili kmetje ogoljufani. Ker so namreč gozdovi sčasoma dobili veliko vrednost, so graščaki kmetom kratkomalo prepovedali na njihovem pasti, sekati les in grabiti steljo. Nastale so dolgotrajne tožbe, katere pa so kmetje navadno izgubili. Zemljiško odvezni patent z 1. 1848. je namreč določal naj se gozdove in pašne pravice odkupijo, to je, kmet bi moral svoje servitutne pravice kupiti od graščaka, toda ta navadno ni hotel o tem nič slišati. Vsled prepirov med kmeti in graščaki je 5. julija 1833 izšel nov cesarski patent, ki se je izvrševal samo graščinam v prid.
To vprašanje še danes ni rešeno.
Nerešeno je ostalo tudi vprašanje g m a n j ali skupnih zemljišč. Veliko sveta še ni razdeljenega, tako gozdov, stalnikov, pašnikov, planin pa tudi njiv in travnikov. Po nekod obstoje tudi še takozvane „Menjave", ko se užitkarji ene parcele menjavajo ua eno, na dve in več let. Ta skupna zemljišča so se ohranila še iz starih časov. Kdo ima pravico do njih? Ali le zemljaki, ali pa tudi kočarji in priseljenci? V tej reči so postave tako zmešali, da se malokdo več spozna v njih. Pravično bi bilo, da bi do skupnih zemljišč imeli vsi pravico, tudi kočarji in ne le veliki posestniki. Veliko takega sveta se je pri nas že razdelilo na zelo krivičen način, tako namreč, da je bogataš dobil lepo parcelo, revež pa je odšel praznih rok.
Tretje nerešeno vprašanje je komasacije ali zlaganje zemljišč. Posestva malih kmetov so navadno zelo razmetana in razkosana. Svoje dni so graščaki delili kmetom zemljo tako, kakor se je njim zdelo dobro in koristno.
Od tu prihaja, da ima kmetič tu en travnik, drugje njive in zopet drugje pašnik. Ta razkosan ost zemljišč povzroča veliko gubo časa in gubo sveta za nepotrebna pota in steze. Zato bi bilo treba pri zemljiški odvezi izvesti tudi na stroške države umno zlaganje zemljišč, kar bi bilo koristno za ljudstvo in gospodarstvo.
Še pri enem vprašanju je bilo kmetiško ljudstvo ogoljufano: pri obveznoti graščini. Kmetje so morali plačati graščinom in samostanom velike odškodnine in odkupnine; nasprotno pa so se graščine in samostani kar otresli svojih obveznosti do podložnikov. Pred 1. 1848., ko je bilo kmetiško ljudstvo še podložno in neosvobojeno, so morale graščine svojim podložnikom pomagati s semeni, z lesom, orodjem itd. Nadalje so morale skrbeti za siromake in bolnike in dajati podpore ob ujmah in požarih. To so bile dolžnosti, na katere se je kar pozabilo. Za nje niso graščine nikomur plačale odkupnino ali pa odškodnino. Kdo je pri tem največ izgubil ? Najubožnejše kmetiško prebivalstvo, revni kočarji in dninarji!
(Dalje prihodnjič.)
3?W Posamezna Številka „Ljudskega Glasu" stane odslej f)0 vinarjev, ker so se stroški za tisk in papir zopet povečali.
Zabavna knjižnica „Ljudskega G?asu“.
Naznanjamo vsem prijateljem našega lista in lepega beriva sploh, da smo začeli izdajati
Zabavno knjižnico " "~
. „Ljudskega Qiasu“
koje prvi zvezek je pravkar izšel in pri naša ponatis lepe naše povesti
Dora Cosvrea.
Ker je naklada majhna, opozarjamo v e prijatelje lepe knjige, da si knjigo o troče. Opozorite nanjo tudi 'voje prijatelje in znance. Naj ne bo naše hiše brez »'Zabavne knjižnice Ljudskega Glasu-c. Cena ji je pri današnji draginji prav smešno majhna. Stane le 3 K en izvod. Denar se pošlje naprej, kupuje se v knjigarnah ali pa naravnost pri
Upravi »Ljudskega glasu«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6II.

v}?!,-'. A
,• ■* *
„Domoljub" divla!
Kaj se je vendar zgodilo?! Se H morda podira svet? Ne prav nič hudega ni, le — kierikavzarjl so ob moč.
To pa nikakor ni taka malenkost, kot bi si kdo mislil. Cujte in strmite, ona stranka, ki je petnajst let neomejeno gospodarila slovenskemu narodu, ona stranka, ki je hotela kar podaviti vse svoje nasprotnike, ona ohola in naduta stranka,
| koje greben je^ zrasel že do samih nebes, I | je kar čez noč vržena ob tla in spodena I j iz palače deželne vlade v Ljubljani.
Da, da, dragi „Domoljub11, vemo, da ! je to prav zelo neprijetno in nam se res i hudo smiliš. Od srca bi te pomilovali, ko i bi ne vedeli, da je tvoja sramotna stranka I popolnoma zaslužila tako žalostno smrt. !
Med vojno je ta stranka gospodovala ' j s slavnim dr. Šušteršičem in Lampetom i j na čelu, popolnoma neomejeno in še da- i : nes zaškriplje naš človek z zobmi, če se j ! spomni na one čase. Blagoslavljali so ka- j j none, puške, hujskali in ščuvali na Srbe in na vse, kar je slovanskega, kakor nori so agitirali za vojna posojila, kradli in go- i ljuiali po aprovizacijah. vlekli kmetu iz ! hleva zadnjo kravico, zapirali so lastne ljudi, ki so se jim zdeli premalo patrio-tični itd. itd.
No, pa Avstrijo je hvala Bogu, vzel vrag in zviti klerikalci so poslali svojega Šušteršiča v penzijon, Lampeta je poklicalo v svoje domovanje peklo. Štefe se je obesil, kar jih je ostalo, so se pa odeli v jugoslovansko plahto in zopet so se vsedli j na vladni stolček. Topot so sicer morali : deliti oblast z liberalci in socialisti, a
■ prvo in glavno besedo so imeli še vedno.
! [
Ko so pa začeli uganjati svojo čedno ! predvojno klerikalno politiko tudi v Bel-' gradu, so naredili z njimi kratek obračun j in vrgli so jih iz vlade. Sicer jih je to ! silno jezilo, a mislili so si: ..No ja. da vla- | damo le v Ljubljani." Pa so se opekli. ! Ostale stranke so videle, da s klerikalci ne morejo vladati več skupno, zato so njihovi poverjeniki odstopili in pozvali tudi klerikalce, naj odstopijo, slovenska ! deželna vlada naj se pa sestavi nanovo, i Ker pa klerikalci tega niso hoteli storiti, osrednji vladi v Belgradu seveda ni pre-ostajalo drugega, nego dati oholim in domišljavim slovenskim kledikalcem brco in jih enostavno spoditi iz palače deželne vlade.
Na tak žalosten način je torej prišla ! „Domoljubova" stranka ob moč v Slove-I niji. Verujemo, da je to zelo bridko, a ne preostane nič drugega, nego sprijazniti se s to — dobro zasluženo usodo. Klerikalci sicer mislijo, da se jim godi velika krivica, a tisočkrat prevarano in ogoljufano slovensko ljudstvo bo pri prvih volitvah le še slovesneje zapečatilo to sramotno smrt slovenskih klerikalcev. Ni več avstrijskih žandarjev, da bi vas ščitili pred strašnim obračunom onega ljudstva, s katerim ste se tako nesramno igrali.
„Domoljub", ti pa le divjaj, naše | 1 ljudstvo se ti smeje . . .
Nov roman
začnemo priobčevati v kratkem. Ker bo sedanji, to je »Don Correa« v kratkem končan,- smo poskrbeli, da bomo nudili našim bralcem tudi v bodoče čim največ tu čini najlepšega čtiva. Posrečilo se nam je dobiti krasno povest slavnega niškega pisatelja N. GOGOLJA:
Najsfta Bs®« asi
katero začnemo priobčevati takoj, ko bo končan »Don Correa«. Opozarjamo naše prijatelje, da se pravočasno naroče na list, da bodo imeli povest v celoti. Opozorite nanjo tudi svoje prijatelje.
M.:
Vredooitl gosda.
II.
Pri lesu kakor pri zemljišču imamo dalje nabavno (troškovno) vrednost lesa, ki sestoji iz stroškov za nabavo (produkcijo) bi lahko tudi rekli, za vzgojo njegovo in nerastlimi obratmi od teh izdatkov odšteto vse prejemke, ali donose, ki smo jih imeli do časa cenitve od tega lesa. V račun moralno vstaviti predvsem po-gozditvene stroške. V tem slučaju vzamemo namreč umetno pomlajenje in ne naravnega. Od te svote izračunamo poznejšo vrednost in sicer za gotovi čas. To bi bil pa pri nas ravno oni cenitve. Zaradi pravilnosti računa moramo upoštevati tudi obrcati zemljiške glavnice. Ce poiščemo, koliko znašajo na leto, dobimo s pomočjo formule rentnih, končnih vrednosti, lahko vrednost te glavnice. Ravno tako je treba dognati končno vrednost letnih izdatkov. Vse stroške je treba provesti na čas cenitve in izračunati njihovo vrednost za tisti čas.
Ce cenim namreč omladino, ki je stara 25 let, ne bom stavil v račun pogo-zditvenih stroškov, kakoršne sem ob tistem času imel, ampak višje. Vedno moram pred očmi imeti vrednosti vseh stvari v obliki denarja. Denar pa nosi obresti.
LISTEK.
Fran E.:
Pod avstrijskim orlom.
Povedali smo že večkrat, da je bil leta 1848. slovenski kmet po stoletnem boju za svobodo in pravico konečno vendarle rešen težkega grajskega jarma. S tem pa boj za staro pravdo nikakor še ni bil do-bojevan popolnoma, saj je kmetska odveza rešila naše kmetsko (ali agrarno vprašanje le na pol). Vkljub temu se pa po 1. 1848. začne za naš narod in za našega kmeta popolnoma novo življenje. Kmet je tedaj prenehal biti grajski podložnik in je postal vsaj na videz svoboden avstrijski državljan, zato moremo o pravem avstrijskem gospodarstvu nad slovenskim kmetom govoriti šele od tega leta dalje. Naš namen je pa sedaj pregledati in premotriti usodo in položaj našega kmetskega ljudstva pod vlado dvoglavega avstrijskega o r-l a, kateremu so peli dosedanji voditelji našega kmetskega ljudstva tako čast in hvalo.
Prve čase po revulucijonarnem letu 1848. je šlo vse ,še precej dobro. Ljudstvo
je dobilo nekaj političnih pravic, volili so državni zbor, $ takozvano »marčevo ustavo« je bila zajamčena državljanom enakopravnost in osebna svoboda, občine so dobile bbširno samostojnost in osnovali so redna državna sodišča. Vlada se je dalje trudila, da bi dvignila nad vse zanemarjeno šolstvo, med ljudstvom so se r>a ustanavljala potrebna in koristna društva ter širile knjige in časopisi.
Tudi na gospodarskem polju so storili tedaj marsikaj koristnega. Izvedli so zemljiško odvezo, o kateri smo že govorili, uredili so lovsko postavo, izdali važne zakone v varstvo gozdov, osnovali nekaj zavarovalnic proti požaru in hranilnic, kjer je dobil kmet cenen kredit. Podpirali so domačo industrijo, izvrševanje obrti je postalo svobodno in na mejah posameznih dežel so odpravili naklado na blago. Skrbeli so za ceste, zidali železnice in povsod se je obetalo bujno življenje in plodonosen gospodarski razvoj.
Žal pa, da vse to ni trajalo dolgo. Kakor hitro se je vladna gospođa ria Dunaju nekoliko otresla strahu pred revolucijo, takoj je iznova pokazala, da ima še vedno moč v rokah in da si jo ne da tako meni nič tebi nič izviti. Zavrgli so eno
pametno postavo za drugo, preklicali polagoma vse politične pravice ljudstva iz prejšnjih let in zopet je imela edino besedo v državi peščica grofov, baronov, visokih generalov, cerkvenih dostojanstvenikov in bankirjev. Njihove želje so bik: volja cesarjeva in po njej je morala plesati vsa država. Za potrebe in koristi ljudstva se ni brigal nihče, saj kmet v očeh tc gospode ni bil državljan, ampak še vedno navaden podložnik, sicer ne več gr^iski, pač pa državni, ki je živel le zato, da je hodil k vojakom in plačeval davke, s katerimi je ta gospoda poljubno razmetavala.
Umevno je, da tako gospodarstvo in tako absolutistično vladanje ni moglo- roditi dobrih sadov. Pokazalo se je to naj-preje na raznih bojiščih. Država se je zapletla v vojne, zlasti na Laškem in bila seveda povsod pošteno tepena. Vkljub temu, da so bili davki od leta do leta višji, se je nahajala država v vedno večjih denarnih stiskah in državni dolgovi so se v desetih letih podvojili. Nesposobnim uradnikom so bile državne koristi deveta briga, vse je kradlo in goljufalo, država je pa gnila in propadala navznotraj in nazu-
naj.	(Dalje prih.)
Ce sem torej pred 25. leti zasajal, so bili ti stroški kot gotova glavnica naloženi v to zemljo, ravnotako kot bi denar naložil v hranilnici. Obresti sem puščal nedvig-njene, torej sem jih pripisoval glavnici, zato je ta zlastla v 25. letih na gotovo svoto, in ta svota mi sedaj pri cenitvi omladine predstavlja pogozditvene stroške. Enako se ceni in postopa z vsemi zgoraj navedenimi stroški oziroma izdatki in prejemki oziroma donosi. Pa ne samo pri gozdih, ampak vsepovsod in pri vsaki stvari. Da še bolje razjasnim kako se računa, vzemimo ta slučaj od nasprotne strani. Pogozditi imam kos gozdnega zemljišča. Delo in sadike me stanejo, recimo 500 K. To svoto si pa sposodim v posojilnici proti plačevanju letnih obresti po 4% ter se pogodim tako, da vrnem svoto 500 K, ko ta gozd zraste in ga posekam. In tako plačujem obresti 25 let. Tedaj pa ta gozd prodam in računam njegovo vrednost na preje opisani račun, to je po njegovi nabavni (troškovni vrednosti). Kako izračunim postavko za pogozditvene stroške? K svoti 500 K pri-štejem obresti, ki sem jih tekom 25 let plačal za to posojilo in te bi znesle zopet 500 K. Torej računam pri cenitvi pogozditvene stroške — 1000 K. Na ia način pridem na svoj račun, sicer imam zgubo in kupec dobi ček. V naših razpravah nam gre pa ravno zato, da pokažemo pot, po kateri se pride do pravih in pravičnih cen, kjer nima nobena stranka ne zgube in ne dobička. In to mora znati gospodar, da ve, kedaj je ravno pri svojem. Od tod dalje potem začne trgovska špekulacija za dobičkom, ki pa nas dalje ne zanima.
Ko ugotovimo torej poznejše vrednosti vseh stroškov, odštejemo od tega poznejše vrednosti vseh morebitnih donosov do tistega časa. Te zadnje obravnavamo na enak, zgoraj opisani način. Ti donosi sestajajo iz stranskih in medpri-delkov, kakor trava, poljski sadeži itd. in pa morda že kaka pregozditev.
Nepravilen bi bil račun, če bi teh prejemkov ne odšteli, ker smo s temi donosi pokrili do tedaj že del izdatkov z drugo besedo v gorenjem primeru, vrnili že kos dolga, ki se je s tem zmanjšal in z njim obresti, tako da v 25. letih ne bi v našem primeru pogozd. stroški dosegli vrednosti 1000 K. Jasno je, da obravnavamo predpridelke kot rentne končne vrednosti. Obresti zemljiške glavnice pa ponavadi niso čisti izdatek. Dejstvo pa je, da ima zemljišče neko gotovo vrednost. Zato bo posestnik omladine, koje vrednost se sama ocenjuje, zgubljeno zemljiško rento vračunil kot del vzgojevalnih stroškov tega mladega lesa. Ce smatramo, kakor omenjeno, zemljiško vrednost kot glavnico, ki se obrestuje, je posestnik moral te obresti plačevati. V resnici jih ni plačeval, ampak je samo zgubil vsako leto te obresti, ki bi jih bil dobil, če bi bil svet prodal in skupiček naložil. Torej tej zemljiški renti se ne more nikakor odpovedati, da bo račun pravilen. Zato jo pa lahko smatra kot del vzgojevalnih stroškov, kakor zgoraj rečeno in jo pri cenitvi stavi pod tem imenom v račun.
Nabavno ali troškovno vrednost lesa za cenitev bi uporabljali po zgoraj navedenem uspešno samo pri mladem in mlajšem lesu. Pri mladičenju se da namreč razmeroma točno ugotoviti pogozditvene stroške, in to je važno pri omladini, ker so ti stroški večji/kakor pa takratna porab-nosttia, ozdoma prodajna vrednost. Zato bi v danem slučaju bila nabavna ali troškovna vrednost lesa za posestnika naj-nižja cena, ako bi ne hotel prodajati v lastno zgubo.
So tudi slučaji, da je že pri mladičju porabnostna vrednost večja, kot pa nabavna, in s;cer v bližini velikih mest, kjer se goji mlade smreke za božična drevesca. 1 o je pa izjema, ki v splošnem ne pride v poštev.
! Če bi znašala nabavna vrednost lesa : (zemljiška vrednost, upravni in pogozdi-i tveni stroški) računjena po sedanji višini | izdatkov več kot pa ona resnično, ko je i bila pred leti morda vse nekaj ceneje,
I notern bomo računali pri prodaji ali raz-: lastitvi po sedanjih cenah. Na ta način ^ dobi posestnik več, kot so bili njegovi | resnični stroški. To je pa upravičeno, ako smatramo to več kot odškodnino za oni j 'vržek, katerega je upal posestnik v bo-| dočnosti, če bi osta1 les njemu in bi rastel in se razvijal naprej.
V času pogozditve je nabavna vrednost lesa enaka pogozdovalnim stroškom, ker takrat še ni nobenih drugih izdatkov pa tudi ne prejemkov. Ob zvršetku obratne dobe sta pa nabavna (troškovna) vred-
Pri 22 = 4 je V= jf- =	= 133-3 K,
zato (Z +V) (l.Op •'»—I) = 633.3.1,814 p. 1.Op 35 = 80.2,814
Od tega odšteto:
Pa l.Op + Pb l.Op
! nost lesa in vrednost spravne sečnje, všteto predpridelke, po rsein enaki v smislu pričakovalni vrednosti zemljišča.
Pri staranju lesa se dviga njegova troškovna (nabavna) vrednost vsled naraščanja obresti zemljiške vrednosti, po-gozditvenih in upravnih stroškov. Omenjeno vrednost oziroma stroške pa manjšajo izkupički od pregozditev in to tembolj. čimpreje pričenjamo z znatnimi pre-. gozditvami.
Primer: 1 ha 35 let = s starega lesa, pogozden s 80 K = p. V 20. letu je vrgel po pregozdenju 12 K = Pa in v 30. letu 25 K = Pb. Les stoji na svetu, ki je vreden 500 K = z in je z njim letno 4 krone stroškov = 22. Kakšna je nabavna (troškovna) vrednost leta pri 3%.
torej 7-j-V.............= 633'3 K
......................= 1148-8 „
.......................................- 225-1 .
skupaj . . = 1373 9 K
Pa l.Op s-a = 12.1.0315 = 12.1,558 = 18-7 \	A7.7	v
8-b = 25.1,03 5 = 25.1.159 = 29 0 J................................
ostane nabavna vrednost (troškovna) . .	1326-2 K
Dopisi.
Iz Savinjske doline.
Pred osmimi leti smo imeli pri nas državnozborske volitve. Klerikalni in liberalni agitatorji so se drli pri nas na vse grlo, obetali so nam nebesa že na zemlji, če volimo njihove poslance. Klerikalni ! kandidat dr. Verstovšek nam je obljubo- ! val železnico, rudnike in bogsigavedi kaj še vse. Kakor hitro je bil izvoljen je pozabil na vse in mi še danes zastonj čakamo najmanjše državne podpore tukajšnje- j mu ljudstvu. No, mi smo se naveličali čakati klerikalnih nebes na zemlji. Zato dr. I Verstovšku kur odločno povemo, da se naj ne prikaže več v te kraje. Tudi nobenih drugih klerikalnih agitatorjev ne potrebujemo, ker naše ljudstvo bo odslej volilo le socialiste, videč, da se edino ta stranka povsod in vsikdar potegne le za ljudske koristi. Verstovšek naj le še dalje hodi po različnih župniščih na male južine, ljudstvu naj se pa ne prikaže. Težko pa pričakujemo socialističnih govornikov, da • as rešijo klerikalne sužnosti.
Železna Kaplja.
Dne 21. t. m. se je vršil pri nas socialističen shod. Videlo se je da se ljudstvo zelo zanima za našo stranko, in za organizacijo kojo potrebo vsak dan bolj uvideva. Zadnji socialističen shod sc je pri nas vršil pred 20 leti. Nekateri se bodo še spomi-njali kako smo se skrivali v magacinu gostilne pri Dolarju in kako so tedaj preganjali socialiste in naše organizacije. Danes je v tem oziru že mnogo na boljem, saj se je naš shod vršil v najiepšern prostoru in obisk je bil nenavadno velik. Prostor je bil premajhen, čeprav so naši klerikalci prvi večer potrgali lepake. Videlo se je sako se bojijo, da ne bi ljudstvo izvedelo resnice. Komaj je naš govornik pričel govoriti, že so stali pri vratih in delali načrte, kako bi mu škodovali. Pripeljali so tudi orožnike pa vse to jim ni nič pomagalo, shod se je prav lepo končal.
Iz Domžal.
V Domžalah g. župniku ni povšeči, ker vidi kako se delavstvo poteguje za svoje pravice, kako se zanima za socialno demokratično stranko, ter se organizira. Gospod tudi na prižnici v svojih kričečih pridigah ne puste v miru stranke, češ da je brezverska, da smo v stranki vsi brez-božniki, da vera s tem propada, da bomo vsi pogubljeni itd., kakor je že pri takih gospodih v navadi, če se drugega izmisliti ne morejo. Poprosil bi gospoda župnika, ce ne zna drugih pridig, naj tudi takšne laži-pridige opusti, kajti to ne spada v cerkev. Vi ljudje pa ne verujte, kajti mi smo
! tudi kristjani, mogoče boljši kakor ti go-; spodje sami, kadar o nas govore, govore ! samo iz zavisti, ker vidijo, da obračamo ; hrbet njihovi stranki, ne pa veri. Zatorej delavci in kmetje, ne poslušajte takega besedičenja in organizirajte se, da pridemo tudi mi že enkrat do svojih pravic in da bo povsod zavladalo ljudstvo samo, ne pa dohtarji in duhovniki, kakor doslej.
Dornava pri Ptuju.
Dne 21. septembru smo imeli tu pri cerkvici sv. Doroteje političen shod, na katerem je govoril bivši avstrijski državni poslanec in hud klerikalec gospod Miha Brenčič iz Spuhle. Ali kaj takega še nismo doživeli v Dornavi. Shod je bil slabo obiskan in še tem, kar jih je prišlo, je bilo žal. Gospod Miha je seveda udrihal po socialistih in rekel, kako grozno bi bilo, ko bi pri volitvah zmagali socialisti. Nihče bi ne smel več hoditi v cerkev, vsem bi pobrali posestva in še več takih zabitosti. Ko se je naveličal socialistov, je udaril po liberalnih dohtarjih in jim očital koritar-stvo, le tega ni povedal, da sam ni nič boljši. Dalje se je tudi pritoževal zaradi zatvoritve mej, ker tukajšnji posestniki ne morejo prodajati pridelkov, ni pa povedal, da so tega krivi njegovi lastni pristaši, to je klerikalni poslanci. Ta grozni Miha ni dal miru železničarjem, in se silno pritoževal, ker so si nekoliko izboljšali svoje stanje. Ko je pa poklatil socialne demokrate, liberalce in železničarje, je pa naenkrat skočil na avstrijske Nemce in potrkaval na njihov prazni želodec. Bojimo se pa, da bo tudi nam taka predla, če bo dr. Korošec še dalje skrbel za prehrano v zvezi z velikimi mlinarji.
Po svetu, sas&i
Mirovna konferenca
v Parizu nadaljuje svoje delo prav po polževo. Eni vlečejo sem drugi tja, tako, da skoro ne pridejo z mesta. Sicer so zvarili nekaj novih mirovnih pogodb, a najvažnejših vprašanj, med njimi tudi jadranskega se ne dotaknejo, čeprav Wiison to odločno zahteva. Jugoslovani so sedaj podpisali mirovno pogodbo z Bolgarijo in Nemško Avstrijo. Ententni kapitalisti so nam hoteli naprtiti še v zadnjem trenutku nekaj novih bremen, a posredovanja našega prestolonaslcdika Aleksandra se je posrečilo rešiti marsikaj.
Nobene moči pa ne pokaže mirovna konferenca
proti d‘ Aununziu,
ki še vedno rogovili na Reki in se je v zacinjeni času polastil celo Zadra v Dal-
maciji. Govoril je celo, da bo zasedel vso Dalmacijo, naša vlada se jc pa vendarle zganila in se energično uprla takemu roparstvu. Zaradi njega je nekaj časa grozila že prav
resna vojna nevarnost med Jugoslavijo in Italijo. V zadnjem trenutku je pa Italija uvidela, da jo v njenih nasilstvib nobeden ne podpira in je nekoliko odnehala. Hudega popra ji je dai VVilson, ki je pisai laškemu ministrskemu predsedniku, da
se ne vda glede Reke.
Zagrozil mu je, da Amerika ne bo več podpirala Italije, ki bi morala brez ameriške pomoči poginiti v 14 dneh. Zlasti hud udarec so pa dobili laški hujskači pri volitvah.
Doslej so imeli v laškem parlamentu edino besedo liberalci, nacionalisti in vojni hujskači, ki so pa doživeli pri volitvah strašen poraz. Zmagali so socialni demo-kratje, ki so dobili 150 poslancev (preje 54). Klerikalci so uobih rol poslanca, republikanci 5, meščanske stranke pa 24.?. Socializem Po edini ozdravil Italijo.
Tudi na I raueoskem
so se izvršile volitve, ki so se pa končale z zmago meščanskih strank. Socialisti so šli v vohvni boj z boljševiskimi gesli in teh pa francosko' ljudstvo, kakor so pokazale volitve ne mara. Pač so pa socialisti napredovali v Belgiji, kjer izgubljajo klerikalci vedno uoij svojo nekdanjo moč.
Bolgarija
je podpisala mirovno pogodbo, izgubila je i racijo in nekaj ozemlja ou naši meji v našo korist in plačati bo morala 2 in pol milijardi vojne odškodnine. iNjena vojska sme v bodoče šteti le 2U.00U mož.
Na Ogrskem
je moral na zahtevo esntente odstopiti ministrski predsednik irridrich, ki je s pomočjo klerikalcev in veleposestnikov strašno divjal proti nekdanjim somišljenikom prejšnje boijševiške vlade, uotei je privesti na ugrski prestol zopet Habsburžane, kar pa ententi ni bilo všeč.
Razkralj Mkita pobegnil iz Irrancije.
Bivši črnogorski kralj Nikita je, čim je podpisala naša uelegacij:: mirovno pogodbo z Avstrijo in Bolgarijo, skrivaj pu-oegnil iz Pariza. Govori se, da je odpotoval v Italijo, da bo na svojem mestu, ko prične baje Italija vojaško akcijo v Grm gori, ker se je izkrcal v Baru en polk italijanske pehote. Lepa družba.
si Iz naše države, ts
Izpremeinbe v našem ministrstvu. Kakor je splošno znano je sestavil Ljub. M. Davidovič novi kabinet, ki pa se je v zadnjem času zopet izpremenii v svoji sestavi, zato navajamo vso iisto sedanjih ministrov: Predsednik ministrskega svetu Ljub. M. Davidovič, podpiedsedmk Juiaj joiankini, minister prosvete Pavie U. Marinkovič, minister zunanjih zadev dr. Trumbič, finančni minister dr. V. S. Velj-kovič, prometni minister M. Draškovic, minister za poljedelstvo in vode Stanojevič, justični minister K. L. 'i imotijevič, minister za gradbe Velizar N. Vulovic, im-■nister za notranje zadeve Sv. Pnbicevič, minister za pošto in brzojav ur. Lukinič, minister za verstvo dr. i ugomir Alaupo-vič, minister za socijalno politiko V. Kotač. minister trgovine in industrije dr. Albert Kramer, minister vojne in mornarice general Štev. S. Hadžič, minister za prehrano in obnovo zemlje v. Bukšeg, minister za gozdove in rudnike A. Kristan, minister za agrarno reformo dr. Henrik Krizman, minister za ustavotvorno skup-ščio in izenačenje zakonov dr. Paleček, minister za narodovo zdravje Sp. Piletič.
Parlament bo za dva mesca odgo- I den, ker po zaslugi naših klerikalcev in njihovih sibo-hrvaških pajdašev itak ni bU zmožen za nobeno delo. Vlada bo ustavila mastne plače poslancem in nakazala ta denar za prehrano revežev. Prav pametno.
Novo deželno vlado za Slovenijo sestavljajo liberalci, socialni demokratje in samost, kmečka stranka. Klerikalci so ob vso moč in to jih dela sedaj kar divje, pa se bodo morali že sprijazniti s to zasluženo usodo.
Opozicija v oeigrajskem parlamentu je poslala med narod nekak manifest, poln lepih besed .kakršnih so imeli klerikalci vedno poina usta. Pozabili so pa v tem manifestu povedati, da so bili oni proti agrarni leiorm:, da so uvedli oni neznosno carino, vpeljali svobodno trgovino .n še druge take lepe reči.
Našim naročnikom, v sled tiskarske stavke, ni mogel nas ust iziti celin devet tednev, kar naj nam cenj. naročniki hla-goh.otno oproste. Krivi nismo mi. Potrudili se oomo pa zato, ua bomo zamujeno nadomestili in odškodovan zato naše Oraice z iepim čtivom in obšininn listom. L novim letom se mora število nasin naročnikov najmanj potrojiti, nato bomo pa izdajah lisi stalno na a straneh, vsi ua oeio za to edino glasilo revnega kmetskega ljudstva.
Praški nadškof proti češkemu jeziitu iu cehuatu. i\ovi praski naosKot ur. ičot-dač je izdal v orduianjatskem listu praske nadškonje dve nareubt, v katerih prepoveduje rabo češkega jezika pri siuzoi božji ziasti pn masi in pri oeutvi zakramentov, ter v smislu ukaza papeža Benedikta a V. zabranjuje vsako diskusijo o celibatu, ki je baje ponos m moc cerkve, ia orumarijatski iisc je tiskan v tatinskem jeziku.
Železniški promet z iSemško Avstrijo. Redni železniški promet z Avstrijo, kakršen je bil preu začetkom kotkovanja bankoncev v naši državi, se je zopet vpostavil. Redni promet se je pričel ti. decembra.
Razpuščeni občinski odbori. Zli duh bušterSicev se vlači po razum obemskm odborhi. Zato je bila vlada prisiljena razpustiti tako v Kranjski gori občinski zastor, ki je uotei na cen način »Hosojumu«. oziroma njenim mrikcijonarjem, pomagati uo dohodkov iz elektrarne, tako tum v iviostan pn Ljubljani, kjer je Draženi pa-seval, dokler mu niso izpodiiesh njegovega stolčka, bedaj ao zasledili nereunost uidi v občini Dev. Mar. v Polju, kjer je županova! poslanec Dimnik, be mnogo pozornosti bo treba posvečati takim možem, če nočemo, da izgine iz ljudstva zadnja trohica zaupanja v pravičnost m poštenost
Ravnateljstvo državmn želez,»le v v Ljubljani je ustavilo svoje delovanje meseca novembra ter se zedini z ravnateljstvom v Zagrebu, kjer bo za podrav-natelja imenovan dosedanji nadzornik Rego ve tič. Dosedanji ravnatelj Golob je sei v pokoj. V Ljubljani ostane samo železniško nadzorništvo. Za načelnika ravnateljstva v Zagrebu je imenovan inženir dr. Leonid branič.
Radi slepa:ije pri kolkovanju bankovcev. Poročajo nam: V Kropi so aretirali te dni župnika Oblaka, nadučitelja Pleničarja, župana Lazarja in še tri dinge. Prišli so jim na sled, da so „kolkovali“ avstrijski denar, ki je bil najbrže vtihotapljen iz Koroške. Našli so pri njih in zaplenili 150.000 K. ki jih bodo preiskali. Obenem so zapečatili katoliški konzum in žebljarsko zadrugo. Pričakovati je še nadaljnjih zelo značilnih razkritij. Zločince bodo izročili dežeiemu sodišču v Ljubljani.	*
tako se je podražil tobak. Iz ceno v-n;ka o izdelkih tobačnega monopola, veljavnega od c. decembra 1.1. posnemamo: fini pursičan stane sedaj 1 kg 315 K, najfinejši turški 420 K, najf. hercegov. 280 K, fini turški 175 K, hercegovski 140 K, sred-njefini turški 90 K 25 v, najfinejši ogrski 56 K. Domači tobak za pipo 21 K. Smodke stanejo po 100 komadov: regalitke 210 K, trabuke 175 K, britanike 175 K, operas 157 K 50 v, kuba-portorike 140 K, portori-ke 105 kron, virzinke 105, brazilke 87 K 50 vin., viržinioze 70 K, namešane ino-zemke 52 K 50 v, kratke domače 35 kron. bvalčice po 100 komadov stanejo: egiptovske 45 K 50 v, princeze 38 K 50 v, name 21 K, športne 17 K 50 v, ogrske 7 K. Cena je preračunjena v kronah po uradnem kurzu i dinar = 3 K 50 v.
Sodnik v Laškem Tornago je disciplinarnim potom odpuščen iz službe in sicer zaradi velikih uradnih nerednostk
Volitve v ustavodajno zbornico sc bodo izvršile do 1. aprila prih. leta, kako; se doznava iz Beigrada.
Nova ameriška pošiljatev, ki je mi potu v Slovenijo, obsega 1150 zabojev in je vredna 12 milijonov kron. Lepo božično darilo za Slovence.
Državni prazniki. Minister notranjih stvari je ukazal, da veljajo kot državni prazniki: 1. december kot uan ujedinjenja našega troimenskega naroda; 2. Petrov dan, 12. julija, kot rojstni dan kralja Petra i. in 3. Vidov dan, 28. junija; kot spominski dan preminulim boriteijem za vero in domovino. Te dneve morajo biti zaprte vse šole, vse delo naj počiva; kakor se giasi ministrska odredba.
Goljufije osješke banke. Na Hrvat-skein so stavkali Oančni uradniki, a so na celi črti pogoreli. Banke so jih veliko odslovile. Med temi samo banka v Osjeku 28 uradnikov. A ti so se krepko maščevali. izdali so skrivnost, da je banka podkupila z 20.U0U kronami nekega državnega uradnika, da je vzel v svojem uradu štampiljo in jo dal banki. Ta je potem uvažala nezigouaue bankovce in jih pridno žigosala. Krivce so zaprli. OsjeSka banka je v liberalnih rokah.
i.iotapcem in tatovom preti smrt! vlada bo v kratkem izdala stroge odredbe proti tatvinam na železnici in tihotapljenju ob mejah. Za krivce bo uvedena smrtna kazen, ki jo bodo izrekala vojaška sodišča v Ljubljani, Zagrebu In Novem Sadu. Prav tako bodo ojačene obmejne straže.
Podpore nezaposlenim. Izšla je naredba dež. vlade za Slovenijo, ki obsega določila o podporah nezaposiencem, katera se bo izplačevala začasno od dne 31. januarja 1920. Dnevna podpora sti bo izplačevala mladostnim do 17. leta 2 K, vsem drugim pa 5 K. Vsak nepreskrbljeni član nezaposlenega, če je gospodarsko za-visen od njega, dobi rodbinsko doklado v višini 1 K na dan. Nezaposlenec se mora javiti pri županstvu, ki mu izda potrdilo o nezaposlenosti. Vsa oblustva morajo reševati spise o nezaposlenosti tekom treh dni.
k2 Iz naše stranke. S
Strankin zbor.
O Vseh svetih se je vrši! v Ljubljani strankin zbor „Jugoslov. soc. demokratične stranke4*, ki je v vseh ozirih najlepše uspel. Udeležili so se ga poleg delegatov iz vseh krajev Slovenije tudi mnogi hrvaški in srbski gostje, med drugimi minister Korač in vodja srbskih socialistov Drag. Lapčevič. Zbor je obravnaval vse važne zadeve, žal )e, da vsled pomanjkanja prostora ne moremo prinesti vseh sklepov in resolucij.
Zlasti lep je b'l referat poverjenika za socialno skrb, sodr. Prepeluha#
ki je obširno in temeljito govoril o našem kmečkem vprašanju. Govornik je predlagal tudi naslednjo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta:
Kmečko vprašanje in socialna demokracija.
(Sodr. P r e p e 1 u h.)
Socijalna demokracija zahteva pre-uredbo agrarne ustave po sledečih načelih: Mali obrat naj ostane, kjer ga zahteva poljedelska produkcija ohranjen. Treba pa je združiti malega kmeta v pri silne zadružne gospodarske enote, ki so edina garancija za ekonomski napredek kmečkega ljudstva v okviru kapitalistične družbe. Gozdovi, obratne panoge, ki uspevajo bolje v ve!eobratu, naj bodo organizirani po načinu veleobratov. Agrarna reforma se mora tako izvršiti, da nam ustvan te predpogoje.
Kot najidealnejšo zemljiško pravo smatra strankin zbor vedno najemno pravo. Tej pravni obiiki nal se obstoječe lastninske razmere stopnjema približujejo.
II.
Razpravljajoč o lazmeiju kmetiškega ljudstva do socijalne demokracije, izjavlja strankini zbor:
Kmetiško vprašanje v Sloveniji je oredvsem delavsko vprašanje, kmetiški proletarec živi danes še v mnogo slabej-ših razmerah, nego or^anizovani industrijski delavec, ki si je tekom dolgih let kot socijalni sloj že izvojeval razne manj-'e ugodnosti.
Naše krneriško ljudstvo je bilo ogo-kutano že pri zemljiški odvezi, kakor se je določila v cesarskih patentih z dne 4. marca in 15. avgusta 1849. leta. Svojo svobodo izpod jarma tlačanstva je moralo slovensko kmetiško ljudstvo drago plačati. Povrh vsega je bila zemljiška odveza tudi nepopolna, ker so ostale številne servitutne pravice nerešene v korist fevdalcev in veleposestnikov. Zlast’ tnali posestniki, kajžarji in mali kmetiči s . bili ogoljufani pri enostranski rešitvi v•tiajn ah skupni': zemljišč
Veleposestniki in graščaki morajo iz polniti tudi še sv.,je obveznosti do nekdanjih tlačanov, na katere so gospodu joči hotč pozabili. Zato izjavlja strankarski zbor, da se mora agrarna reforma radikalno izvesti: pri tem se mora vpoštevati vse še nenačete obveznost: de nekdanjih tlačanov fevdalnih posestev. V to vrsto spadajo tudi vsa veleposestva
Da se tudi kmetiški proletarijat usposobi za slojni boj, mu je potrebna slojna organizacija. Poleg stanovske in polhične organizacije rabi kmetiški proletarijat zlasti tudi zadružno organizacijo, da se more osvoboditi največjih pijavk svojega težkega dela- prekupcev in trgovcev.
Tudi rešitev poselskega vprašanja je neobhodno nujno potrebna. Posli naj se glede vseh že obstoječih socijalno zavarovalnih ustanov zednačijo z drugim mezdnim delavstvom.
Glede na to, da je treba poljedelsko produkcijo preurediti ir. zvišati novim razmeram in potrebam primemo, zahteva strankarski zbor preuredbo tozadevne zakonodaje, naravnost pa preuredbo lovskega in gozdnega zakona.
Ker ie sedaj veljavni davčni sistem nepravičen posebno kmetrškemu proletarijatu, tirjamo preuredbo davčnega sistema v tem smislu, da se predvsem ob-dači v državne svrhe mrtvi kapital, nc Da delo. Tiriamo uvedbo zakona o nepro-dajnosti malih in srednjih kmetiških posestev.
Kot svojo najvažnejšo zahtevo pa smatramo obvezno uvedbo socijalnega zavarovanja za starost in onemoglost vseh. toraj tudi malega in srednjega kmeta. poleg delavcev in kočarjev.
Od države tirjamo, da se polno zave svojih dolžnosti do priprostega ljudstva. Zahtevamo najvišjo samoupravo po ljudstvu. posebei še to, da si ljudstvo samo '2vr,li svoje Upravne oblastnije in sodnike.
Končno pozivlje strankarski zbor ves slovenski kmetiški proletarijat v organizacijo jugoslovaske socijalno-demokratič-ne stranke, ki se hoče bojevati za njegove stare in nove pravice in za preuredbo družabnega reda v smislu socijalne pravice i občnega napredka.
* # *
Razpravljalo se je dalje tudi o strankinem tisku, o zunanjem in notranjem političnem položaju, o draginji, o gospodarski organizaciji itd.
Zbor se je zaključil s trdnim prepričanjem vseh, na nastopa socijalna demo-krac. zmagoslavno pot tudi v Jugoslaviji.
Gospodarske
Zamenjava kron v januarju. Zadnje dni so pričele dohajati večje množine bankovcev Narodne banke, ki se izdelujejo v Parizu. Koncem tega meseca jih bo gotovo za dve milijardi. Ako se sedaj ob kol-kovanju dožene, da ni v prometu več kron, kakor se je računalo, potem se bodo | kronski bankovci meseca januarja vzeli , iz prometa.
Predujem Srbiji. Reparacijska komisija je odločila, da se Srbiji nakaže predujem na račun vojne odškodnine. Ta pred- | ujem znaša .300 milijonov.
Pri konjski dirki dne 19. oktobra c Ljubljani so pri kmetski tekmi dobili na- j grade župnik Kleindienst, posestnik Fr. > k abjan iz Domžal in posestnik Kozelka ! iz Mengša.
Hrvatski kmetje proti draginji. Med* hrvatskim kmetskim prebivalstvom se je začelo živahno gibanje proti draginji oble- j ke in drugih življenskih potrebščin.
Tihotapci, ki nakupujejo po deželi živila in jih spravljajo v Nem. Avstrijo, so i tudi sokrivi naraščajoče draginje, čeorav ne delajo v takem obsegu kakor izvozni- i čarji. Čudno je to, na kak način pridejo j do potnih listov, kadarkoli hočejo. Res lažejo vse mogoče, o bolezni, smrtnih slučajih, ženitovanjih, ali oblasti bi te njihove »knife« že lahko spoznale. Ti rihotapci so posebna nesreča za uradnLštvo po deželi, ker mu pred nosom odneso vsak priboljšek ali pa pritirajo ceno tako visoko, da je za uradniško družino nedosežna.
Izvoz iz kraljevine SHS te glasom odloka finančnega ministrstva ozir. generalnega inšpektorja drja. Nedeljkovima, popolnoma ustavljen, dokler se natančno ne določi carina.
Bankovci gotovi. Iz Beograda javljajo, da so naši bankovci po 5, 10 in 20 dinarjev, ki se izdelujejo v Parizu, izgotovljeni in jih komisija že sprejema.
Izvoz našega žita. Od letošnje žetve bo izvozila naša država 40.000 vagonov žita, in sicer za zameno z drugim blagom v Avstrijo, Češko in Madžarsko 25 tisoč vagonov, v Grčijo 6500 vagonov, ostalo v zavezniške m nevtralne države.
Cene jajc. Na Bavarskem stane eno jajce 15 fenigov, na Češkoslovaškem 1 K 20 vin., pri nas 1 K 60 vin., na Reki 10 K. K,'.kor vidimo, so — kokoši na Bavarskem j najbolj demokratične.
100.000 vagonov živil bo letos lahko izvozila Rummiija. ,
Pomanjkanje jajc občutijo tudi v Zagrebu, kjer že več tednov ni skoraj videti jajca na trgu. Ako Kdaj pride kaka košara, je v hipu razprodana po 1 K 40 vin. do 2 K kos.
Oddaja premoženja v Avstriji bo znašala največ 85 %
Državni boni, ki jih izdajajo denarni in drugi kompetentni zavodi strankam o Priliki kolkovanja kronskih bankovcev se ne bodo izplačali ne v srebru ne na drug > način, temveč se zaračunajo pri izmenjavi kolkovanih ki on za državne dinarje.
Vredost tujega denarja, zlasti angleškega, francoskega in laškega ie zadnja dva meseca na nevtralnih borzah občutno padla.
Avstrija zastavi za valutno posojilo v inozemstvu svojo tobačno režijo.
Prosveta, ssaafc
Dr. Jernej Demšar »Spolne bolezni«. Z ilustracijami. Zbirka političnih, gospodarskih ih socijalnih spisov III. zvezek. V Ljubljani 1919. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena K 6.— Po pošti 50 vin. več. — Spolne bolezni pri nas pred vojno niso bile bogve kako razširjene. Vojna pa je v tem oziru napravila ogromno škodo. Zanesla jih je v zadnje gorske vasi in tisoči našega naroda sedaj trpijo na njih. Ne samo sedanji rod, v še večji meri je vsled njih v nevarnosti naše potomstvo. Zdravnik strokovnjak opozarja v pravkar izišli knjižici nanje, jim napoveduje boj in skuša njihov pogubonosni vpliv čimbolj zmanjšati. Nevednost, alkohol in prostitucija so v največji meri pospeševa-teiji spolnih bolezni; zlasti nevednost in nepoučenost jim je največkrat vzrok. Napačno je o spolnih boleznih molčati. Dr. Demšar hoče vse to s svojim spisom doseči.
TPa-' 1 m '■’•• .• ••
SMS” Hotete obdržati t
svojo lepoto? Hočete * kmeti kakor baržun j mehko kožo? Nofete ’ solatnih peg, mozo- l Ijev in ogrcev? Uporabljajte Kellerjevo j pravo Elza obrazno, kožo | obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidan!!
1 lonček 6 K, No. III močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijno-::	mlečno milo 12 K.
Hotele Imeti lepe, zdrave lase ?
Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zaprcči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 6 K, No.
III 9 K. K temu močno terovo milo za umivanje
glave 7 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 v.
::	::	in 2 K 50 v. ::	::



Mu tlijo VdS kurja otesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več!
Nobenih žuljev!
Nobene trde kože! Mala škatljica 3 K 50 v., ve-::	::	Mo škatlja 5 K 50 v. ::	::
Želite ie kaj?
Eellerjcvc Elza umivalnc pastiije (Kolonjska voda. 1 škatija 5 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju. 1 škatlja 5 K. Fellerjev mentolnl črtnik zoper glavo- In zobobol. 1 škatljica 3 K 50 v.
Fellerjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 24 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K.
Močna Francovka v steklenicah po 6 K in 16 K. Omot in poštnina posebej a najceneje.

EUGEN V. FELLER, Ijekarnar
Stubica Donja Elza trg Nr. 358 (Hrvatska).

Drobil.
Francoska štatistika. Glasom uradne statistike je število novorojencev v Franciji leta 19IS napram letu 1017 poskočilo za 55.700, število umrlih pa za 175.000. Število porok je naraslo za 20.000, razporek za 1500. K temu pripominja „Temps“, da so te številke še brezupnejše od onih prejšnjega leta, ker je umrlo leta 1918 več kot 200.000 ljudi za špansko boleznijo.
Vojna sila Nemčije. Po mirovnem sklepu sme imeti Nemčija samo 100.000 vojakov. Vendar pa so Nemci med mirovnimi pogajanji organizirali zelo močno armado, ki daleč presega število, ki je določeno, le da se nekdanja vojaška sila skriva pod raznimi imeni. Nemčija ima še danes 9000 lahkih in 7000 težkih topov.
Nemiri na Portugalskem. Sindikalisti na Potrugalskem so izvali nemire, pri katerih je bilo aretirani! v Lisboni do 200 oseb. Sindikalistično gibanje se širi po vsi držav: m raste čez glavo.
Kako je vzgajala svoje otroke kraljica. Angleška kraljica Viktorija in nje mož princ Vojteh sta svoje otroke vzgajala jako resno. Nekoč je koketirala majhna princesa s častniki kraljeve družine. Svarilni pogledi matere kraljice niso izdali. Naposled je princesa namenoma izpustila robec s kočije. Vsi mladi častniki so skočili, da bi robec pobrali, ali kraljica jim je to prepovedala, pogledala resno svojo hčer, rekoč: »Zdaj stopi z voza pa i oberi robec sama.« Princesa se je branila, pa ni vse nič pomagalo. Od sramu je zardela, kakor kuhan rak, zavihala nos in ■ Kočila z voza po robec. — Drugič spet je bil pograjen princ Waleški. Bil je z očetom na izprehodu in ni vrnil pozdrava, ko ga je nekdo pozdravil. Toliko da je princ Albert to zapazil, je rekel: »Zdaj pa pojdi.
sinko, in pozdravi tega moža, kakor je on ! pozdravil tebe.« In princ VValeški je popravil svojo napako.
Dnevnik londonske beračice. Svoj čas je bila v Londonu obsojena na mesec dni zapora 38 letna odgojiteljica Aliče iluntbva, ki se je živila z beračenjem. O vsem svojem življenju je pisala dnevnik, ki so ga prebrali pred sodnikom in iz katerega je bilo posneti, da je po obširnem j načrtu prepotovala vso Angleško in vsepovsod beračila.
Moška in ženska moda v Parizu.
Kakor pri ženskih oblekali gledajo na to, da so kolikor se da nenavadne, tako so moške obleke pod vplivom vojne kolikor mogoče enostavne in udobne. »Liberte« piše, da so moški, ki so se mučili po frontah, izgubili smisel za eleganco in udobnost. Bivši pariški »gigerli« se oblačijo danes zelo preprosto. Mesto fraka nosijo zvečer mnogo bolj demokratični smoking.
Ljudska sodišča proti oderuhom. V češkoslovaški narodni skupščini se je te dni predložil zakonski načrt, glasom katerega se bodo takoj po celi deželi osnovala ljudska sodišča proti oderuhom, verižnim trgovcem in skrivalcem življenskili potrebščin. Ta ljudska sodišča bodo sestavljena iz delavcev,kmetov,uradnikov in malih obrtnikov. Pri volitvi teh ljudskih sodnikov se bo moralo gledati na njihovo osebno poštenje, neomadeževanost in značaj, i.judska sodišča bodo mogla izreči kazen do 20 let ječe in 2 milijona kron globe ter zapleniti tudi celo premoženje obsojenega oderuha. V mestih, kjer se oderuštvo zelo razširi, se more proglasiti preki sod.
Izvcz brazilskega mesa. „Neue Ziir-! cher Zeitung“ poroča iz Rio de Janeira, i da je izvoz zmrzlega mesa iz Brazilije ! prepovedan do konca februarja.
EJstaBca uredništva«
Videm. Vaš dopis glede obleke smo odstopili poverjeništvu za socialno skrb v i iubijani. Pišite še sami tja.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 24 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo Feilerjeve Elza-krogijice! 6 škatljic 12 K. Prava, želodec okrepčujoča švedska, tinktura ] steklenica 10 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. Eugen V. Feiler. Stublca donja. Elza trg št. 358. Hrvatsko.
—a—
Izučen kovač, samski in ključavničar
bi lahko pri meni v Rogatcu odprla svojo obrt. Hrano ako želita pod dobrim pogojem, kakor tudi obrtni prostor po ceni. Invalidi imajo prednost.
Josip Kunej, Rogatec.
sftenice-ščurkS
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate najbolje preizknSena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6'—, za podgane in miši K 6’—; osobito ostra pasta za podgane K 6'—; za ščurke K 7‘~; posebno močna tinktura za stenice K 6’—; uničevalec moljev, prašek ze uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 5‘—; prašek proti mrčesom 5 K; proti ušem pri ljudeh 4 K; mazilo za ušv pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K 3* - .
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jtinker, Zagreb 45.. Petrinjska ulica 3.
«. KELLER:
DOH COSIREAn	(Polje.)
Stopila je bliže in iztegnila suho roko, na kateri je visel molek, proti rokavu preoblečenega dečka, ki pa je uredil tako, da je osel z obema nogama brcnil, da se je zvrnil koš na tla in so se pomaranče skotalile po tleh. Nekatere nune so se sklonile za pomarančami, druge so se prestrašile osla in pobegnile, Luis pa je zgrabil svoje krilo, se brzo pobral iz samostana in tekel, kolikor se je dalo, po samih stranskih ulicah domu. Tam se je skrivaj zopet preoblekel, plačal gospodarja z izkupičkom za pomaranče, šel takoj iz mesta in krenil proti bližnji luki, kjer je dobil ladjo za pot v Lisabono.
Presrečen, kakor če bi bil ujel najlepšega tička v mrežo, je prinesel svojemu gospodu poročilo, da je Žambo našel in njegov veseli obraz je razjasnil žalostno gospodovo lice. Don Correa je bil dela svojih skrbi rešen. Nobenega dvoma ni bilo, da mn morajo nune izročiti njegovo neoporečno last; da bi je pa znova ne skrile kam drugam, jih je bilo treba prehiteti s cesarskim ukazom, zoper katerega bi se ne mogle upirati. Correa je tak ukaz lahko dobil; za to pa je bilo treba nekaj časa in rned tem bi Zambo lahko kuga desetkrat pobrala. Na drugi strani pa je menda baš groza pred kugo branila nunam in duhovnikom, da bi zapuščenemu dekletu obrili glavo, jo oblekli v pajčolan in opravili ž njo še ostali hokus pokus, saj so morali v prvi vrsti skrbeti za sebe same. V tej nejasnosti so se zopet prikazale slare skrbi z vso svojo težo in Don Correa se je zopet tolkel po Čelu iz jeze nad samim seboj, da ni Marije takoj po krstu povzdignil za svpjo soprogo in obdržal pri sebi. Vendar pa je pri španski vladi takoj poskrbel vse potrebno, da se je poslalo samostanu primerno, jasno naročilo, pri čemer ga je njegova vlada skrivaj podpirala. Potekel pa je teden za tednom, pr. dno je prišel dekret, in potekel je ob enem tudi čas, ki ga je lahko porabil za bivanje v Evropi, ne da bi svojemu ugledu škodil.
Nekega večera je hodil po svoji sobi gori in doli in razmišljal, ali se spodobi zanj, da si zaradi te,h ženskih reči toliko tare glavo in trpi toliko jeze in ali se da želja, ustvariti si toplo domače gnezdo, s kakega višjega stališča sploh opravičili. Luis je sede! pri mizi v sredi sobe, sklonjen nad velik pomorski zemljevid in že napol speč; admiral sam ga je namreč poučeval v umetnosti plovijenja po morju in ga je včasih skušal, kar je storil ravno ta večer, dokler ga niso njegove lastne misli tako zmogle, da je pustil dečka pri miru Sveče srebrnega svečnika, ki so razsvetljevale pomorski zemljevid z njegovimi nerodnimi podobami, so do polovice dogorele in ura na kaminu je šla na polenajsto.
„Šest in trideset let sem star“, je dejal sam pri sebi, „in bi pač že lahko opustil misel na ženitev! Kdor hoče vojske voditi in jim zapovedovati, mora imeti mirno srce in hladno kri. Za dom je seveda treba skrbeti; toda mogoče bo vendarle najboljše, če se udam volji tete in vzamem za dom 'kako tujo žensko, ki bo skrbela za parado in me pustila hladnega! in ali ne ho na vse zadnje tudi za ubogo Zambo najboljše, če se bo rešila pred viharji življenja in postala pobožna nuna?14
Tukaj je nočno tišino prekinil komaj slišen, plah glas zvončka, ki je visel v prostorni veži palače. Zacingljal je samo enkrat, potem pa se je cul samo še tih zvenk, ki ja takoj zamrl. Don Correa ni pazil nanj in je nadaljeval svoj izpre-hod po sobi. Kakor pa jo vendar vse opazil, kar se je zgodilo, tako je tudi opazil črez npkaj časa, da se hišna vrata niso odprla, ampak da je ostalo vse tiho, da je torej očividno vratar ali spal ali pa bil z doma. Postal je za trenotek in posluhnil, potem pa je stopil k spečemu dečku, ga zbudil in rekel: „Nekdo je s ceste pozvonil; idi dol in reci vratarju, naj pogleda, kaj je!“
Ko je dečko skočil po koncu in hotel takoj iti, mu je gospod še rekel: „Vzemi svečnik s seboj in se takoj vrni, dotlej bom že počakal v temi!44
(Dalje prih.)
: regisirsvasa zadruga z oniejsne mm:
sprejema hranilne vlofje v.;ak dela\ nik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dniviti pred prazniki pa od 8. do 1. ure Dopoldan in jih obrestuje po čistih 3*;,..
Uin MtMu it!. §.
rrgistrovana zadruga z omejiMD zaveza.
Mm za šole, hmtn in urade. Najmodernejše plakate in vabila za sliode in ::	veselite. ::
Leme tekljeiie.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur itd.