ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 8. MAJ 1945 v CELOVCU TONE ZORN Podrobnejši oris dogodicov v Celovcu v dneh pred razpadom tretjega rajha je ob 20-letnici razpada nacizma prineslo lioroško časopisje in s tem dopolnilo podatke, ki so nam znani še iz časa kmalu po koncu druge svetovne vojne,* celovitejšo sliko pa si mo- remo ustvariti šele s pritegnitvijo še neob- javljenih pričevanj takratnega dogajanja.^ Pripovedi o protinacističnem boju slovenske- ga prebivalstva Koroške in o poskusih rezi- stence Korošcev neslovenske narodnosti se na tem mestu ne bomo dotikali, pač pa se bomo omejili na oris prizadevanj nekaterih predstavnikov koroškega političnega življe- nja iz časa pred letom 1938, da bi v primeru zloma nacističnega režima prevzeli oblast in tako očuvali koroško pred pričakovanimi za- htevami Jugoslavije, pa tudi pred morebit- no sovjetsko zasedbo dežele. Kot vse kaže, se je pričela zamisel o pre- vzemu oblasti iz nacističnih rok oblikovati konec meseca marca, vsekakor pa aprila 1945. Po eni strani je gojil krog nekdanjega koroškega deželnega glavarja dr. Arturja Lemischa misel o sestavi deželne vlade, ki bi podobno kot leta 1918, po odstopu gaulei- terja dr. Friedricha Rainerja prevzela oblast. Po drugi strani pa je snoval vzporedno akci- jo takratni gauleiterjev sodelavec Meinrad Natmessnig^ z željo, najti stik z nekdanjimi krščanskosocialnimi politiki, pri čemer mu je pomagal generalni vikar krške škofije dr. Kadras. V ta čas spada tudi izpustitev se- demnajstih Korošcev iz Dachaua dne 26. IV. 1945, med katerimi je bil tudi kasnejši koro- ški deželni glavar Ferdinand Wedenig (na>- cisti so jih pozaprli po znanem atentatu na Hitlerja dne 20. VII. 1944). Kasneje, 1947. leta, je dr. Rainer na procesu v Ljubljani i potrdil, da mu je bila takrat znana ta izpu- stitev.-* Ob tem je treba tudi korigirati trdi- tev prvega povojnega avstrijskega zunanje- ga ministra dr. Karla Gruberja na konfe- renci zunanjih ministrov štirih velesil (ZSSR, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije) za sklenitev avstrijske državne pogodbe 1948. leta, da je bil Ferdinand We- denig še v Dachauu v času predaje oblasti Rainer-Piesch (7. V. 1945 — op.).'^ Opozarja- joč na to netočnost piše Janko Pleterski, da je bila »ta netočnost. .. Gruberju potrebna, da je lahko v knjigi sijajno opisal vtis av- strijskih ,dokazov' na tej konferenci«.' Z Natmessnigom so bili tudi povezani aprila meseca in v prvih dneh maja 1945 stiki kasnejšega varnostnega direktorja za Koroško Stossierja s predstavniki slovenske- ga osvobodilnega gibanja. Po mnenju koro- škega tiska naj bi bilo iniciator teh stikov vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja. Vendar pa kažejo naši podatki nasprotno: po izpovedi udeleženca takratnih razgovorov Mihaela Rigla-Petra je prišla pobuda za te' razgovore prav od Stossierja. Ta je bil nam- reč sporočil s pomočjo Kristijana Antonit- scha, mesarja iz Hodiš, da je v Celovcu pa^ triotsko-avstrijska organizacija, v imenu ka- tere bi se rad sestal s slovenskimi predstav- • niki. Po navodilih osrednjega vodstva slo- venskega osvobodilnega gibanja je nato pri- šlo 13. ali 14. aprila do prvega sestanka v bližini Podkrnosa. Na tem informativnem razgovoru sta predstavnika Osvobodilne fronte Mihael Rigel in dr. Janez Kmet pou- darila Stossierju pripravljenost OF sodelo- vati z antifašisti avstrijske narodnosti. Dne 19. IV. bi moral biti pri Podkrnosu ponovni sestanek, do katerega pa ni prišlo, pač pa 203 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sta se M. Rigel in dr. J. Kmet sestala s : Stossierjem dne 25. IV. v bližini Zihpolj ', (članek v Kleine Zeitung z dne 30. IV. 1965 \ združuje oba sestanka v enega). Za ta razgo- ; vor sta Stossierja pismeno pooblastila M. Natmessnig in takratni vladni predsednik Wolsegger; dosegla sta tudi, da je bilo mesto sestanka eksteritorialno. Na tem razgovoru i so predstavniki Osvobodilne fronte zahtevali od Stossierja osvoboditev zapornikov iz ce- ; lovskih zaporov, govorili pa so tudi o skup- ! nih akcijah proti nacistom v Celovcu. Ob \ tem Kleine Zeitung 30. IV. 1965 omenja, da sta M. Rigel in dr. J. Kmet zahtevala od Stossierja zajetje in izročitev vidnih nacistov^ M. Natmessniga, okrajnega vodjo nacistične ; stranke za celovški okraj Pototschniga, so- udeleženega pri izseljevanju koroških Slo- i vencev, znanega Maier-Kaibitscha, pa tudi j enega vo^dij delovne službe na Koroškem ■ Thomasa Ranterja. Po opazki v Volkszeitung 6. V. 1955 je imel ob teh razgovorih Stossier nalogo prepričati partizane o močni končen- ; traciji nemških sil v Celovcu, ki onemogoča \ vsako akcijo; s tem se je po tem opozorilu j želelo pridobiti na času in omogočiti Bri- i tancem previdevano zasedbo Koroške. Dne 5. ali pa morda 6. V. se je tretjič s ; Stossierjem sestal v gostilni Kopeinig, Loka < (občina Vetrinj) Ludvik Bem-Slavko. Šesta- • nek je omogočil Stossierjev prijatelj, tiskar- < nar Kari Bauer. Podatke Kleine Zeitung z : dne 30. IV. 1965, da je Ludvik Bem na se- , Stanku zahteval v celovških zaporih zaprte na smrt obsojene »oseibe ruskega porekla« ne drži, pač pa je zahteval izpustitev vseh zaprtih antifaišistov,^ kar se je dejansiko tudi < zgodilo. Četrti sestanek, ki sta se ga udele- j žila Dušan Pirjevec-Ahac in Franc Primo- [ žič, pa spada že v naslednje dni. Med tem pa je bil vsaj od 2. V. (in ne od 1. V. kot meni Heinz Stritzl, Kleine Zeitung i 8. V. 1965) seznanjen z Natmessnigovimi na- i črti tudi gauleiter dr. Rainer. Tega dne je j bil — po izjavi jugoslovanskih oblasti pred I procesom leta 1947 — prišel na tafco zami- \ sel po razgovoru s Kaltenbrunnerjem, Hitler- ' jevim namestnikom za Avstrijo. Z Natme- i ssnigovo pomočjo je imel Rainer v naslednjih : dneh tudi več sestankov s predstavniki pred-; vojnih krščanskih socialcev in socialdemo- i kratov. Prvega sestanka 5. V. se je udeležil i tudi takratni deželni kmečki vodja, danes' deželni poslanec avstrijske svobodnjaške i stranke, Reinhold Huber. Na sestanku je dr. i Rainer podpisal poseben sporazum, s kate- ] rim se je zavezal v primeru britanske za- sedbe dežele predati oblast instituciji, ki bi bila »znosna« za britanske oblasti in ki bi z vso avtoriteto zastopala geslo o svobodni in nedeljeni Koroški.^ Rainer je dalje predla- gal razširitev predstavnikov nekdanjih de- mokratskih strank z nekompromitiranim ostankom predvojnega Landbunda, da bi ta- ko biU v novi deželni vladi »tudi zastopniki kmečkega stanu in v političnem duhu nacio- nalne linije«," kar so predstavniki obeh po- litičnih skupin, kot kaže, tudi osvojili, ovrgli pa so zamisel o vključitvi Maier-Kaibitscha v morebitno vlado. Gauleiter si je po spo- razumu pridržal določitev trenutka predaje oblasti, dovolil pa je predstavnikom nekda- njih strank iskanje stikov z Britanci. — Te- ga in še v naslednjih dneh je Rainer še upal, da ga bodo morda Britanci priznali po za- sedbi dežele skupaj z odborom predstavni- kov demokratskih strank kot posvetovalnim organom, delno pa ga je v zamisli o predaji oblasti ovirala opozicija v vrstah nacistične stranke. Dokončno se je sprijaznil z odsto- pom šele 7. V. po posvetovanju in po odo- britvi feldmaršala Kesselringa, po besedah Frana Zwittra »najvišje instance Hitlerje- vega rajha, do katere je mogel priti«. Volkszeitung je dne 8. V. 1965 ob teh dogod- kih objavila stenogram telefonskega razgo- vora med Rainerjem in Kesselringom z dne 6. V. 1945 ob 22. uri, Stenogram je zanimiv tudi v toliko, ker priča, da je dr. Rainer odobril v skrbi za ohranitev integritete ko- roških meja takratnemu domobranskemu »Narodnemu odboru za Slovenijo«, ustanov- ljenemu dne 3. V. 1945, pogajanje z Angleži o britanski zasedbi Kranjske s predpostav- ko, da bi »bila angleška zasedba Kranjske nam (tj. Nemcem) v korist«. Menil je tudi, da bi britansike zasedbene sile na Koroškem utegnile »dovoliti nemškim varnostnim od- delkom ostati pod orožjem in nadaljevati boj s komunističnimi vznemirjevalci«, pri tem pa je dr. Rainer mislil na »Titova pri- zadevanja pridobiti si Koroško«." Menim, da prav citirani članki ob 20-let- nici padca nacizma na Koroškem omogočajo odgovor na trditev povojnega tiskovnega re- ferenta koroške deželne vlade Krassniga v Volkszeitung dne 8. V. 1946, da so 5. V. 1945 »čete, ki so bile že na južni meji Koroške dobile ukaz komandanta na Koroškem na- stanjenih edinic generala Noeldechna in podpolkovnika Payerja držati mejo do pri- hoda britanskih čet«. Po podatkih Dušana Pirjevca pa je štab nekaterih SS edinic v onih dneh na poziv na predajo odgovoril, da se ne bodo predale vse dotlej, dokler jim ne bo dala takega naročila začasna vlada v Ce- lovcu (Koledar OF Slovenije 1947, str. 55). Razgovore v tej smeri potrjuje tudi Heinz 204 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Stritzl v citiranem članku: omenja tudi, da , so predstavniki bodoče deželne vlade sporo-' čili po vzpostavljeni radijski zvezi angloame- j riškemu glavnemu štabu v Italiji predajo: nemške vojske na Koroškem angloameriškim \ četam brez strela in o njeni koncentraciji »proti Titu v Woilfsbergu, Dravogradu in na Korenskem sedlu«. OPOMBE 1. Volkszeitung, 26. 11. 1945; Neue Zeit, 8. 5. 1946; Volkszeitung, 13 1. 1946, 8. 5. 1946 in 6. 5. 1955; dalje članek Heiza Stritzla v Kleine Zei- tung 30. 4. in 8. 5. 1965; Volkszeitung in Die Neue Zeit z dne 8. 5. 1965; Kiirntner Landes- zeitung, 7. 5. 1955; Salzburger Nachrichten, 4. 5. 1965; Volkszeitung, 9. 5. in 19. 5. 1965, knji- žica Kamten baut auf 1945—1949, Klagenfurt 1949 ter dr. Fran Zvvitter, Gauleiter Reiner o svoji predaji vlasti Hansu Pieschu, Trideset da- na, Beograd, 1947, št. 17, str. 52—56. — 2. Ustrez- na pričevanja hrani v originalu ali v prepisu arhiv Instituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (INV). — 3. Meinrad Natmessnig je po bojih v letih 1918/19 na Koroškem postal v za- četku leta 1920 direktor obrtne in trgovske ban- ke v Celovcu. V tridesetih letih je postal član ilegalne koroške nacistične stranke. Udeležil se je tudi nacističnega puča 1934. leta, po njem zbežal v Nemčijo, od koder se je kmalu vrnil na Koroško. Po anšlusu je postal član deželne vlade in vodilna osebnost v celovškem gospo- darskem uradu. Kasneje je postal tudi sodela- vec gualeiterja dr. Rainerja (Slovenski poročeva-^ lec, 14. 2. 1947, št. 38). — 4. Stenogram procesa proti dr. Friedrichu Rainer ju v arhivu INV. — 5. Dr. Kari Gruber, Zwischen Befreiung und Freiheit, Wien 1953, str. 212. — 6. J. P., Iz pri- čevanj avstrijskega zunanjega ministra. Naša sodobnost, IV/1956, str. 92. — 7. Za izpustitev iz celovških zaporov primerjaj članek Danice Be- move v zborniku Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 167—168. — 8. Sporazum sta objavila Kleine Zeitung in Volkszeitung dne 8. 5. 1965. — 9. Predstavniki krščanskih socialcev in socialnih demokratov so želeli vključiti v bodočo deželno vlado tudi predstavnike KPA, vedar pa je Rai- ner to zamisel odklonil. — Očitno je s to Rai- nerjevo željo prišel v bodočo deželno vlado nek- danji avstrijski poslanik v Berlinu ing. St. Tau- schitz. — 10. Primerjaj razpravo Gauleiter Reiner o svojoj predaji vlasti Hansu Pieschu, stran 54. — Po vzoru dr. Rainerja je skušal iz- vesti predajo oblasti predstavnikom nekdanjih strank tudi štajerski gauleiter Uiberreither, ven- dar so ga pri tem prehiteli dogodki. — O 8. maju 1945 v Gradcu in o ustanovitvi štajerske deželne vlade gl. spominski članek Noberta Horvateka v graški Neue Zeit dne 8. 5. 1965. — 11. Opis neposredne predaje oblasti Rainer — Piesch po- daja dr. France Skerl v Koroškem zborniku, Ljubljana 1946, 582—583. O situaciji v Celovcu (odnos britanskih oblasti do predstavnikov slo- venskega osvobodilnega gibanja) prim. članek Oskarja Hudalesa, Pomenki z Vorancem, Dialo- gi, Maribor, 1965, str. 227. — 12. Na resičnost teh podatkov bi utegnilo kazati tudi poročilo o nemški enoti, ki je branila Korensko sedlo in s tem preprečevala enotam jugoslovanske armade 7. 5. 1945 prehod na Koroško, Volkszeitung 23. 2. 1947, št. 44. j 205