^ Ptuj, torek, if- 24. oktobra 2006
letnik LIX • št. 82 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
Kompleti koles (zimske pnevmatike s platiiii) Menjava pnevmatik Kontrolni pregled Nosilci za smuH ( Sfreini koviki

Več infonnacij o zimsid ponudbi in nagradni igri
na pooblaščenem servisu Volkswagen.

Dominko d.o.i>., Zadmini tig 8, 2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65

Sport
Nogomet • Po 42
dneh zmaga Drave Stran 11
Rokomet • Po
razburljivi končnici delitev točk
Stran 12
Kolesarstvo •
Ptuj ostaja zibelka
slovenskega
kolesarstva
Stran 21
Tokrat priloga
Moj denar
Stran 13^0
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov pogovor Po naših občinah Po naših občinah Reportaže	Gospodarstvo
M. Mrgole • Človek, Ormož • Odlagališče Majšperk • Po Kredarica •	Ptuj • Prihodnost
ki je združil delavsko in morda vse do leta letih prahu končno Ekološke težave v gradijo na lastnih
kmečko zavarovanje 2014
Stran 4	Stran 6
Po naših občinah Ptuj • Pokrajine več kot razvojna priložnost
Stran 8
asfalt
visokogorju	izdelkih
Stran 9	Stran 25
izobraževanje Ljutomer • Gimnazijci so se mudili na Švedskem
Stran 26
Stran 32
Slovenija • Lokalne volitve 2006
Zmagovalci in poraženci
Potem ko so se v nedeljo zvečer zaprla vrata več kot 3500 volišč po Sloveniji, je bilo v slabih dveh urah že znano, kdo so novi župani v 210 slovenskih občinah oziroma kje bo potreben še drugi krog volitev. Eden najbolj presenetljivih rezultatov se je brez dvoma zgodil v Ljubljani, kjer je Zoran Jankovič suvereno opravil z vso konkurenco, kot da je skoraj ne bi bilo. Podobno se je zgodilo na Ptuju, kjer še dan pred volitvami praktično ni bilo človeka, ki bi upal staviti, da bo župan znan že v prvem krogu, a Štefanu Čelanu je uspel veliki met, saj je drugouvrščeni protikandidat Rajko Fajt uspel zbrati le slabih 17 odstotkov glasov.
Vsi rezultati so še vedno neuradni, kakšnih presenečenj ali popravkov pa vseeno ni več pričakovati - odstotek gor ali dol namreč ne bo spremenil zdaj že znanih dejstev.
V največjih, mestnih občinah bo drugi krog volitev potreben v Kranju, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in Velenju. Župani pa so že znani v naslednjih občinah: Ljubljano bo v naslednjem mandatu vodil Zoran Jankovič (neodvisni kandidat), ki je zbral dobrih 63 odstotkov glasov, Celju bo načeloval Bojan Šrot (SLS), ki je zbral 78 odstotkov glasov, v Kopru
Uvodnik
Vrnitev odpisanih?
bo prvi mož še naprej Boris Popovič (Koper je naš) z zaupanimi mu 70 odstotki glasov, Mursko Soboto bo vodil Anton Štihec (SDS, N.Si, SLS, DeSUS, AS), ki mu je zaupalo 53,3 odstotka volilnih udeležencev, na Ptuju je zmagal Štefan Čelan (LDS) s 56,7 odstotka, v Slovenj Gradcu pa je mandat dobil Matjaž Za-noškar (neodvisni) z 80,6 odstotka glasov.
V šestnajstih slovenskih občinah prave bitke za župana niti ni bilo, saj se je za vodstveno funkcijo prijavil le en kandidat. Tako so bili župani teh občin znani že pred volit-
Čeprav smo se tudi tokrat razdelili med zmagovalce in poražence, kar sami presodite, v kateri prijetni družbi ste, smo sipo nedeljskem merjenju volje ljudstva vendarle vsi globoko oddahnili. Predvolilna vnema nekaterih kandidatovje marsikje prerasla običajno politikantsko šopirjenje in pocukrano besedičenje, kar je bilo prisotno tudi v našem mediju preko raznoraznih in na videz odmevnih dvobojev, odgovorov na odgovore in drugih predvolilnih nadaljevank. Z raznimi na čase izredno nestrpnimi vsebinami, diskreditacijami in celo grožnjami določenih sa-modrznežev smo doživljali že pravo verbalno nasilje. Še posebej osladno se je to odrazilo v zadnjem tednu, ko se je zadeva bližala vrhuncu in so se v javnosti že pojavile prve analize anket merjenja moči oziroma predvolilnega utripa med občani. Da ne omenjamo profesionalno nelojalnega dejstva, da so nekateri medijski pomagači, ki pač delajo za ljubi kruhek, v imenu naročnikov in njihovega kapitala včasih na eni ali drugi strani.
Kljub vsemu se je vendarle zgodila volja, očitno še vedno negotovega in ne dokončno odločenega ljudstva, ki je zaradi podobnih volilnih limanic in drsanja po ledu že nekaj let na svojevrstni preizkušnji. Kar precej županskih zmagovalcev je položilo izpit pred večino glasov svojega naroda kar v prvem krogu, še posebej odmevno se je to zgodilo v slovenski prestolnici. Dejstvo, da so doživeli velik uspeh predvsem neodvisni kandidati, potrjuje že navedeno tezo o naveličanosti, pravzaprav že kar utrujenosti naroda od političnega pritiska.
Čeprav dokončnih uradnih rezultatov v času tega pisanja še ni in čeprav kaže, da bo tehtnica z večino glasov volilnega telesa vendarle ostala nagnjena v desno, si lahko takšen rezultat volitev razlagamo tudi kot svojevrsten udarec po prstih vladajoči desnosredinski koaliciji. In spet se je to posebej lepo odrazilo v prestolnici. Kajti očitno večini volilno aktivnih državljanov pokončne drže ni prav, kar počno, ni jim pri srcu njeno nespretno vtikanje v gospodarstvo ter raznorazne politične rošade sicer sposobnih ljudi, ki imajo eno samo napako, da pač niso na »pravi« strani. Naj bo kot poduk ali opozorilo, nekaj se je vendarle spremenilo in obrnilo, zagotovo bolj v levo kot v desno, zato bo čez dve leti v parlamentarnih volitvah zagotovo še razburljivo. Takrat naj bi se vendarle pokazalo, kaj narod resnično hoče in želi. Nekateri napovedujejo celopovratek odpisanih, ki so bili poraženi pred dvema letoma in so si očitno od tega že dovolj opomogli. Kakorkoli že, naj se zgodi volja naroda.
Martin Ozmec
MO Ruj
Štefan Čelan (LDS, DeSUS, SMS)
Benedikt	Destrnik
Milan Gumzar (LDS)	Franc Pukšič (SDS)
vami, saj je bil za njihovo izvolitev potreben le en glas. Med njimi so Milan Gumzar (LDS) v občini Benedikt, Jože Doles (koalicija SDS, N.Si, SLS) v občini Bloke, Franc Pukšič (SDS) v občini Destrnik, Martin Brecl (neodvisni) v Dobrni, Daniel Kalamar (neodvisni) v občini Grad, Ludvik Orban (neodvisni) v občini Hodoš, Janko Jazbec (N.Si) v občini Horjul, Alojz Kaučič (SLS) v občini Juršinci, Valentin Južnič (SLS) v občini Kostel, Jožef Škalič (neodvisni) v občini Kuzma, Ivan Suho-veršnik (neodvisni) v občini Mozirje, Peter Misja (neodvisni) v občini Podčetrtek, Vilko Jazbinšek (SDS) v občini Tabor, Boris Podvršnik (SDS) v občini Zreče, Mirko Cvetko (N.Si) v občini Sveti Tomaž in Anton Butolen (LDS) v občini Žetale.
Večina novih (oziroma starih) županov je po prvem krogu volitev že znana, ponekod pa se bodo volivci morali odločati še enkrat, v drugem krogu, ki bo čez slabe tri tedne, 12. novembra. Pa si poglejmo, kako so se odrezali kandidati v spodnjepodrav-skih občinah.
V	Benediktu, kot rečeno, bo župan še naprej Milan Gumzar (LDS), saj v nedeljo ni imel protikandidata. Enako velja še za občine Destr-nik, ki jo že od ustanovitve vodi Franc Pukšič (SDS) in tako bo še naprej, Žetale, kjer ostaja župan Anton Butolen (LDS), Juršinci, ki ji ostaja na čelu Alojz Kaučič (SLS), in Sv. Tomaž, ki ga vodi Mirko Cvetko.
V	prvem krogu na nedeljskih volitvah pa so bili s potrebno večino glasov (nad 50 odstotkov) izvoljeni župani v naslednjih občinah Spodnjega Podravja: občino Gorišni-ca bo še štiri leta vodil Jožef Kokot (SDS), ki je dobil 51,6 odstotka glasov, v Hajdini ostaja sedanji župan Radoslav Simonič (SLS), Majšperku bo načelovala Darinka Fakin (SLS), ki ji je v prvem krogu zaupalo 6i,6 odstotka volivcev, prvi mož občine Markov-ci, sicer za las, ostaja Franc Kekec (SLS) z 51,7 odstotka zbranih glasov, novi župan občine Podlehnik je postal Marko Maučič (neodvisni) s kar 72,7 odstotka podpore, pri Sveti Ani je z 59,5 odstotka zbranih glasov zmagal Silvo Slaček (neodvisni), z enakim
Gorišnica
Jožef Kokot (SLS, SDS)
Radoslav Simonič (SLS)
Hajdina
Alojz Kaučič (SLS)
Juršinci
Darinka Fakin (SLS)
iVIajšperk
Franc Kekec (SLS)
iVIarkovci	Podiehnik
Marko Maučič (neodvisni)
Slovenska Bistrica
Irena Majcen (SLS, N.SI, DeSUS)
Sveta Ana	Sveti Andraž
Silvo Slaček (neodvisni)	Franc Krepša (N.Si)
Sveti Toniaz
Mirko Cvetko (N.Si)
V prvem krogu izvoljeni župani in županje
Sveta Trojica v Slov. goricah	Trnovska vas
Darko Fras (SLS)	Alojz Benko (SLS)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radi^tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Zavrč	Zetale:
Miran Vuk (SLS)	Anton Butolen (LDS)
Foto: Črtomir Goznik
rezultatom je županske volitve dobil Darko Fras (SLS) v občini Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Franc Krepša (N.Si) bo s podporo 59,1 odstotka glasovalcev vodil občino Sv. Andraž, v Slovenski Bistrici ostaja županja Irena Majcen (SLS) s 64,04 odstotka, občini Trnovska vas bo načeloval Alojz Benko (SLS) z zbranimi 51,2 odstotka glasov, v občini Zavrč pa ostaja župan Miran Vuk (SLS) z zbranimi 75,4 odstotka glasov.
Presenečenje v Dornavi, zelo tesno ponovno v Vidmu
In kje bo drugi krog volitev? Po pričakovanju se bo zgodil v novi občini Cirkulane, kjer po prvih rezultatih resnično ni kandidata, ki bi imel vidno prednost. V drugem krogu se bosta, glede na zbran odstotek podpore tistih, ki so volili, pomerila neodvisni kandidat Stanislav Golc (26,6 %) in Janez Jurgec, SDS (22,4 %). Veliko presenečenje je prav gotovo rezultat prvega kroga v občini Dornava, kjer se je po tihem računalo na zmago
dosedanjega župana Franc Še-gule, rezultati pa so pokazali drugačno sliko: Franc Šegula je namreč zbral (le) 34,3 odstotka glasov volivcev, Rajko Janžekovič (N.Si) pa 46,3 odstotka. Drugi krog bo v tej občini prav gotovo zelo zanimiv. Enako velja tudi za Kidričevo, kjer se bosta drugič pomerila Jožef Murko (LDS), ki je v prvem krogu dobil 36,1 odstot-
ka glasov, in Anton Leskovar (SDS + N.Si) s 25,4 odstotka glasov. V Lenartu se bo bitka za župana bila med Janezom Krambergerjem (SLS), ki se je v drugi krog uvrstil s 37,2 odstotka podpore, in Marjanom Bezjakom (SDS) z 29,1 odstotka. Tudi v Ormožu prvič ni uspelo nobenemu. Napeto bo še naprej, vse do druge novembrske nedelje,
ko se bodo volivci odločali med sedanjim županom Vili-jem Trofenikom (neodvisni), ki je v prvem krogu dobil 40,2 odstotka glasov, in Alojzom Sokom (N.Si) z zbranimi 29,7 odstotka glasov. Še enkrat bodo volili tudi v občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah, kjer se bodo morali odločiti med kandidatoma Miroslavom Breznikom (neodvisni) z zbranimi 43 odstotki podpore iz prvega kroga ter Jožefom Škrlecem (SDS) s 37 odstotki glasov.
Situacija izpred štirih let pa se je ponovila v občini Videm, kjer v drugi krog z minimalno medsebojno razliko vstopata Friderik Bračič (SLS), ki je v nedeljo zbral 41,5 odstotka glasov, in Branko Marinič (SDS) s 40,5 odstotka podpore.
V vseh naštetih občinah, kjer je nujen drugi krog volitev, bo torej še zelo vroče in napeto. In to brez izjeme.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Sedanji župan slavil že v prvem krogu
Na prvem mestu interesi občine
V MO Ptuj se je za županski stol potegovalo sedem kandidatov. Volivke in volivci so največ glasov že v prvem krogu namenili dosedanjemu županu dr. Štefanu Čelanu.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Stefan Celan je volilno zmago slavil že v prvem krogu, tako kot je napovedal. Na fotografiji z ženo Andrejo pri rezanju torte. Slavje v gostilni PP na Novem trgu, kjer je volilni štab ptujskega LDS čakal na izide volitev, je trajalo pozno v noč.
»Izredno vesel sem ponovnega zaupanja, ki so mi ga namenile volivke in volivci, še zlasti zato, ker sem imel izredno močno konkurenco solidnih kandidatov, ki so vsak na svojem delovnem področju in v življenju že veliko dosegli. Zahvaljujem se jim za korektno volilno kampanjo. Želim si, da bi z njimi sodeloval na takšen ali drugačen način tudi v bodoče ter jih vabim k sodelovanju. Noč bo minila v praznovanju. Že v ponedeljek pa bo potrebno ponovno podvihati rokave in takoj pričeti delo. Želim si tudi, da bi se novi mestni svet in delovna telesa čim prej konstituirali in da se lotimo priprave novega proračuna. Glede na to, da sem si ogledal vse liste za mestni svet, sem prepričan, da bo tokratna sestava mestnega sveta še boljša, kot je bila prejšnja. S tako ekipo, verjamem, da bomo interese občine vedno postavljali pred osebne ali strokovne,« je po ponovni izvolitvi za župana MO Ptuj povedal dr. Štefan Čelan.
MG
V Destrniku le 42-odstotna udeležba
Po zbranih podatkih je občinske funkcionarje volilo 970.271 od skupno 1.668.771 volilnih upravičencev, kar prestavlja 58,10 odstotka. Najnižja je bila v povprečju volilna udeležba v mestnih občinah, saj je znašala 55,51 odstotka. Med mestnimi občini je sicer najvišji odstotek volilne udeležbe zabeležen v občini Koper (60,66), neslavno najnižji pa v občini Celje (44,67). Na Ptuju je volilo 53,24 odstotka volilnih upravičencev.
Po ostalih občinah Spodnjega Podravjaje bil odziv na volitvah takšen: Benedikt (49,86), Cirkulane (61,81), Destrnik (42,16), Dornava (66,16), Gorišnica (72,86), Hajdina (63,40), Juršinci (45,46), Kidričevo (59,53), Lenart (56,87), Majšperk (63,63), Ormož (62,10), Podlehnik (65,98), Ptuj (53,24), Središče ob Dravi (57,85), Sv. Ana (71,03), Sv. Trojica v Slov. Goricah (72,78), Sv. Andraž v Slov. Goricah (75,92), Sv. Jurij v Slov. Goricah (73,04), Sv. Tomaž (63,47), Trnovska vas (68,88), Videm (65,78), Zavrč (62,50) in Žetale (59,7).
Uradno je sicer najnižja udeležba v državi zabeležena v občini Horjul, kjer je volilo 42,11 odstotka volilnih upravičencev, takoj za njim pa se je na neslavno drugo mesto uvrstila občina Destrnik z 42,16-odstotno udeležbo.
Največ volivcev pa je odšlo na volišča v občini Solčava - kar 84,34 odstotka.
Foto: Črtomir Goznik
Komentiramo
Zrcalce, zrcalce ...
Pred letošnjimi lokalnimi volitvami smo se tudi pri Štajerskem tedniku odločili, da s pomočjo strokovnjakov za izvajanje javnomnenjskih raziskav ugotovimo, kako kaže posameznim županskim kandidatom in strankam na našem območju. Rezultate raziskave ste lahko prebrali v petkovi številki, 13. oktobra, na straneh 3, 4 in 5.
Potem seje na nas usulplaz užaljenosti: »Ni res, kar ste zapisali!« »Zahtevamo opravičilo!« »Bo že ustrezen organ preučil, v kolikšni meri ste kršili zakon o medijih!« »Zaradi takšnih vsebin boste izgubili državna sredstva za medije!«
Seveda smo zato nedeljske večerne rezultate spremljali še pozorneje in primerjali »našo« raziskavo z dejanskimi rezultati. In ugotovitve?
Čeprav je bila v času naše raziskave še več kot tretjina anketirancev neopredeljena, je v vseh anketiranih občinah na prvem mestu isti kandidat, kot ga je pokazala naša anketa. Odstotki so seveda drugačni kot v anketi, ampak dejstvo je, da je v Ptuju na prvem mestu dr. Čelan, v Ormožu Vili Trofenik, v Gorišnici Jožef Kokot, na Vidmu Friderik Bračič in v Kidričevem (kjer so si po naši anketi trije kandidati delili prvo mesto) gresta v drugi krog dva od naših »zmagovalcev«, Anton Leskovar in Jože Murko.
Komu naj se torej opravičimo? Tistim, ki jim je naše zrcalce pokazalo pravo podobo, čeprav so se v svojem videli veliko lepšega? Naj se opravičimo bralcem, ker so morali zaradi letošnjih volitev v skladu z nedavno sprejetimi novostmi zakona o medijih brati samopro-mocijske tekste županskih kandidatov? Naj rečemo, da ni zmagal oranžni, ampak vijoličasti, in to zato, ker je pač tako nekomu všeč?
Volivci smo svoje povedali. Nekaterim kandidatom se je najbrž greben malo zmanjšal in se bodo poslej manj petelinili. Če pa komu odločitev ni všeč, naj kritično pogleda nase, ne na tiste v svojem okolju, ker bo najbrž lažje spremenil sebe kot svoje »ljube volivce«!
Jože Šmigoc
Tednikov pogovor • Častni občan mestne občine Mitja Mrgole
Človek, ki je združil delavsko in kmečko zavarovanje
Primarij Mitja Mrgole, dr. med., je častni občan mestne občine Ptuj, zadnja tri leta je na čelu občinske borčevske organizacije. Po značaju je umirjen in preudaren človek. Že dve desetletji je v družbi upokojencev, sicer pa je oče dveh otrok, sadove svojega bogatega in zdravstvu predanega življenja pa uživa v družinski hiši Ob Grajeni, kjer se z ženo Tatjano veselita druženja s tremi vnuki ter z veseljem obdelujeta vrt z nekaj sadnimi drevesi.
Mitja Mrgole je bil rojen 19. oktobra 1926 v Ptuju in svojemu mestu je posvetil tudi najaktivnejši del svojega izredno razgibanega in strokovno bogatega življenja. Ves čas se je razdajal in posvečal predvsem ljudem in njihovemu zdravju. Razlog več, da smo ga ob 80-letnici povabili na Tednikov pogovor.
Gospod Mrgole, kakšni so vaši spomini na mlada leta v našem mestu?
»Predvsem lepi. Tukaj sem bil rojen in tu živim pretežni del svojega življenja. V Ptuju sem hodil tudi v osnovno šolo in nato še gimnazijo, vendar je nisem končal takoj, saj so nas leta 1941 pregnali. Vso družino, najprej na Hrvaško, nato na Dolenjsko. Ker sem decembra 1941 kot novomeški gimnazijec sodeloval v dijaških demonstracijah, so me izključili iz vseh šol takratne Italije.«
Ste se zaradi tega tako zgodaj pridružili partizanom?
»Morda tudi. Takrat smo živeli v Trebnjem in kot 16-letni narodno zaveden mladenič, poln naprednih idej in Slovenstva, sem se 8. septembra 1943 pridružil osvobodilni fronti, oziroma partizanom. Sicer sem začel že pred kapitulacijo Italije, bil sem pri narodni zaščiti, bil sem tudi na komandi mesta Trebnje, pa na rajonskem odboru, začel pa sem kot čisto navaden kurir. Med vojno sem bil dvakrat ujet, enkrat na Dolenjskem s strani domobrancev, ko sem nosil pošto skozi Trebnje, vendar so me po zaslugi domobranskega oficirja, ki je bil doma s Hajdine in verjetno še danes živi, nekako spustili. No, drugič pa so me ujeli Nemci, takrat pa sem moral v delovni bataljon, s katerim smo v Postojni gradili bunkerje.«
Kaj pa po vojni?
»Takoj po vojni pa sem se vrnil v Ptuj, opravil gimnazijske izpite in se, tako kot oče, vpisal na študij medicine. Zadnji izpit sem opravil leta 1952 v prvi povojni generaciji popolne Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Že naslednje leto sem dobil prvo delovno mesto zdravnika-sta-žista v ptujski bolnišnici, kjer sem po dveh letih dela, leta 1959, opravil specializacijo iz interne medicine z odliko.«
In po tem ste ostali v Ptuju?
»Da, leta 1961 sem bil sicer imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma v Ptuju, po upokojit-
vi dr. Kuharja pa sem bil že naslednje leto imenovan za ravnatelja Splošne bolnišnice Ptuj. Od združitve zdravstvenega doma z bolnišnico v Zdravstveni center Ptuj - Ormož sem potem kot direktor tega centra delal vse do upokojitve leta 1983. Kot stažist sem opravljal delo v otroških posvetovalnicah in splošnih ambulantah na terenu, vendar tudi kot direktor bolnice ter kasneje centra nisem želel prenehati opravljati svojega poklicnega dela. Se danes si štejem v čast, da sem vse do upokojitve obdržal bolniške postelje, tako da nisem nikoli izgubil stika z bolniki. Kot specialist sem med drugim uvedel novo metodo - elektrokardiografsko preiskavo srca, ki so jo takrat izvajale redke bolnišnice.«
Za vaše strokovno in organizacijsko delo ste prejeli tudi strokovni naziv primarij?
»Da, ta strokovni naziv mi je podelil Zvezni sekretariat za zdravstvo. Dejansko sem veliko časa posvetil tudi razvoju bolnišnice in zdravstvenega varstva v Ptuju in Ormožu, tudi kot večkratni predsednik občinskega sveta za zdravstvo in tudi kot član komisije za izdelavo mreže zdravstvenih postaj pri Okrajnem ljudskem odboru Ptuj leta 1955, ves čas sem tvorno vplival na razvoj in organizacijo zdravstvene mreže na ptujskem območju.«
Menda vam je v tistem času na področju zdravstva uspelo kar precej pridobitev?
»Leta 1986 sem posodobil in reorganiziral fizikalno terapevtsko dejavnost v bolnišnici, naslednje leto sem s pomočjo strokovnih vodij oddelkov izdelal večletni program razvoja in izgradnje bolnišnice. Zrasle so nove stavbe, kirurški oddelek s sodobnim operativnim blokom, oddelek za intenzivno nego in terapijo, oddelek za transfuzijo krvi, sodobna centralna bolnišnična lekarna, tudi nov centralni laboratorij, pa očesna in ušesna specialistična ambulanta, centralna sterilizacija, nova sodobna kuhinja s centralno razdelitvijo hrane ter nekaj drugih organizacijskih enot. Bil sem tudi član komisije za-izgradnjo bolnišnice v Ptuju in Mariboru, in ko so ukinili bolnišnico za tuberkulozo v Ormožu, sem to preusmeril v psihiatrični oddelek bolnišnice Ptuj, ki je s svojo dejavnostjo pokrivala celotno
Primarij Mitja Mrgole, dr. med., je kljub osmim križem še vedno vitalen in aktiven človek.
Foto: M. Ozmec
severovzhodno Slovenijo.«
Kakšno pa je vaše mnenje o samostojni Sloveniji, nam je sedaj drugače, bolje kot prej?
»Vsekakor; v začetku je bilo sicer nekaj zategnjenosti, zadnja leta pa je to vendarle že malce popustilo, ljudje so se sprostili, zlasti tisti, ki so bili prej malce utišani. Sicer pa takoj po osamosvojitvi ni bilo najboljše, saj se je začel uvajati kapitalizem, ljudje so ostali brez služb, delavske pravice so se začele ožiti. Mislim, da je bilo vse skupaj narejeno malce na hitro. Če bi bilo bolj postopno, ne bi bilo tako boleče. Sicer pa je za tiste, ki so v službah, in tudi za tiste, ki imajo pokojnine, standard vendarle nekoliko višji, čeprav je vmes še veliko negotovosti.«
Kaj pa menite o partizanih danes? Zdi se, kot, da »mora biti« nekatere sram, da so bili med nji-
mi. Mar ne doživljamo tlačenja partizanščine?
»Žal je to zelo res, čeprav me zelo čudi, da se to dogaja, a jaz sem na to še vedno ponosen. Tisti, ki so bili takrat s srcem zraven, ki so dali skozi vse to, kar smo dali mi, se najbrž ne bi smeli obrniti. Sicer jih po svoje razumem, ljudi je strah, tudi zaradi dela, navsezadnje strah jih je tudi za svoje družine. In morda sem tudi zaradi vsega tega sprejel mesto predsednika borčevske organizacije, čeprav sem bolj mile narave. Nisem kakšen zagrizen, napadalen partizan, vendar se mi ne zdi prav, kar se danes dogaja, čeprav se vse skupaj že umirja. Žal so najhujši prav tisti, ki niso bili partizani, ki so bili na drugi strani. Pa tudi ne vsi; jaz imam še danes nekaj dobrih prijateljev med tistimi, ki so bili takrat domobranci.«
Že dobri dve desetletji ste med upokojenci. Kaj
počnete poleg tega, da ste predsednik borčevske organizacije?
»Moram reči, da sem kar precej časa redno smučal, vedno sem bil telesno aktiven, vendar sem žal moral to opustiti zaradi zdravja. Sicer pa se sedaj rad ukvarjam z vrtičkanjem, poleti še vedno rad čolnarim, nekaj let sem bil tudi predsednik Brodarskega društva Ranca, v veliko veselje pa mi je, če se lahko posvetim tudi kateremu od treh vnukov.«
Ste tudi častni občan mestne občine Ptuj. V čem vidite bodočnost razvoja tega mesta?
»Predvsem v turizmu, tu se po mojem lahko naredi še največ, nikakor pa ne smemo zanemariti drobnega gospodarstva, podjetništva. Tega bi moralo biti še več. Kakšnih večjih tovarn najbrž ne bomo imeli, velike možnosti pa vi-
dim tudi v razvoju kmetijstva. Tu imamo še precej rezerv.«
Ptujska bolnišnica ima sedaj novega direktorja. Ali gre še vedno v korak s časom?
»Mislim, da, sicer pa ima ptujska bolnišnica to smolo, da je preblizu mariborske. Ko sem prevzel to bolnišnico, so mi v medicinskih krogih v Ljubljani nekajkrat rekli, da bi bilo treba ptujsko bolnišnico ukiniti. Na srečo se to ni zgodilo, saj smo bili dovolj vztrajni in danes je to zagotovo sodobna zdravstvena ustanova, na katero smo lahko samo ponosni.«
Osem desetletij je za vami, a ste še vedno vitalni in zdravi. Obstaja za to kakšen poseben recept?
»Ne vem, moram reči, da se enostavno nikoli nisem imel časa ubadati sam s sabo, vedno sem bil v pogonu, jedel sem normalno, nikoli nisem kadil in ne pil, razen nekaj bežnih poskusov v mladosti in partizanih, pretiraval pa nisem nikoli in v ničemer.«
Kaj pa zdrav način prehrane, so pomembni bogati zajtrki?
»Seveda so pomembni, pa še kako, ampak jaz ne zajtrku-jem; vstajam okoli pete ure, spijem kavo, ko sem še bil še v službi, sem bil ob šestih med prvimi na delovnem mestu. Tudi tam sem spil še kakšno kavico, no danes pa čez dan spijem morda dve ali tri kavice, več mi ne prija.«
Vas ob jubileju prežemajo kakšne posebne želje?
»Niti ne, predvsem zdravja si želim, zase in za vso družino, da bi oba otroka ostala v službah in da bi se moji trije vnukci dobro šolali in naju z ženo čim večkrat obiskali.«
M. Ozmec
V času delovanja Mitje Mrgoleta je ptujska bolnišnica zaposlila veliko novega zdravniškega in medicinskega kadra, pet zdravnikov je pridobilo strokovni naziv primarij, en zdravnik in bioke-mik pa sta postala doktorja znanosti. Pomembna je tudi posodobitev medicinske opreme, še posebej so ponosni na rentgenološki oddelek, ki je prvi v Sloveniji dobil najsodobnejšo rentgensko aparaturo, med prvimi pa so uvedli tudi ultrazvočno diagnostiko. V letih od 1965 do 1973 je bil Mitja Mrgole poslanec Socialno-zdravstvenega zbora Republiške skupščine. Ker je poznal zdravstveno in socialno stanje kmečkega prebivalstva, je kot član komisije za izdelavo zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju pripomogel, da so takrat združili delavsko in kmečko zavarovanje. To je pomembno izboljšalo zdravstveno varstvo in socialno varnost kmetov v Sloveniji. S preselitvijo ambulantnega dela fizikalne terapije iz bolnišnice v Ptujske toplice pa je omogočil, da so Terme pridobile status termalnega zdravilišča.
Ptuj • Dr. Bojan Pahor predčasno zapušča direktorsko mesto v Bistri
Odhaja prostovoljno
Direktorsko mesto zapuščata dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra, in Matjaž Gerl, direktor KKS, d. d., Ptuj. V obeh primerih gre za predčasen odhod, za katerega sta se odločila sama, tako vsaj pravita. Pahor po treh letih direktorovanja, Gerl pa po dveh.
Pahor je bil pripravljen pojasniti svoj odhod, Gerl bo to storil šele konec oktobra oziroma v začetku novembra, sicer pa je pisno odpoved podal že julija, po pogodbi ima šestmesečni odpovedni rok, neuradno naj bi ga po dogovoru skrajšali za mesec dni. Obe odpovedi, glede na volilni čas, vzbujata takšne ali drugačne dvome, tudi špekulacije, vezane na izid župan-
skih volitev na Ptuju, kar pa Pahor odločno zavrača. Njegova odpoved »ne bi smela vplivati na volilna dogajanja«. »Rezultati dela Bistre so javni, rezultati dela, ki jih dosegamo, so dobri. Gre pač za to, da se priložnosti, ki se pojavijo, izkoristijo ali pa ne. Ocenil sem, da bi to priložnost želel in hotel izkoristiti,« poudarja, Bojan Pahor, »ker je pač vezana na odpoved direktorova-
nja, sem se pač odločil.«
Dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra Ptuj, je o svoji odpovedi, ki nosi datum 1. september 2006, za javnost povedal: »V bistvu informacija deloma drži, in sicer v tem smislu, da bom po novem letu opravljal določene druge naloge, v industriji, ki niso kompatibilne s pozicijo direktorja, gre za nasprotje interesov, zato obeh sočasno
ne morem izvajati. Zaposlitev v Bistri bom ohranil, s svojim znanstveno-raziskovalnim in drugim delom bom pomagal inštituciji izvajati naloge, za katere je bila ustanovljena. Še vedno bom delal na konkretnih projektih in bom vodil znanstveno-raziskovalno delo v Bistri. Z direktorskega mesta odhajam s prvim januarjem leta 2007,« je o odhodu z direktorskega položaja v Bi-
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra, po treh letih direktorovanja zapušča direktorski stolček, ne pa tudi Bistre.
stri povedal dr. Bojan Pahor.
Na vprašanje, ali je projekt v industriji, zaradi katerega zapušča položaj direktorja, vezan na konkretno vodenje katerega od podjetij na Ptuju oziroma v njegovi bližini, je-odgovoril: »Za potrebe oprav-
ljanja nalog v industriji bom v soglasju s svetom zavoda s prvim januarjem leta 2007 odprl svoje podjetje, ki bo opravljalo določene naloge na trgu, ki jih kot direktor sicer ne bi smel opravljati. O samem projektu v tem trenutku še ne morem nič povedati, ker še ni nič podpisanega.«
Postopek javnega razpisa za novega direktorja bodo začeli konec oktobra. Izbrali naj bi ga do konca novembra. Kdo ga bo nasledil na direktorskem mestu, Pahor v tem trenutku ne ve nič. Vse naj bi bilo odvisno od razpisa oziroma od tistih, ki se bodo odzvali na razpis in bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Nasledniku bo pomagal, da bo čim lažje in čim hitreje prevzel direktorske posle.
MG
Ptuj • Ekonomsko-socialni svet tudi v Spodnjem Podravju
Sporazum že podpisalo 21 socialnih partnerjev
V sejni sobi Mestne občine Ptuj so v petek, 13. oktobra, podpisali Sporazum o ustanovitvi Pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta Spodnjega Po-dravja, v okviru katerega je za sedaj povezanih 21 socialnih partnerjev, oziroma občin, sindikatov, gospodarskih in drugih organizacij, Gospodarske in Obrtne zbornice ter ustanov s tega območja; sicer pa ostaja odprt tudi za druge.
Kot je povedal župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Če-lan, je podpis omenjenega sporazuma plod prizadevanj, ki so jih pričeli pred dobrim letom na pobudo Rastka Plohla, predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije, saj so menili, da je ekonomsko socialni svet potreben za reševanje tovrstne problematike tudi na območju Spodnjega Podravja. Kar nekajkrat so se sestali s predstavniki delojemalcev oziroma sindikatov, s predstavniki delodajalcev, Obrtne in Gospodarske zbornice ter občin z območja Spodnjega Podravja. Skupaj so snovali in sprejeli najprej pravila o delovanju, nato pa še vsebino Sporazuma o ustanovitvi Ekonomsko-socialne-ga sveta Spodnje Podravje. Za
sekretarja tega tripartitnega posvetovalnega foruma so imenovali Branka Novaka, med drugim pa sklenili, da je osnovni cilj vseh udeleženih socialnih partnerjev predvsem izboljšanje socialne slike in stanja na območju Spodnjega Podravja.
Pobudnik za ustanovitev tega sveta Rastko Plohl je dodal, da gre za novo kvaliteto delavskega razreda oziroma nov socialni organ na področju skrbi za delavski razred na območju Spodnjega Podravja, ki zajema blizu 15.000 zaposlenih. Sicer pa gre za neprofitno institucijo, kjer vsak partner praktično financira svoj del. Na pobudo kateregakoli partnerja naj bi obravnavali predvsem vprašanja, ki se nanašajo na
zaposlovalno politiko, gospodarski razvoj in razvoj infrastrukture, vzpodbujanje razvoja regije s skupnim nastopom na republiški ravni, vzpodbujanje razvoja malega gospodarstva, komunalne politike s poudarkom na cenah, stanovanjske politike, politike na področju šolstva, vzgoje, izobraževanja in kulture, priprave kolektivnih pogodb, zagotavljanja pravne varnosti in pravne zaščite občanov ter obravnavanja predlogov zakonov, ki se nanašajo na to regijo.
Sporazum o ustanovitvi Ekonomsko-socialnega sveta Spodnje Podravje so do sedaj podpisali župani mestne občine Ptuj ter občin Ormož, Destrnik, Dornava, Markovci, Majšperk, Žetale, Sv. Andraž
in Juršinci, pa Neodvisni sindikati Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Podravja in Ptuja, Območni policijski sindikat
Podravja, območna odbora SVIZ v Ptuju in Ormožu, Gospodarska zbornica Slovenije - območna enota Maribor, Območna obrtna zbornica Ptuj, Center interesnih dejav-
nosti Ptuj, Center za socialno delo iz Ptuja, ptujska območna enota Zavoda RS za zaposlovanje ter Klub ptujskih študentov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Med podpisom sporazuma so bili v sejni sobi Mestne občine Ptuj (z desne) župan dr. Stefan Celan, sekretar sveta Branko Novak in pobudnik za njegovo ustanovitev Rastko Plohl.
Varaždin • Na sejmu podjetniki iz Podravja in Pomurja
Sodelovanje se izkazuje tudi ob pripravi projektov
Obrtnega sejma ter sejma lova, ribolova in turizma v Varaždinu na Hrvaškem so se udeležili tudi podjetniki iz območnih obrtnih zbornic (OOZ) pomurske in podravske regije.
V organizaciji obrtne zbornice varaždinske županije je sejem potekal že 13., prvič pa so na skupnem razstavnem prostoru nastopile OOZ celotnega Spodnjega Podravja in Pomurja, saj so se za predstavitev odločili v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru, Murski Soboti, Ormožu in Ptuju. Medtem ko so Ormožani in Lendavčani svoje proizvode in izdelke razstavljali na nekoliko večjem prostoru (30 kvadratnih metrov), so preostale zbornice promovirale zgolj reklamni material svojih članov. »Takšna ali drugačna oblika predstavitve je vsekakor dobrodošla. Naši
člani dokazujejo svoje obrt-no-podjetniške dejavnosti ne le na domačih predstavitvah, ampak tudi na tujem. Pri sosedih v Varaždinu smo bili zelo dobro sprejeti in bomo zagotovo še sodelovali,« je po zaključku sejma povedala sekretarka OOZ Lendava Danica Kovač. Sodelovanje pa se izkazuje tudi v skupni pripravi različnih projektov skupnosti Interreg, kjer v sosedskih programih nastopajo ob hrvaških obrtnih zbornicah iz Varaždina in Čakovca tudi mnoge OOZ iz Slovenije.
Pomursko-podravski obrtniki in podjetniki bodo imeli naslednji večji izziv na ob-
močju republik bivše skupne države 21. in 22. novembra na poslovnem srečanju v Tetovu v Makedoniji. O možnostih nadaljnjega sodelovanja in navezovanja poslovnih stikov z makedonskimi in albanskimi obrtniki se bodo pogovarjali slovenski podjetniki, ki se ukvarjajo z lesnopredelovalno in kovinarsko dejavnostjo ter predelavo plastičnih mas, gradbeništvom in živilstvom. Prvi dan, v torek, bo plenarni del srečanja, naslednjega dne pa bodo potekali dvostranski pogovori med posameznimi obrtniki in podjetniki.
Niko Šoštarič
Foto: Niko Sostaric
Pomurske in podravske območne obrtne zbornice so se predstavile na sejmu v Varaždinu.
Ormož • Strokovno posvetovanje o sanaciji odpadkov
Odlagališče morda vse do 2014
V ambientu ormoškega gradu se je ta teden v okviru izvajanja projekta Trajnostna sanacija odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava, LIFE03 odvilo drugo strokovno posvetovanje z naslovom Sonaravna sanacija odlagališč odpadkov.
Posvetovanje je organizirala Občina Ormož, ki je v projektu nastopala kot upravičenec, v sodelovanju s podjetjem Limnos, d. o. o., kot podizvajalcem in Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo kot partnerjem v projektu.
Posvet se je dogajal v Ormožu, kjer se je v zadnjih letih odvijal edini primer traj-nostne sanacije odlagališča
odpadkov, ki je bil sofinanciran tudi s strani evropskega projekta LIFE 03. Skupna vrednost projekta LIFE03 znaša 594.721 evrov, EU pa ga sofinancira iz programa LIFE Okolje v višini 267.097 evrov. Številne udeležence je v imenu občine pozdravil podžupan Miroslav Tramšek.
Sam posvet se je ukvarjal s strokovnimi tematskimi sklopi, kot so ekoremediacije,
uporaba čistilnih naprav za čiščenje izcednih voda komunalnih odlagališč, spremljanje delovanja prototipa Limno-top z biomonitoringom in podobno. Za naše okolje zanimiva je bila tema o Ravnanju z odpadki in pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja IPPC za odlagališče odpadkov Dobrava Ormož. Odlagališče komunalnih odpadkov Dobrava je nastalo kot posledica
Obnovo prostorov Bara Lipa so pričeli lani jeseni in ga preuredili v zdravstveno ambulanto. Vrednost investicije je znašala več kot 31 milijonov tolarjev skupaj z opremo. Dobrih 21 milijonov tolarjev je prispevalo ministrstvo za zdravje, ostala sredstva je zagotovila občina iz občinskega proračuna. Prostori ambulante obsegajo
okrog 120 kvadratnih metrov površine. V sklopu ureditve zdravstvene ambulante so pri Sv. Andražu obnovili fasado na objektu in ob njem uredili parkirišča. To je občino Sv. Andraž stalo nadaljnjih enajst milijonov tolarjev.
Vrvico sta svečano prerezala župan občine Sv. Andraž Franci Krepša in zdravnik Tomaž Schaubach. Prostore
naključnega odlaganja na zakritem kraju na družbenem zemljišču. V zadnjih 30 letih se je razraslo v 400 metrov dolgo in 100 metrov ozko deponijo pretežno komunalnih odpadkov. Iz prispevka Pavle Majcen in Ludvika Hri-berška izvemo, da sta Občina Ormož in Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., leta 2000 podpisala izvajalsko pogodbo za sanacijo odlagališča: »Najprej je bila zgrajena rastlinska čistilna naprava za čiščenje izcednih vod iz saniranega dela odlagališča. Komunalno
podjetje je prvo fazo sanacije izvajalo dve leti, junija 2002 pa je bila podpisana koncesijska pogodba o upravljanju odlagališča nevarnih odpadkov. V nadaljevanju izvedbe sanacije je potekal projekt LIFE z naslovom Sonaravna sanacija odlagališča odpadkov. Zgrajena je bila tudi 50-tonska mostna tehtnica in upravni prostor za prevzem odpadkov, nato ureditev zalednih meteornih vod. V letih 2005 in 2006 se nadaljuje II. faza sanacije.« Za odlagališče nevarnih odpadkov Dobrava Ormož ima podjetje pridobljeno tudi okoljevarstveno dovoljenje.
Ludvik Hriberšek je pojasnil, na kakšen način je bilo odlagališče sanirano: »Odlagališče je sanirano v skladu s sodobnimi evropskimi in slovenskimi standardi. Vsi odpadki so bili odkopani, odpeljani, da je bila lahko izkopana gradbena jama, v katero
smo položili talno drenažo, na njo polietilensko folijo, geotekstilno zaščito in 30-centimetrsko plast gramoza. Zgrajena je bila tudi čistilna naprava in namakalni sistem, da se izcedne vode očistijo in ponovno uporabijo, hkrati pa ni iztoka izcednih vod v vodotok, ampak gre za zaključen krog, ki onemogoča dodatno onesnaženje okolja. Saniranih je bilo okrog 100.000 ton odpadkov.«
V Komunalnem podjetju Ormož se te dni trudijo s pripravo zahtevne vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja IPPC, ki ga izda RS, Agencija za okolje, potrdi pa ga Bruselj.
Na posvetu je bilo tudi slišati, da če bo sprejet državni operativni program odlaganja odpadkov, potem bo odlagališče Dobrava lahko obratovalo tudi po letu 2008, predvidoma do leta 2014.
vki
Juršinci • Prireditev Zahvala jeseni
Letos kraljica turizma
V nedeljo, 15. oktobra, je v Juršincih potekala 14. prireditev Zahvala jeseni, ki so jo organizirali člani in članice društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci.
Odlagališče Dobrava - poleg smeti je lepo viden del, pripravljen za odlaganje odpadkov, In tudi, kako zgleda okolje po sanaciji.
Sv. Andraž • Nova zdravstvena ambulanta
Investicija vredna nekaj čez 30 milijonov
V nedeljo, 15. oktobra, so v občini Sv. Andraž v pritličju občinske stavbe v Vito-marcih slovesno odprli prostore nove zdravstvene ambulante. Občina Sv. Andraž je lani podelila koncesijo zdravniku Tomažu Schaubachu in obljubila, da bo uredila prostore za zdravstveno ambulanto.
Prireditev se je pričela z zahvalno sveto mašo v cerkvi Sv. Lovrenca. Po maši pa je bila v cerkvi odprta razstava pridelkov in izdelkov kraljic. Sledil je osrednji del predstavitve s povorko, v kateri so se predstavile kraljice in turistične znamenitosti občine. Posebej so se predstavili krajani vasi Senčak, od koder prihaja letošnja kraljica gostoljubja in turizma Lidija Munda, ki je nagovorila zbrane obiskovalce. V povorki pa je bila tudi podrobno predstavljena turistična ponudba vasi Senčak, med drugim tudi razgledni stolp na Gomili. Predstavili pa so tudi ljudskega pesnika Frančka Holca. Ob koncu osrednjega dela slovesnosti je sledila predaja ključa, ki ga je letošnja kraljica gostoljubja in turizma Lidija Munda prejela od lanskoletne kraljice konjereje Maje Hojnik.
Sledilo je družabno srečanje s kmečkimi igrami, ki so jih organizatorji poimenovali Pokaži, kaj znaš. Na prireditvi je bilo tudi dobro poskrbljeno za kulinarično ponudbo.
V nedeljo pa je v Juršincih potekal tudi sejem kmečkih
dobrot. Zbrane sta pozdravila župan občine Juršinci Alojz Kaučič in predsednica društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci Marta Toplak.
Zmago Šalamun
Zbrane je pozdravila predsednica društva Marta Toplak.
Vrvico sta svečano prerezala župan občine Sv. Andraž Franci Krepša in zdravnik Tomaž Schaubach.
Zbrane je pozdravil tudi zdravnik Tomaž Schaubach.
nove ambulante pa je blagoslovil domači župnik Janez Wagner.
Zbrane sta pozdravila župan Franci Krepša in zdravnik Tomaž Schaubach, ki je poudaril, da ni dovolj samo ambulanta, saj za normalno delo potrebuje tudi paciente. Povedal je še, da bo ambulanta odprta v ponedeljek, torek in četrtek.
Zmago Šalamun
Pripeljale so se kraljice.
Foto: vki
Foto: ZS
Ptuj • Skupna občinska uprava prejela certifikat ISO 9001/2000
Ptujska skupna občinska uprava zgled za celo Slovenijo
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 17. oktobra slovesnost ob podelitvi certifikata ISO 9001/2000 Skupni občinski upravi. Udeležili so se je predstavniki občin ustanoviteljic, uprave, poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pukšič, tudi v vlogi župana občine Destrnik, svetnik državnega sveta Robert Čeh, Rudolf Romet, direktor Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, direktorji občinskih uprav, ustanoviteljic Skupne občinske uprave, predstavnik certifikacijske hiše Bureau Veritas, Uroš Krivec in nekateri drugi. Za svečane trenutke na slovesnosti so poskrbeli člani Ptujskega noneta in kvintet kitar ptujske glasbene šole.
Skupna občinska uprava deluje od 1. julija 1999, začela je z 9,5 zaposlenimi, od ustanoviteljic je prevzela naloge na področju urejanja prostora, varstva okolja, komunalne inšpekcije, redarske službe in cestne dejavnosti. Danes ima 17 zaposlenih in dela za 15 občin. To je dokaz, da si je v sedmih letih delovanja s svojim dobrim delom uspela pridobiti zaupanje občin ustanoviteljic, je med drugim povedala v. d. predstojnice Skupne občinske uprave Alenka Kor-par, ko je predstavljala dosedanje delovanje uprave. »Da smo na pravi poti, dokazuje tudi v preteklem letu prejeta nagrada Sveta Evrope za najboljše prakse na področju lokalne samouprave, ki jo je Skupna občinska uprava prejela za svojo ustanovitev in organizacijo. Iz prakse in rezultatov našega delovanja lahko zaključimo, da je tovrstno povezovanje občinskih uprav primerno, če ne kar potrebno, saj rezultira v doseganju visoke strokovnosti na račun visoko specializiranega kadra pri izvajanju konkretnih nalog na eni
strani in zniževanju stroškov delovanja občinskih uprav na drugi strani. S spremembo zakona o financiranju občin je dobil ekonomski vidik upravičenosti ustanavljanja skupnih občinskih uprav še dodatne razsežnosti, saj od 1. januarja 2006 država sofinancira delovanje skupnih občinskih uprav v višini 50 odstotkov. Rezultati našega dela in priznanje, ki smo ga zanj prejeli, je pomenilo dodatno vzpodbudo, da gradimo in razvijamo našo upravo še naprej. V svojo vizijo razvoja smo si med drugim zapisali, da želimo postati odlična uprava, ki bo s svojim načinom vodenja, procesnim pristopom k reševanju problemov in nenehnim izboljševanjem kakovosti zagotovila najvišjo stopnjo zadovoljstva naših strank, to so občine ustanoviteljice ter občanke in občani. Za uresničitev zastavljene vizije smo v letu 2006 pristopili k vzpostavitvi sistema vodenja kakovosti v naši upravi, ki je skladen z zahtevami standarda ISO 2000/2001. 28. julija smo tudi uspešno prestali prvo pre-
Foto: Črtomir Goznik
V. d. predstojnici Skupne občinske uprave Alenki Korpar je certifikat kakovosti ISO 9001/2000 izročil direktor Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Rudolf Romet (desno).
izkušnjo in pridobili certifikat,« je še povedala Alenka Korpar ob prejemu certifikata ISO 9001/2001 iz rok direktorja Urada za lokalno samoupravo in regi-
onalni razvoj Rudolfa Rometa. »Certifikat je osnova za vaše še boljše delo kot doslej, ki se bo pokazal v uspešnosti dela do posameznih občin, do občanov,
do drugih organizacij, s katerimi sodelujete in v zadovoljstvo vseh, ki delajo v občinski upravi,« je poudaril Romet. Gre za prvi certifikat, ki ga je prejela
Skupno občinsko upravo so ustanovile občine na Ptujskem, ki so lahko zgled tudi drugim. Spominska fotografija predstavnikov občin, katerih prvo povolilno dejanje bo, kot je bilo slutiti na podelitvi, ureditev statusa direktorice, ki je po mnenju poslanca DZ in župana občine Destrnik Franca Pukšiča že predolgo vršilka dolžnosti. Del krivde za to nosi tudi sam.
kakšna od slovenskih skupnih občinskih uprav, doslej ga ni prejela še nobena skupna občinska uprava. V Sloveniji jih trenutno dela 15 za 77 občin, kar je dobra tretjina občin, ki so že spoznale prednosti takšnega delovanja. Podatki kažejo, da Skupna občinska uprava občin na Ptuju opravi 20 odstotkov vsega dela trenutno delujočih skupnih občinskih uprav v Sloveniji. »Lahko ste za zgled, ki ga bo potrebno prenesti v ostala slovenska okolja. Tudi z novim zakonom o financiranju občin se omogoča nadaljnje 50-od-stotno sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav in tudi nekaterih materialnih stroškov. Omogoča se tudi sofinanciranje nekaterih nalog po pogodbi tudi za druge občine. To je velika spodbuda še za nadaljnje organiziranje skupnih občinskih uprav,« je 17. oktobra na ptujskem gradu še izpostavil Rudolf Romet, direktor Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je tudi prepričan, da je mogoče marsikatero razvojno nalogo za občine racionalneje opraviti v okviru skupne občinske uprave.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na slovesnosti ob podelitvi certifikata kakovosti ISO 9001/ 2000 Skupni občinski upravi govoril tudi kot vodja kolegija županov Spodnjega Podrav-ja. Čestital je Skupni občinski upravi za certifikat, prepričan je, da bi ob občinah in upravah morala sistem odličnosti obvladati tudi ministrstva in vlada, saj brez ISO certificiranja danes v poslovnem svetu ne gre. »Želim si, da bi to skupno občinsko upravo tako složno kot doslej razvijali tudi v bodoče. Na Skupno občinsko upravo in njeno delo smo lahko ponosni,« je posebej poudaril Čelan, ki vidi njeno prihodnost v okviru javnih agencij, ker bi s tem tudi pridobila pravno subjektiviteto in na ta način tudi lažje poslovala. Govorila sta tudi poslanca DZ Branko Marinič in Franc Pukšič, ki sta prav tako pohvalila dosedanje delo Skupne občinske uprave občin. Franc Pukšič se je tudi zavzel za to, da se čimprej neha vedejevsto sedanje predstojnice Skupne občinske uprave in da se čimprej nastavi predstojnica, kar je pogoj za njeno suvereno delo. Branko Marinič pa je prepričan, da bo ptujski Skupni občinski upravi uspelo doseči še višje standarde v dobro vseh ljudi, zaradi katerih je tudi ustanovljena.
Ptuj • Pogovor o razvojnih priložnostih Ptuja
Pokrajine so več kot samo razvojna priložnost
E-zavod je zasebni neprofitni zavod, ustanovljen za regionalno povezovanje oziroma regionalni razvoj. V petek je v njegovih prostorih v centru Mlekarna potekal pogovor o razvojnih priložnostih Ptuja, ki se ga je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar.
»V zavodu smo ugotovili, da je v Sloveniji prisoten trend drobljenja na manjše občine in regije, s tem pa povezan problem povezovanja različnih subjektov v večje razvojne projekte. Zaposleni v E-zavodu imamo precej izkušenj z evropskimi projekti, v EU je stvar ravno obratna, države in regije se povezujejo med seboj v večje projekte. Tu vidimo primanjkljaj na ravni Slovenije. V našem zavodu bi ta problem radi presegli, pripravili projekt in ga tudi izpeljali. Imamo dobro vpeljano denarno mrežo, sodelovanje z Avstrijci, Italijani in Nemci, Madžari, Hrvati, Srbi. Imamo tudi nekatere projektne ideje. V četrtek je bila sprejeta Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007/2023. V njej se nahajajo projekti na državni ravni, ki so večji od 50 milijonov evrov. Pri pregledu resolucije me je najbolj zbodlo to, da v delu, ki se nanaša na gospodarstvo, Ptuj ni nikjer omenjen,« je uvodoma povedal voditelj pogovora direktor E-zavoda Darko Fer-čej, ki je ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj vprašal, zakaj ni Ptuja med gospodarskimi središči. V E-zavodu je namreč v petek potekal razgovor o razvojnih priložnostih Ptuja, ki se ga je udeležil minister dr. Ivan Žagar, sodelovali pa so tudi Lojze Arko, Robert Čeh in Rajko Fajt.
Na vprašanje, zakaj Ptuja ni med gospodarskimi središči, dr. Ivan Žagar ni mogel natančno odgovoriti, ker je resolucijo pripravila Služba za razvoj. »Kot organ upravljanja za evropske sklade oziroma operativne programe usklajujemo strateške dokumente. Če je osnovni dokument razvoja Slovenije Strategija razvoja Slovenije, so izvedbeni dokumenti državno-razvojni program, evropski del držav-no-razvojnega programa pa je t. i. nacionalni-strateški referenčni okvir in operativni programi, ki temu sledijo. V teh dokumentih se je Slovenija izredno ugodno izpogajala za naslednje finančno obdobje. Pred dobrim letom smo imeli zelo intenzivne razprave o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji. Takrat smo bili prisiljeni na to odločitev,
da smo v danih razmerah izboljšali pogajalsko izhodišče. Sloveniji je po črnem scenariju grozila izguba več kot milijardo evrov, to se ni zgodilo. Sedaj smo v zaključni fazi pogajanj oziroma usklajevanja teh strateških dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje sredstev v naslednjem obdobju. Ves ta čas potekajo tudi številne razprave o tem, kako uspešna je Slovenija pri črpanju sredstev v tej finančni perspektivi. Ko sem prevzel vodenje tega dela službe, je bilo črpanje praktično na ničli. Zdaj smo, pravzaprav celotna vlada in vse institucije, ki pri tem sodelujejo, pripeljali zadevo tako daleč, da je Slovenija postala ena izmed vodilnih držav, računamo, da bomo celotno vsoto sredstev počrpali. Pred nami je naslednje finančno obdobje, ko bo teh sredstev bistveno več, tri- do štirikrat iz evropskih sredstev, podprtih seveda z domačimi sredstvi. Smo v obdobju intenzivne priprave teh dokumentov. Vzporedno z njimi pa je nastala tudi Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih, ki za razliko od dosedanjih dokumentov, ki posegajo do leta 2013, sega dlje. Namen teh projektov je tudi ta, da se naredi naslednji korak pri gospodarskem in siceršnjem razvoju, lahko bi rekli neke vrste razvojni preboj. Temu so namenjeni nekateri večji projekti, teh projektov je okrog 35, posebej so poudarjena gospodarska središča.
Ptuj še ni vsega izgubil
Locirana so po posameznih področjih, v gospodarskem središču Oreh za področje Podravja pač Ptuja z njegovimi institucijami ni zraven. Zakaj ga ni, težko rečem. Ne glede na to, sem prepričan, da bo tudi Ptuj s svojimi razvojnimi institucijami imel obilo dela v prihodnje, zato tudi obiskujemo takšne institucije, kot je E-zavod, ker bo že naslednje leto iz EU na voljo več sredstev, potrebovali pa bomo tudi konkretne projekte, kar pomeni, da jih je potrebno pripraviti. Pripravljeni pa morajo biti skladno z vso evropsko regulativo, evropsko
Foto: Črtomir Goznik
Pogovor o razvojnih priložnostih Ptuja je potekal v prostorih E-zavoda, vodil ga je direktor Darko Ferčej (na fotografiji prvi z leve), sodelovali pa so še dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Lojze Arko, Robert Čeh in Rajko Čeh.
zakonodajo, zato so še kako dobrodošle vse razvojne institucije, ki imajo to znanje.
V	finančni konstrukciji resolucije je zapisano, da naj bi bili v prihodnje razvojni projekti financirani iz domačih sredstev, evropskega dela domačih sredstev, v veliki meri pa naj bi se tudi financirali iz javno-zasebnega partnerstva.
V	prihodnjem obdobju ga želimo bistveno bolj intenzivirati. Skozi to imajo številne institucije, vključno z E-za-vodom, številne priložnosti, razvojne možnosti, z njimi se tudi spogledujemo s podobnimi institucijami preko meja. Iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da bomo zelo veseli, če bomo imeli teh institucij dovolj. V tem trenutku opažamo, da so veliki problemi pri črpanju evropskih sredstev že zaradi same priprave projektov. Če je Ptuj izpadel pri gospodarskih središčih, se mu odpirajo nekatere druge možnosti, eden od objektov je sicer zajet, Megalaxia, vendar je izrazito tematski. Možnosti za gospodarski, tehnološki razvoj se odpirajo z drugimi programi, ki bodo še na voljo skozi druga evropska sredstva. Izjemno koristno bi bilo, če bi bili ptujski programi zajeti že v sami resoluciji, vendar zato ne bo prikrajšan, moral pa bo imeti izjemno dobro pripravljene projekte,« je o sprejemu Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, kjer je najti
Slovensko Bistrico, Maribor, Hajdino, Ormož, ne pa tudi Ptuj, povedal minister dr. Ivan Žagar.
Ptuj še brez
podjetniškega
inkubatorja?
E-zavod ima na voljo 800 m2 prostorov, potrebuje samo sredstva za opremo, da bi lahko projekt podjetniškega inkubatorja zaživel. Nekatere aktivnosti že izvajajo, imajo točko Vem - vse na enem mestu, podjetniški inkubator so registrirali, sodelujejo v Pharovih projektih, pogrešajo pa pomoč lokalne skupnosti in tudi državno pomoč, pri razpisih za delovanje inkubatorja je eden od pogojev že delujoči inkubator. Glede podpore države na Ptuju je minister Žagar povedal, da so za naslednjo finančno perspektivo uvedli določeno novost - program razvoja regij, kjer bo na voljo okrog 520 milijonov evrov ali 18 milijard tolarjev letno. Nabor projektov bodo pripravile lokalne skupnosti. Če s vsebinami, kot jih je navedel E-zavod, ni mogoče kandidirati za sredstva pristojnih ministrstev, je možno postaviti prioritete znotraj lokalnih skupnosti. Gospodarski projekti so pomembni, odgovornost pri izbiri projektov pa je na ravni občin, ker pokrajin v Sloveniji še ni. Če so projekti dobro pripravljeni, do faze
gradbenih dovoljenj oziroma potrebnih vsebin, pravi Žagar, bodo v letu 2007 imeli dobre pozicije, ker po izkušnjah sodeč imamo na načelni ravni veliko želja in potreb, težava pa se pojavi, ko jih je potrebno spraviti v projektno obliko. Darko Ferčej je poudaril, da pri usposobitvi podjetniškega inkubatorja ne gre za velika sredstva, potrebovali pa bi podporo lokalne skupnosti, ki je doslej še niso imeli. »Na soočenju županskih kandidatov, 12. oktobra v Narodnem domu, smo od zdajšnjega župana dr. Štefana Čelana slišali, da inkubator na Ptuju obstaja, kar pa ni res. Sam sem tudi delno zaposlen v ZRS Bistra, ki sicer izvaja podporo podjetjem, ni pa prostorov za podjetniški inkubator,« je opozoril. Lojze Arko, ki za župana MO Ptuj kandidira s podporo SLS, je na soočenju povedal, da na Ptuju absolutno potrebujemo podjetniški inkubator, ker ga ni, to je tudi točka njegovega programa, a je aktualni ptujski župan dr. Štefan Čelan zatrdil, da obstaja. Zavzema pa se tudi za javno-zasebno partnerstvo, ker je steber napredka. Nima pa odgovora, zakaj Ptuja ni v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih, lahko da ni bilo dobro pripravljenih projektov. Rajko Fajt, županski kandidat SDS, ki je tudi član sveta JZ ZRS Bistra, je povedal, da so pred časom
predlagali, da se mora struktura oziroma organizacijska oblika ZRS spremeniti, vendar do tega ni prišlo. Temu je pritrdil tudi Robert Čeh, prav tako član sveta zavoda Bistra. Ustanovitev podjetniškega inkubatorja v E-zavodu podpira. Vključen je tudi v projekte, ki so financirani iz Interrega, mednarodne projekte, katerih namen je priprava partnerstva, organiziranje izmenjav znanj, povezav z drugimi državami. Pri teh projektih pa v E-zavodu pogrešajo nadaljevanje projektov, običajno se začnejo in končajo po letu ali dveh, a so brez nadaljevanja, kar pomeni, da sama ideja umre z zaključkom financiranja. Glede možnosti financiranja nadaljevanja teh projektov pa je minister Žagar povedal, da gre za zelo različne projekte intenziranja pre-komejnega sodelovanja med staro in potencialno novo članico. Če regulativa dovoljuje, ne vidi razlogov, zakaj se te vsebine ne bi pripravile na drugačen način in se preoblikovale ter peljale skozi druge projekte. »Prepričan sem, da bo ta nova prioriteta - razvoj regij - to omogočila. Za naslednje obdobje so vsi prekomejni projekti vredni 92 milijonov evrov in so izjemno pomembni za obmejne kraje. Ob vsaki meji bomo imeli posebne projekte, pripravljamo bistvene poenostavitve postopkov v primerjavi z dosedanjimi. Papirje bi radi zreducirali na minimum potrebnega. Kot dodatna prioriteta je na meji s Hrvaško iz samih strukturnih skladov namenjenih 30 milijonov evrov za izgradnjo mejne infrastrukture, na tistem delu, kjer so nastale ovire iz naslova vzpostavljanja Šengena,« je še v petek na Ptuju povedal dr. Ivan Žagar, ki se je dotaknil tudi novega zakona o financiranju občin in ustanavljanja pokrajin, za kar bo potrebno doseči dvotretjinsko večino v državnem zboru. Kar zadeva področje razvoja gospodarstva, bo v bodoče sredstev dovolj, je prepričan Žagar. »Pokrajine pa ne pomenijo samo razvojne priložnosti, pomenijo tudi odgovornost za razvoj.«
MG
Cirkulane • Z okrogle mize o financiranju občin
Zakonodaja pripravljena, čaka se soglasje DZ
V najbolj vročičnem predvolilnem času, ko ima tudi ptičje čivkanje prizvok predvolilnega oglasa, so v cirkulanski večnamenski dvorani pripravili okroglo mizo na temo bodočega financiranja občin. Občanov je bilo videti bore malo, zato pa so se srečanja, na katerem je bil osrednji govornik minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar, udeležili skoraj vsi domači županski kandidati razen Janeza Jurgca.
Okroglo mizo je vodil predsednik OO SLS Ivan He-metek, ki je Žagarju zastavil nekaj vprašanj v zvezi z novim zakonom in kaj ta prinaša občinam, kot so Cirkulane. Minister je bil v odgovorih dokaj kratek in jedrnat: »Vlada je novo zakonodajo že pripravila, sprejela in posredovala v obravnavo državnemu zboru. Bistvena značilnost nove zakonodaje, v katero spada tudi nov zakon o financiranju občin, je v tem, da na eni strani izenačuje pogoje za občinam naložene naloge, po drugi strani pa povečuje avtonomijo občin pri določenih funkcijah oz. pri pridobivanju določenega dela sredstev iz naslova davkov. Sicer je ta novi zakon manj ugoden za bogate občine, zlasti mu nasprotuje Ljubljana, ki dejansko izgublja največ. Prejšnji sistem financiranja je namreč temeljil na dohodnini, zato je bil bolj krivičen, saj so zaradi večjih dohodkov iz naslova dohodnine največ dobivale najbolj bogate občine, s čimer se je razlika med revnejšimi in bogatejšimi oz. razlika v razvoju občin le še povečevala. Nov zakon,
če bo sprejet v DZ in trdno verjamem, da bo, pa uveljavlja druge kriterije državnega financiranja, po katerih bodo pridobile manj razvite in revnejše občine, kot so npr. tudi Cirkulane. Kar se tiče obsega neposrednih spodbud občinam, je sicer treba povedati, da smo ga v zadnjem obdobju že povečevali; letos je bilo iz tega naslova dodeljenih že 10 milijard tolarjev, v prihodnje naj bi ta cifra dosegla 25 milijard tolarjev. Prednost za občine bo tudi ta, da bodo po novem imele direkten pristop do sredstev iz strukturnih skladov.«
Glede vprašanja bodočih kandidatur občin za razvojna sredstva v kontekstu ustanovitve pokrajin, predvsem glede direktnih kandidatur za razvojna sredstva, je Žagar odgovoril: »Konsenz glede spremembe ustave je sprejet, vendar pa je ustanovitev pokrajin še čisto odprto vprašanje. Potrebna bo dvotretjinska večina v DZ, da bo do ustanovitve tudi res prišlo. Že zdaj je v pripravi paket zakonov, ki bodo ustanovitev in delovanje pokrajin tudi pravno utemeljili. Paket za-
Na okrogli mizi v Cirkulanah je minister Ivan Žagar povedal, da bo novi zakon o financiranju občin bistveno boljši in ugodnejši za manjše oz. manj razvite občine, med katere se uvršča tudi nova občina Cirkulane.
konov, konkretno gre za štiri zakone, bo določal predvsem pristojnosti pokrajin oz. njihove funkcije v smeri decentralizacije in tudi sistem financiranja. Sicer pa še pred vzpostavitvijo te druge ravni lokalne samouprave lahko pride do referendumov v t. i.
mejnih občinah, ki bodo odločali o tem, kateri pokrajini bi se občani želeli priključiti. Nevarnost, ki jo lahko prinašajo pokrajine, pa je t. i. »pokrajinski centralizem«, in da bi se temu izognili, je že zdaj potrebno uvajati zakone, ki povečujejo avtonomnost ob-
čine. Znotraj same pokrajine naj bi tako vladali partnerski odnosi, ne pa, da bi se ena, najmočnejša občina razvijala na račun drugih. Kar se tiče kandidiranja za državna in predvsem evropska sredstva, že zdaj velja, da so za uspešno pridobivanje dodatnega
denarja v veliki prednosti skupni projekti več občin. Neposredne spodbude in denar iz naslova novega zakona o financiranju občin pa je že tako namenjen direktno občinam!«
Posebnih vprašanj na Ža-garjeve informacije iz vrst poslušalcev ni bilo; županskega kandidata Gabrovca je zanimalo le, če bo v novem zakonu tudi določilo o posebnem statusu določenih občin, ki bi s tem dobile pravico do dodatnih sredstev, na kar je Žagar odgovoril, da ne pozna nobenega posebnega določila ali zakona, ki bi izvzemal posamezne občine: »Potemtakem bi takoj imeli v naši državi 210 občin s posebnim statusom! Zato so za pridobivanje dodatnega denarja na voljo številni razpisi in občinam so s tem dane možnosti, da z dobrimi projekti dobijo precej dodatnega evropskega in državnega denarja. Možnosti so torej dane, koliko in kako jih bo katera občina znala izkoristiti, pa je stvar sposobnosti vsakega župana posebej!«
SM
Majšperk • Odprli 3700 m asfaltne ceste Skrblje-Jelovica
Po toliko letih prahu in blata končno asfalt
V občini Majšperk so v soboto, 14. oktobra, odprli 3.700 m asfaltne ceste, ki povezuje naselje Skrblje s pretvornikom na Jelovicah. Investicija je veljala prek 75 milijonov tolarjev, dobro polovico je prispevala občina, preostalo pa sponzorji in domačini, ki so pri pripravi gramoznega tampona opravili tudi prek 1000 prostovoljnih ur.
»Po tolikih letih prahu in blata smo končno le dočakali asfalt,« je bil ob slovesnem odprtju vesel predsednik gradbenega odbora Ciril Predikaka. Prvi resnejši korak, ki je vodil do modernizacije omenjenega odseka lokalne poti Skrblje-pretvor-nik na Jelovicah, je bil leta 2004, ko so sklicali sestanek krajanov in na njem ustanovili gradbeni odbor. Ta je k sodelovanju pritegnil tudi občino Majšperk z županjo dr. Darinko Fakin. Dogovori in priprave so se nadaljevali,
maja letos pa jih je županja obvestila o realni možnosti, da bi ob izdatnem sodelovanju krajanov, oziroma uporabnikov, lahko cesto zgradili konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Brž so zavihali rokave in pričeli zbirati denar, k sodelovanju so uspeli pritegniti tudi nekaj sponzorjev, poleg tega pa so pri pripravi gramoznega tampona opravili prek 1000 delovnih ur. Posebno zahvalo so namenili izvajalcem; za pripravo tampona je poskrbel domačin Jože Žolgir,
Foto: M. Ozmec
Domiselno, na prenovljenem odsluženem sodčku so uredili tudi krajevni smerokaz.
glavna gradbena in asfaltna dela pa so opravili delavci Cestnega podjetja Ptuj.
Izredno pomembne pridobitve, ki pomeni enostavnejšo povezavo s svetom, je bila vesela tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je pojasnila, da je celotna investicija veljala prek 75 milijonov tolarjev; od tega so dobro polovico denarja prispevali iz občinskega proračuna, drugo pa so prispevali sponzorji, donatorji in krajani, ki so pri ureditvi gramoznega tampona opravili tudi prek 1000 prostovoljnih delovnih ur.
»Danes predajamo namenu najdaljši odsek ceste v letošnjem letu, saj gre za 3.700 m asfalta. Za občino to ni bila enostavna odločitev, saj je bila sredi drugih velikih investicij. Na srečo pa je minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar uvedel dodatna sredstva, zato smo jih lahko vložili prav v to cesto. Težko je verjeti, da ste kljub redki poseljenosti ob cesti toliko denarja prispevali in zbrali tudi krajani oziroma uporabniki ceste. Hvala krajanom, članom gradbenega odbora,
predsedniku Cirilu Predika-ki, Antonu Tacigi, Dragu Ur-lepu in drugim. Hvala vam za vztrajnost, opravili ste veliko delo tudi za razvoj tega kraja,« je poudarila dr. Darinka Fakin.
Vrvico pred pomembno pridobitvijo, ki vodi na vrh do repetitorja in pomeni
velik napredek tudi za širše območje Haloz, so svečano prerezali županja dr. Darinka Fakin ter predsednik in član gradbenega odbora Ciril Pre-dikaka in Anton Taciga. Dogodek so s pesmijo obogatili Ljudski pevci in skupina Pet navadnih iz KPD Stoperce. Veljati doda, da so v spod-
njem delu nove ceste lepo uredili in prepleskali tudi most čez potok Skralška, domiselno pa so uredili tudi smerokaz ob glavni cesti, saj so zanj uporabili sodček s puščico in napisom: Repe-titor 3,7 km - Preša, Skrblje, Jelovice.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vrvico pred novo cesto so svečano prerezali (z desne) Ciril Predikaka, dr. Darinka Fakin in Anton Taciga.
Foto: SM
Ptuj • Viktorinov večer o dr. Antonu Trstenjaku
Dr. Ramovš o dr. Trstenjaku
»Razvoj naroda, kulture in sploh človeštva poteka tako, da vsaka generacija spozna in se nauči vseh glavnih spoznanj iz dotedanjega narodnega, kulturnega in človeškega razvoja, nanje pa doda svoje delo in ustvarjanje.«
To so besede prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki jih je povedal na simpoziju na SAZu v začetku oktobra letos. Dr. Ramovš je predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, ki nadaljuje delo tega velikega misleca.
Letošnje leto je zaznamovano z dvema obletnicama - 8. januarja 1906 je bil v Rodmoš-cih, vasi med Gornjo Radgono in Negovo, rojen Anton Trstenjak in 29. septembra 1996 se je v Ljubljani izteklo njegovo bogato življenje. V Negovi je hodil v osnovno šolo, gimnazijo in bogoslovje je obiskoval v Mariboru, na univerzi v Innsbrucku pa je študiral filozofijo in teologijo. Leta 1929 je promoviral iz filozofije in leta 1933 iz teologije. Leta 1931 je bil posvečen v duhovnika in na mariborski realni gimnaziji je v letih 1934 do
1939 poučeval verouk. Nato je eno leto predaval filozofijo na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru, potem pa je dobil mesto profesorja filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1973. V letih 1941 in 1942 se je v Milanu izpopolnjeval v eksperimentalni psihologiji. Kljub vabljivim ponudbam iz
Foto: M. Ozmec
tujine je dr. Trstenjak ostal v domovini. Kot priznani znanstvenik je prejel številna znanstvena, državna, civilna in cerkvena priznanja, od imenovanja za papeževega častnega prelata leta 1974 do nagrade AVNOJ leta 1988. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, 1983 za rednega člana SAZU in čez deset let ga
je za svojega rednega člana imenovala Evropska akademija znanosti in umetnosti.
Dr. Trstenjak je napisal 47 knjig, ogromno člankov, predavanj, pridig. Ljudje so se nanj obračali v svojih stiskah. Nekako polovica njegovih del spada v psihologijo, potem na filozofsko področje, pisal je o kulturi, narodu in jeziku, teoloških vprašanjih.
Dr. Jože Ramovš nam bo torej predstavil Antona Trstenjaka kot vzor slovenskega razumnika, kot znanstvenika in osebnost, ki je s svojimi deli oblikoval slovenskega človeka.
Viktorinov večer bo v petek, 27. oktobra, ob 20. uri, tokrat v Domu sv. Viktorina v župnišču sv. Jurija - proštiji. Glasbeni utrinek bosta pripravila Julija Šenveter, oboa, ter Dejan Rihtarič, fagot.
Vljudno vabljeni! Nada Jurkovič
Destrnik • Gostovanje gledališke skupine iz Buenos Airesa
Drevesa umirajo stoje
V petek, 6. oktobra, so na Destrniku gostovali člani gledališke skupine Pristava iz Buenos Airesa, Argentina. V novi Volkmerjevi kulturni dvorani na Destrniku so se predstavili s komedijo v treh dejanjih Drevesa umirajo stoje, avtorja A. Casona.
Foto: ZS
Ob koncu predstave je župan občine Destrnik vsem nastopajočim poklonil zbornik Občine Destrnik, ki je izšel pred kratkim.
Delo govori o relativnosti ljubezni v družinskem krogu v primerjavi z ljubeznijo drugih. Komedijo je prevedla Miriam Jereb Batagelj. Igrali so: Lučka Jereb Oblak, Gabrijela Bajda Križ, Nadi Kopač Grohar, Elizabeta Petkovšek Mavrič, Helena Dolinšek, Dominik Oblak, Gregor Batagelj, Andrej Golob, Miloš Mavrič, Matjaž Čeč, Martin Križ. Šepe-talki sta bili: Helena Dolinšek in Nadi Kopač Grohar. Luči in zvok: Martin Križ. Scenski prostor: Andrej Golob. Organizacija: Matjaž Čeč. Režija: Dominik Oblak.
Gostovanje je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Predstavo si je v Destrniku ogledal tudi predsednik Društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur.
Gostje so povedali, da takšne gledališke predstave ohranjajo slovenstvo. na Pristavi v Argentini v tesni povezavi s šolo, petjem, folkloro in drugimi izrazi slovenske kulture se življenje Slovencev ohranja in krepi. Nastopajočim se je zahvalil župan občine Destr-nik Franc Pukšič in jim podelil zbornike Občine Destrnik.
Zmago Šalamun
Ptuj • Odprtje razstave v Miheličevi galeriji
Prekmurski umetniki razstavljajo na Ptuju
V Miheličevi galeriji na Ptuju so v četrtek, 12. oktobra, ob 18. uri odprli gostujočo razstavo sedmih prekmurskih umetnikov, ki jih je predstavil kustos Galerije Murska Sobota Robert Inhof.
Foto: Dzenana Becirovic
Prekmurskim umetnikom se je zahvalil tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.
Svoje slike razstavljajo Franc Mesarič, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Nikolaj Beer, San-di Červek, Marjan Gumilar in Mirko Rajnar. Razstava prekmurskih umetnikov je najprej gostovala v Ljubljani, tokrat pa je prvič na ogled postavljena tudi na Ptuju. Otvoritev razstave, ki nosi naslov Osamljenosti in Izrazi tesnobe v prekmurskem slikarstvu, se je začela z glasbo, mlada čelistka Katja Rašl se je občinstvu predstavila z dvema melodijama. Nato sta prisotne nagovorila Stanka Gačnik, kustosinja Miheličeve galerije, in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih. »Vesel sem, da je sodelovanje s prekmurskimi
umetniki ponovno zaživelo. Pri nas jih ni bilo kar nekaj časa. Vsekakor pa bomo z dobrim sodelovanjem tudi nadaljevali,« je povedal Arih. Na kratko je sedem umetnikov, ki razstavljajo v Miheličevi galeriji, predstavil kustos Galerije Murska Sobota Robert Inhof, ki je poudaril, da pregled razstavljenih slik obsega dobrih 35 let. Hkrati je povedal, da so to slike o človeku, ki je deležen vseh stisk, in ne zgolj o dobrem, vestnem prekmurskem človeku. Vsi, ki si želijo razstavo ogledati, lahko to naredijo vse do 12. novembra, vsak dan razen ponedeljka med 10. in 13. ter 16. in 19. uro.
Dženana Bećirović
Recenzijski izvod
Orhan Pamuk Ime mi je rdeča
Prevedel Uroš Kalčič
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Roman)
Ravno sredi branja sedemstolistnega romana Ime mi je rdeča sem zastal, ko sem zaslišal, da je Orhan Pamuk, ta čas najbolj priljubljen turški romanopisec, letošnji Nobelov nagrajenec. V času burnih dogajanj v islamskem svetu in trku muslimanske vere ob tradicijo zahoda ter ob nekaterih ekstremnih dogodkih,bi lahko pomislili, da je vsa zgodba okrog najvidnejše in prestižne nagrade za literaturo predvidljiva in prilagojena, še posebej, če pomislimo, da so nekateri pisci kar dolgo na čakalnih listah, preden jo prejmejo. Ameriški pisatelj Philip Roth jo na primer že deset let pričakuje. (Opozarjam tudi na našo skoraj petstoletno literarno zgradbo in na Draga Jančarja). Iskanje med besedami in tvarino je očaral vtis, da po začasnem literarnem zatišju brskam po romanu, ki v zadnjem času izstopa po tem, kako učinkuje in prepriča bralca (še vedno ne zasenči in prekrije Sama-raga). Vendarle pa gre v prvi vrsti za delo, ki pronicljivo odslikava, z razdaljo štiristoletnega časovnega zamika, kaj se dogaja v glavah in dušah ljudi na stičišču muslimanskega in evropskega sveta. V literarnem prikazu gre za eksperiment postmodernističnih tehnik. Ne gre prezreti, da boste dogajanje romana primerjali vsaj z Ecovim romanom Ime rože, če ne z Italom Calvinom, vzporednic je ničkoliko.
Orhan Pamuk je nenadoma zasijal na literarnem nebu, prejel je že visoke literarne nagrade, za roman Ime mi je rdeča tudi mednarodno nagrado IMPAC. Znan je tudi zaradi kritičnih posegov v turško stvarnost in po sodnem procesu. V slovenščini nam je že dostopen njegov roman Bela trdnjava (2005), roman Ime mije rdeča pa velja za vrh njegovega ustvarjanja. Izpoveduje devet snežnobelih dni v Istanbulu v šestnajstem stoletju, začne se s prvoosebno izpovedjo trupla, ki leži na dnu vodnjaka. Zdaj je mojster Fini efendi samo še mrtev in človek dobi občutek, da se njegovo življenje še kar nadaljuje. Pred rojstvom in po njem vlada brezčasje. Njegovo delo je bilo pozlatarstvo in okraševanje knjig. Nihče mu ne seže do gležnjev v njegovem mojstrstvu. Živi so strašno radovedni, kakšno je posmrtno življenje. Mojster Fini efendi telesno ničesar ne čuti, hujša je bolečina duše, ki se hoče otresti vsega zemeljskega. Za njegovo smrtjo se skriva strašna zarota. Morilec efendija je bil gotovo eden izmed glavnih mojstrov v dvorni delavnici. Ena od odlik romana so številni pripovedovalci, ki opisujejo vsak svoje duhovito videnje dogajanja in intelektualno kramljanje avtorja z bralcem, med prvoosebnimi pripovedovalci so živali, predmeti, rastline, barve. Ves čas sledimo detektivskemu razkrivanju in ljubezenski zgodbi med Črnim, ki raziskuje umor, in Šekuro, prelepo hčerko nadzornika iluminatorjev. Naročnik knjige je bil prevzvišeni sultan, Temelj sveta. Knjiga nastaja naskrivaj, najbolj nadarjeni mojstri jo krasijo, ne samo otipljive stvari, ampak tudi radosti in strahove sveta. Peščica najboljših iluminator-jev v deželi izdeluje po naročilu sultana skrivno knjigo, ki naj bi slavila njegovo življenje in ga napravila nesmrtnega. Zla usoda se drži knjige. Pri tem pride do spretne bitke med umetniki, ki prisegajo na frankovski slog, in drugimi tradicionalisti, ki jim je največje mojstrstvo odsotnost vsakega osebnega pečata in nesmrtnost dela. Skozi ta odnos trčimo pravzaprav na vplive zahodnega krščanskega sveta in na muslimanski vzhod. Zavist postane nepogrešljiva prvina v življenju vsakega umetnika. Kadar naslika umetnik pravo mojstrovino, ne rabi na njej puščati sledov svoje istovetnosti. Iluminatorji po-slikavajo robove, krasijo strani s pozlato in delajo sijajne slike. Slike so kakor barvito cvetje zgodbe. Na portretih beneških mojstrov slika ni podaljšek zgodbe, ampak nekaj samo na sebi. Beneški mojstri so vsakogar naslikali tako, da seje ločil od množice. Iluminatorji med seboj tekmujejo, prijateljstvo sega do skrajnega sovraštva, imajo vzdevke Osman, Metulj, Oljka, Štrk. Namesto otroškega navdušenja so se mojstri utapljali v lažni ceremoniji.
Slike so namenjene temu, da na knjižne strani prinašajo vedrino. Slikarstvo je tišina misli in glasba pogleda. Denar in slava sta neodtujljivi pravici nadarjenega. Če bi se mojster podpisal pod sliko, bi si s tem neupravičeno lastil zasluge in slog starih mojstrov pred njim. Slog je nepopolnost, popolna slika ne potrebuje podpisa, podpis in slog sta predrzno šopirjenje. Kar naredi sliko popolno, je čas, času se da ubežati z neprekosljivo veščino, kdor opusti popolno slikarstvo, pa ga čaka smrt. Pred umetnostjo iluminiranja je bila tema in tudi za njo bo tema. Znanje neke dežele naj bi merili po številu njenih zločinov in ne po številu učenjakov, knjižnic in kaligrafov.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Po razburljivi končnici delitev točk v V. Nedelji Stran 12
Rokomet
Ptujčanke zanesljivo v 3. krog pokala EHF
Stran 12
Kolesarstvo
Ptuj ostaja zibelka slovenskega kolesarstva Stran 21
Odbojka
Uspešne v pokalu in prvenstvu
Stran 21
Judo
Gorišnica in Drava na pragu play-offa
Stran 23
Strelstvo
Kidričevski strelci z zmago pričeli prvenstvo Stran 23
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
Zilič, Rakovič, Eterovič in Zahora
Če se sprašujete, kaj imajo skupnega ti štirje nogometaši, naj takoj pojasnim, da so v 15. krogu 1. SNL dosegli vsak po dva zadetka. S tem so veliko pripomogli k uspehom svojih ekip: Drava (Zilič), Nafta (Eterovič) in Domžale (Rakovič) so zmagali, Koper (Zahora) pa je dosegel že deseti remi letos.
Prav Koprčani pa so s tem remijem pripravili največje presenečenje tega kroga, saj je njihov tekmec (Maribor) trenutno v zelo dobri formi, medtem ko sami rešujejo velike težave znotraj ekipe (suspenzi igralcev). Dario Zahora je že v prejšnjem krogu v Domžalah dosegel dva zadetka, vendar sta tam Rakovič in Cimerotič dosegla zadetek več. Lendavska Nafta še naprej premaguje svoje nasprotnike, tokrat je prišel na vrsto celjski Publikum, ki je pred tem dosegel dve zaporedni zmagi. Nekdanji igralec Maribora in Aluminija Mate Eterovič doživlja pod vodstvom Milka Đurovskega pravi preporod in je eden nosilcev igre Nafte. V Lendavi je bil tokrat podeljen edini rdeči karton v tem krogu, zaslužil si ga je Mitja Brulc (Publikum).
Ljubljančani so po odmevni zmagi na Ptuju tokrat gostili nogometaše Bele krajine. Na tribunah njihovega stadiona se je zbralo več kot 1000 gledalcev, saj so se pri Factorju odločili, da privržencem nogometa v Ljubljani omogočijo prost vstop. Z osvojeno točko so lahko zadovoljni v obeh taborih, Vojislav Simeunovič v treh tekmah na klopi Factorja še ni izgubil tekme.
Derbi kroga je bil odigran v Ajdovščini, kjer sta se pomerila prvouvrščena kluba 1. SNL. Primorci so imeli več od igre v polju, vendar so tokrat zatajili njihovi strelci, ki niso uspeli doseči nobenega zadetka. Na drugi strani je spretni Rakovič v prvem polčasu znal kaznovati začetni-ško napako vratarja Neneziča, v drugem pa je še enkrat potrdil kandidaturo za najboljšega igralca lige. Domžal-čani so si s to zmago verjetno že zagotovili simbolični naslov jesenskih prvakov, saj imajo pred Primorjem prednost 8 točk.
Drava je (končno!) spet uspela zmagati. Žrtev so bili Goričani, ki kljub menjavi trenerja (Pavla Pinnija je zamenjal Borivoje Lučič) še naprej tonejo. Poleg dvakratnega strelca Seada Ziliča je k temu s svojimi obrambami največ pripomogel Mladen Dabanovič.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
1. DOMŽALE	15	10	5	0	24:10	35
2. PRIMORJE	15	8	3	4	24:17	27
3. NAFTA	15	7	4	4	21:16	25
4. MARIBOR	15	6	5	4	26:19	23
5. DRAVA	15	5	4	6	21:20	19
6. HIT GORICA	15	4	6	5	21:22	18
7. KOPER	15	2	10	3	20:21	16
8. CMC PUBLIKUM	15	3	5	7	17:23	14
9. BELA KRAJINA	15	2	6	7	17:24	12
10. FACTOR	15	2	4	9	14:33	10
Petorica v reprezentanci do 20 let
Reprezentanca Slovenije do 20 let bo v sklopu tekmovanja za Pokal Mi-rop v sredo, 25. oktobra, v Novi Gorici odigrala tekmo proti reprezentanci Italije. Selektor Branko Zupan je v reprezentanco povabil dva nogometaša Drave (Marka Drevenška in Dorisa Kelenca) in tri nogometaše Aluminija (Matjaža Rozmana, Uroša Veselica in Jana Šimenka).
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 15. krog
Zmaga Drave po 42 dneh
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 15. KROGA: Drava - HIT Gorica 3:1 (0:0), Koper - Maribor 2:2 (0:1), Nafta - CMC Publikum 2:1 (2:1), Primorje - Domžale 0:2 (0:1), Factor - Bela krajina 1:1 (0:0)
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
10 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 9 zadetkov: Dario Zahora; 8 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 7 zadetkov: Sead Zilič (Drava); 6 zadetkov: Saša Ranič (HIT Gorica), Zoran Pavlovič (Nafta), Sebastjan Cimerotič (Domžale); 5 zadetkov: Amir Agič (Bela krajina), Oskar Drobne (Koper), Mate Eterovič (Nafta), Nikola Nikezič (HIT Gorica), Damir Pekič (Maribor); 4 zadetki: Senad Tiganj (Drava), Mitja Brulc (Publikum), Mladen Kovačevič (Gorica).
Drava - HIT Gorica 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Zilič (50.), 1:1 Matavž (66.), 2:1 Horvat (71.), 3:1 Zilič (89.).
DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Toplak, Šterbal, Trenevski (od 90. Berko), Zečevič (od 66. Kelenc), Kronaveter (od 74. Prejac), Gorinšek, Drevenšek, Horvat, Zilič. Trener: Dražen Besek
Ekipi, ki sta v preteklih dneh (upravičeno) prejemali kritike z vseh strani, Drava in Gorica, sta šli v sobotno tekmo odločno po zmago. Drava je zmagala po 42 dneh, njeni igralci so pokazali popolnoma drug obraz kot na tekmi proti Factorju, saj so se odločno borili za barve svojega kluba. Sicer pa se tekma še ni niti prav začela, ko je mladi in nadarjeni 17-letni gostujoči napadalec Matavž pošteno ogrel dlani najboljšega posameznika tekme, vratarja Drave Mladena Dabanoviča. Obe ekipi sta pričeli zelo ofenzivno. V 5. minuti je Kronaveter z glavo streljal mimo vrat, medtem ko sta se v polpriložnosti v prvih dvajsetih minutah znašla tudi Zilič in Trenevski. Najlepšo priložnost je v prvih 45 minutah zapravil Nikezič, ki je pobegnil domačim obrambnim igralcem, vendar se je domači vratar dobro postavil in vrhunsko obranil. Pri Dravi sta imela v prvem delu izraziti priložnosti še Emeršič in Zilič, medtem ko je bil Ranič najbolj nevaren za goste iz prekinitev.
Nogometaši Drave so pokazali na tej tekmi veliko volje in agresivnosti, ki smo jo pogrešali na prejšnji tekmi, hkrati pa so tudi bolje pokrivali prostor. Za modre je bila srečna 50. minuta, saj je po natančni podaji Kronavetra v prazen prostor Zilič prehitel gostujočo obrambo in ruti-nirano premagal nemočnega Piriha. Domačini so se po zadetku malo ustavili oziroma so se začeli braniti, medtem ko so Goričani izvedli pravi pritisk. Dve neverjetni stoodstotni priložnosti za goste sta zapravila Ranič in Kovačevič,



Lucas Horvat (Drava, modri dres) je na tekmi z Goričani opravil največ dela na sredini igrišča, ob tem pa dosegel tudi drugi zadetek za Dravo.
obakrat se je z neverjetnim posredovanjem izkazal domači vratar Dabanovič. Tretjo veliko priložnost je z natančnim in močnim strelom izkoristil mladi Matavž. Ta zadetek je ta-
Borivoje Lučič (trener Gorice): »Čestitam igralcem Drave za zasluženo zmago. Prvi polčas smo odigrali preveč nervozno, medtem ko smo v drugem delu igrali veliko boljše, vendar nismo izkoristili zrelih priložnosti. Po mojem mnenju je bil igralec tekme vratar Drave Mladen Dabanovič.«
Dražen Besek (trener Drave): »Igrali smo proti kvalitetni in dobro organizirani ekipi, ki ve, kje ima glavo in kje rep. Nam ni bilo lahko, saj smo bili tudi pod velikim psihičnim pritiskom. Imeli smo razpoložene igralce in tudi nekaj sreče, da smo zadeli v pravem trenutku. Čestitam tudi svojim igralcem, saj so pokazali pravi odnos in so si zmago prigarali.«
koj ponovno prebudil igralce Drave, ki so v 68. minuti znova povedli, potem ko je Zilič iz idealne situacije zadel Piriha, nato pa je odbito žogo potisnil v mrežo Horvat, ki počasi prihaja v lansko formo. Sledili so obupni poizkusi gostov, da bi izenačili, vendar je Dravina obramba ostala neprebojna, dobro ji je poveljeval kapetan Emil Šterbal. V zadnji minuti se je v napad preselil tudi vratar Pirih in tako so vrata ostala prazna. Po kotu Raniča je žoga prišla do Gorinška, ki jo je podaljšal do Ziliča in ta je s pri-
bližno tridesetih metrov poslal žogo v prazen gol.
Nogometaši Drave so po dolgem, celo predolgem času ponovno zmagali. Veseli so lahko borbenosti igralcev, prav tako pa so igralci več tekli in se gibali kot na prejšnjih tekmah. Zmaga bi morala biti dobra vzpodbuda za naprej. Pravi nasprotnik za dokazovanje čaka Dravo že v soboto, ko se bodo morali za točke zelo potruditi v Črnomlju, ko igrajo z ekipo Bele krajine.
David Breznik
Rokomet • Pokal EHF
Ptujcanke prepričljivo v tretji krog
V nedeljo okoli poldneva so se na Ptuj vrnile rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuja, ki so na Cipru odigrale dve srečanji 2. kroga pokala EHF z ekipo Latsie. Pravih informacij o svojih nasprotnicah niso imele, razen tega, da so v 1. krogu izločile ekipo iz Izraela. V taboru Ptujčank so vedeli tudi, da ima Latsia v svojih vrstah po dve igralki iz Poljske, Rusije in Srbije ter eno iz Ukrajine in Estonije.
Ptujske rokometašice so se
osredotočile samo na svojo igro, na kar je še posebej opozarjal izkušeni strateg Mišo Toplak. Končno je v petek prišlo do premiernega nastopa v pokalu EHF. V tem prvem srečanju so Ptujčanke igrale odlično in popolnoma onemogočile svoje nasprotnice, ki so prvi zadetek (in edini v prvem polčasu!) dosegle šele v 24. minuti igre! Na koncu so gostje s sproščeno igro visoko zmagale ter si praktično že zagotovile napredovanje v tretji krog.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuja se bodo v zaostali tekmi 6. kroga v sredo, ob 18.30, v dvorani Center pomerile z ekipo Celjske mesnine.
Rokomet • 1. A SRL (m)
1.	tekma: Mercator Tenzor Ptuj - Latsia Nikozi-ja 36:11 (19:1)
Derčar 5, Murko 5, Šijanec 5
2.	tekma: Mercator Tenzor Ptuj - Latsia Nikozija 32:17 (17:8)
Derčar 7, Šijanec 5, Murko 4
V skupnem seštevku so bile Ptujčanke za 40 zadetkov boljše od domačink. Po vrnitvi na Ptuj je ptujski trener Mišo Toplak dejal: »Seveda smo veseli uspeha na Cipru, saj nismo ve-
Foto: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) se je s svojo ekipo zanesljivo uvrstila v 3. krog evropskega pokala EHF.
deli za kvaliteto naših nasprotnic. Dekleta so dala vse od sebe, tudi s pristopom sem zadovoljen. Skoraj smo se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov, saj smo na prvem srečanju v prvem polčasu dobili samo en zadetek. Sedaj si želimo, da
bi dobili kvalitetnega in atraktivnega nasprotnika, vendar nekoliko bližje.«
Najbolj pomembno je, da se dekleta spočijejo in dobro pripravijo na sredino prvenstveno srečanje z ekipo Celjskih mesnin, ki je v dosedanjem
delu prvenstva dosegla enako število točk kot Ptujčanke. Lepo bi bilo, da bi na tej tekmi gledalci v večjem številu pozdravili domačo ekipo ob njihovem zgodovinskem uspehu.
Danilo Klajnšek
Po izredno razburljivi končnici delitev točk
Velika Nedelja -Jeruzalem Ormož 31:31 (17:16)
VELIKA NEDELJA: Kova-čec (3 obrambe), A. Čudič (18 obramb); Mesarec, Korpar, Ristič 3, Hanželič 1, Špindler 2, Mikanovič 2, Ivančič 6 (1), Poje 10 (8), Kumer, Venta 3, Pisar 4, Krabonja. Trener: Ivan Hrupič.
JERUZALEM: G. Čudič (9 obramb), Dogša (1 obramba), Cvetko; Radujković 1, Halilovič
2,	Bezjak 6, Bogadi, Ivanuša 2, B. Čudič 4, Turković 3, Grizolt
3,	Sok, Blažević 8 (5), Golčar 2. Trener: Saša Prapotnik.
Dvoboj sosedov, oddaljenih le tri kilometre, je na slovenski rokometni sceni prava posebnost. Tako je bilo tudi tokrat. Pol ure pred pričetkom tekme je bila dvorana nabito polna, izjemno vzdušje, ki so ga ustvarili navijači obeh ekip, pa že na višku. S samo igro v 1. polčasu gledalci niso mogli biti zadovoljni, saj se je po neznosni vročini parket velikonedeljske dvorane spremenil v ledeno ploskev in igra je bila zaradi brisanja poda večkrat prekinjena. Sam 1. polčas je trajal kar 47 minut in še sreča, da se noben izmed rokometašev po številnih padcih ni huje poškodoval. Gostitelji so po dveh zapored-
1. A SRL MOŠKI				
REZULTATI 6. KROGA: Ribnica Riko hiše - Cimos Koper 26:31 (14:13),				
Gorenje - Rudar EVJ Trbovlje 40:27 (17:16), Velika Nedelja - Jeruzalem				
Ormož 31:31 (17:16), Trimo Trebnje - SVIŠ 28:21 (14:6), Celje Pivovarna				
Laško - Slovan 46:25 (25:12), Prevent - Gold Club 23:25 (12:12)				
1. CIMOS KOPER 6	5	1	0	11
2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 5	5	0	0	10
3. GOLD CLUB 5	5	0	0	10
4. GORENJE 6	4	1	1	9
5. PREVENT 6	3	0	3	6
6. JERUZALEM ORMOŽ 6	2	2	2	6
7. TRIMO TREBNJE 6	2	0	4	4
8. RIBNICA RIKO HIŠE 6	2	0	4	4
9. VELIKA NEDELJA 6	1	1	4	3
10. SLOVAN 6	1	1	4	3
11. SVIŠ 6	1	0	5	2
12. RUDAR EVJ TRBOVLJE 6	1	0	5	2
1. A SRL ŽENSKE				
REZULTATI 6. KROGA: Olimpija PLK - Europrodukt Brežice 35:28 (18				
:12), Celeia Žalec - Kočevje 32:24 (16:10), Izola -			Inna Dolgun 25:25(11	
:12), Krim Mercator - Zagorje 37:13 (20:4). Srečanje Mercatorja Tenzorja				
Ptuj - Celjske mesnine bo v sredo, 25. 10., ob 18.30 v ŠD Center, KSI				
Škofja Loka - Krka pa 5. 11.				
1. KRIM MERCATOR 6	6	0	0	12
2. KOČEVJE 6	4	1	1	9
3. MERCATOR TENZOR PTUJ 5	4	0	1	8
4. CELEIA ŽALEC 6	4	0	2	8
5. CELJSKE MESNINE 5	4	0	1	8
6. OLIMPIJA PLK 6	3	0	3	6
7. EUROPRPDUKT BREŽICE 6	3	0	3	6
8. KSI ŠKOFJA LOKA 5	2	1	2	5
9. INNA DOLGUN 5	0	3	3	3
10. ZAGORJE 6	1	0	5	2
11. IZOLA 5	0	1	5	1
12. KRKA 5	0	0	5	0
nih zadetkih razpoloženega Dina Pojeta v 9. minuti povedli s 7:4. Ormožani so odgovorili z delnim 7:1 in vodstvom z 11:8. V teh trenutkih je na črti blestel Gregor Grizolt, ki je v napadu zamenjal Ivanušo. Na vodstvo jeruzalemčkov so Velikonedeljčani odgovorili z zamenjavo v vratih. Kapetana Kovačca je uspešno zamenjal kadetski reprezentant Aljoša Čudič, ki je do odmora zbral šest obramb in s tem prevesil tehtnico na stran Nedeljčanov (17:16).
Po izenačenem nadaljevanju so si Ormožani v 48. minuti priigrali prednost treh zadetkov (27:24). Nato je sledil dramatičen zaključek. Na sceno je z izjemnimi obrambami stopil Aljoša Čudič, ki je skozi celo-
tno tekmo zaustavil kar šest protinapadov Ormožanov in jih spravljal v obup. S sedmih metrov je bil pri gostiteljih nezgrešljiv Poje (strel 8-8), na levem krilu pa je zablestel 17-letni David Venta. V 52. minuti so varovanci Saše Prapotnika zapravili tri izjemne priložnosti. Alen Blažević je s sedmih metrov zadel prečko, Grizolt pa zgrešil dva »zicerja« na črti šestih metrov. Gostitelji so to izkoristili in povedli s 30:28. Na koncu so se varovanci trenerja Ivana Hrupiča ustrašili zmage in v napadu so jim nekoliko zadrhtele roke, kar so spretno izkoristili gostje iz Ormoža, ki so povedli z 31:30. Po prekršku za izključitev in sedem-metrovko Ivanuše je Poje zadel iz najstrožje kazni in poskrbel
David Venta, igralec Velike Nedelje: »Zelo sem vesel, da imam kot 17-letnik priložnost zaigrati na takem derbiju. Zadovoljni smo s točko. Vzdušje na tekmi pa je nekaj enkratnega in nepozabnega.«
Aljoša Čudič, vratar Velike Nedelje: »Bili smo blizu zmage in blizu poraza, zato je remi res najpravičnejši. V takem ambientu še nisem igral. S svojimi obrambami in formo sem seveda zadovoljen. Proti bratoma v dresu Jeruzalema sem imel velik motiv.«
Gregor Grizolt, igralec Jeruzalem Ormoža: »Razočaran sem nad izgubo točke, saj smo pričakovali zmago. Čestitam Nedeljčanom za prikazano igro in borbenost.«
Bojan Čudič, igralec Jeruzalem Ormoža: »Prava atmosfera, odlični navijači, a žal naša izguba točke. Zapravili smo preveč zicerjev, kar nas je drago stalo.«
za izenačenje na 31:31, Ormo-žanom je preostalo 40 sekund za zadnji napad. Sledila je izključitev Ivančiča na domači strani in moči na igrišču so bile poravnane. Zadnji poskus Bojana Čudiča z desetih metrov je zaustavil njegov mlajši brat
Aljoša, ki je tako dobil redko viden družinski dvoboj družine Čudič. Sosedski derbi se je končal s pravičnim remijem in je minil v športnem duhu, brez incidentov ter ob zelo dobrem sojenju para Krstič - Ljubič.
Uroš Krstič
Foto: Andrej Petelinšek
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož, beli dres) ja na lokalnem derbiju v Veliki Nedelji dosegel 4 zadetke, zadnji poskus na tekmi pa mu je mlajši brat Aljoša Čudič, vratar Velike Nedelje, ubranil. Na fotografiji sta v zelenih dresih Iztok Korpar (št. 4) in Matjaž Pisar (oba Velika Nedelja).
moj DENAR
Cene enakih artiklov se med trgovinami precej razlikujejo.
Gibanje cen, ki se temeljito razlikuje od trgovine do trgovine, je ponavadi najve~ji razlog, zakaj se ljudje odlo~amo za nakupe v do-lo~eni trgovini. Velika konkurenca na sre~o kupcev onemogo~a
trgovcem visoke podražitve cen. Preverili smo, ali med ve~jimi trgovinami obstajajo bistvene razlike v cenah popolnoma enakih artiklov (in proizvajalcev). Nak-lju~no smo izbrali 13 izdelkov in
Izdelek	Interspar	Mercator	Tuš
Coca-cola 1,5 l	279	219	229
Vegeta (Podravka) 250 g	386	335	429,90
Milka - navadna	164	179	164,90
Paradižnik 1 kg	229	299	239
Paprika rumena 1 kg	349	299	199,90
Banane 1 kg	129	199	199,90
Bar kava 100 g	166	165	179,90
Olje Zvezda(sončnično) 1l	329	371	385,90
Alpsko mleko 3,5 % mm 1	l 155	159	159
Svinjsko pleče 1 kg	829	950	899
Pivo Zlatorog 0,5 l	165	165	165
Rama Harmonia 250 g	129	169	199,90
Argeta (pašteta)100 g	185	223	199,90
Skupaj v tolarjih	3494	3732	3652
nato preverili, koliko bi za te izdelke odšteli v štirih trgovinah: Mercatorju, Tušu in Intersparu
Nakupovalna ko{arica
Cene artiklov, za katere smo naredili nakupovalno košarico, smo preverjali 2. oktobra 2006 v trgovinah na Ptuj, in sicer Interspar, Tuš in Mercator. Izbrali smo 13 artiklov, in sicer: coca-cola 1,5 l, vegeta (Podravka) 250 g, milka - navadna 100 g, paradižnik 1 kg, rumena paprika 1 kg, banane 1 kg, Bar kava 100 g, son~ni~no olje (Zvezda) 1 l, alpsko mleko 3,5 % m. m. 1 l, pivo Zlatorog 0,5 l, Rama Harmonia 250 g, argeta 100 g in svinjsko ple~e 1 kg.
Pomembno je poudariti, da izbrana nakupovalna košarica ne odraža stanja cen v trgovinah, za naš nakup pa smo ugotovili naslednje: kot najcenejša trgovina za
nakup izdelkov, ki smo jih izbrali, se je pokazala trgovina Interspar, ki so jo na Ptuju odprli samo štiri dni pred preverjanjem cen; v njej bi za 13 izdelkov odšteli 3494 tolarjev. Na drugem mestu je trgovina Tuš, v kateri bi za enake izdelke zapravili 3652, torej 158 tolarjev ve~ kot v Intersparu. Kot najdražja med izbranimi trgovinami (za izdelke, ki smo jih primerjali) pa je trgovina Mercator, v kateri bi za našo nakupovalno košarico odšteli natanko 3732 tolarjev. Razlika med najcenejšo trgovino(v našem primeru Spar) in najdražjo (za zgoraj navedeno nakupovalno košarico je to Mercator) znaša 238 tolarjev.
omembno je poudariti, da so bili nekateri izdelki med preverjanjem cen v akciji ter da primerjava cen velja zgolj za izbrano nakupovalno košarico. Popolnoma možno je, da bi bila pri izboru
druga~nih izdelkov slika spremenjena.
Najcenej{i izdelki vseh treh trgovin
Vedno več trgovin ponuja na svojih policah tudi artikle, ki jih prodajajo kot lastno blagovno znamko. Največkrat gre za izdelke, ki so cenejši od ostalih podobnih artiklov ali pa so približno v enakem cenovnem razredu. V vsaki izmed treh trgovin smo preverili najnižjo ceno dveh izdelkov: mleka in kilogramske moke.
Liter najcenejšega mleka v trgovini Interspar stane 97 tolarjev, v trgovini Tuš 99 tolarjev in v Mercatorju 139 tolarjev.
Tudi cene za kilogram moke se od trgovine do trgovine precej razlikujejo. Najcenejšo moko lahko kupite v Intersparu, kjer stane kilogram pšeni~ne moke samo 59
tolarjev, 10 tolarjev ve~ je treba pla~ati v trgovini Tuš, in sicer 69 tolarjev. Najcenejša moka v Mercatorju pa stane natanko 89 tolarjev.
Vse trgovine, v katerih smo preverjali cene, imajo tudi t. i. akcije, ko dolo~ena trgovina v dolo-~enem obdobju zniža redno ceno nekaterih izdelkov. Ponavadi gre za tedenske akcije, ki jih imajo vse tri trgovine, v katerih smo preverjali cene: Interspar, Tuš in Mercator. Možno je, da so trgovine nekatere izmed izbranih izdelkov takrat ponujale po akcijskih cenah in da so se cene od preverjanja do sedaj v trgovinah tudi spremenile. Dejstvo, ki pa vsekakor gre v prid kupcev, je, da so zaradi vedno ve~je konkurence nominalne podražitve cen v pov-pre~ju nižje od rasti povpre~ne slovenske neto pla~e.
Dženana Bećirović
Gotovinski kredit za milijon tolarjev
Ker si le malokdo lahko privošči nakup kakšne dražje investicije z gotovino, se pri nakupih avtomobilov, pohi{tva, stanovanj in ostalega vedno ve~ posameznikov odlo~a za ban~ne kredite. Preverili smo, kak{ni so pogoji za pridobitev gotovinskega kredita v vrednosti 1.000.000 tolarjev ter katera banka ima najnižjo obrestno mero, stroške odobritve in zavarovanja kredita. Izračun velja za komitente naštetih bank, pri vsaki banki smo uporabili informativni izračun najugodnej-
še ponudbe, ki velja samo za dobo odplačevanja 12 mesecev.
Kot je razvidno iz zgornje tabele, so odstopanja med bankami precej velika. Izra~un velja za gotovinski kredit v vrednosti 1.000.000 tolarjev, ki ga na vseh zgoraj navedenih bankah lahko odpla~ujete do najve~ 7 let. Za referen~ni primer smo zaradi lažje primerjave izbrali enotno dobo odpla~evanja, in sicer 1 leto oziroma 12 mesecev.
Dolo~ene banke sicer imajo nižjo obrestno mero, kar v kon~ni fazi ne pomeni, da so nujno tudi ugodnejše od ostalih bank,
Banka	Vrednost posojila	Stro{ki odobritve	Obrok	Obrestna mera	Stro{ki zavarovanja	Znesek odpla~anega kredita
A Banka	1.000.000	10.000	86.067	6 %	13.220	1.056.024
NLB	1.000.000	10.000	86.320	6,55 %	12.430	1.058.270
BA-CA	1.000.000	20.000	87.294	7,5 %	14.352	1.081.880
Nova KBM	1.000.000	0	86.758	7,5 %	7.808	1.048.905
saj lahko višji stroški odobritve oziroma zavarovanja kredita precej vplivajo na znesek odpla~a nega kredita. Po zgornjem izra~unu sode~ (ki je zgolj informativen) je za najem kredita v vrednosti milijon tolarjev za eno leto najugodnejša Nova KBM (ponudba velja samo za komitente te ban-
ke). Sledi ji A Banka, ki ima sicer nižjo obrestno mero, a višje stroške zavarovanja in odobritve. Približno 2.000 tolarjev ve~ kot na A Banki boste kredita prepla~ali, ~e ga boste vzeli pri NLB. Med naštetimi bankami je BA-CA, kljub temu da ima enako obrestno mero kot Nova KBM, najdražja, in sicer zaradi višjih stroškov odobritve in zavarovanja. Veliko bolj ugodno ponudbo ima BA-CA za rok odpla~ila 13 mesecev, kar shemo bistveno spremeni in je med najugodnejšimi. Obrestna mera v primeru, da kredit pri BA-CA odpla~ujete 13 mesecev, znaša 5,39 %, obrok pa 79.719 tolarjev.
Pogoji za
pridobitev kredita
Pogoji za pridobitev kredita so bolj ali manj na vseh bankah enaki. Med osnovne pogoje seveda sodita kreditna sposobnost kreditojemalca in redni prilivi. Ugodnejše pogoje kreditiranja na vseh bankah ponujajo svojim komitentom, med te sodi tudi nižja obrestna mera in takojšnja odobritev hitrega kredita. Višina mese~ne
anuitete predstavlja pri zavarovanju prek zavarovalnice praviloma do 1/3 rednih neto mese~nih prihodkov, lahko pa tudi ve~ v odvisnosti od višine prihodka in ro~nosti kredita. Za odobritev kredita potrebuje posameznik skoraj na vseh bankah enako dokumentacijo, in sicer:
■	veljaven identifikacijski dokument,
■	dav~no številko,
■	prošnjo za kredit,
■	dokazila o rednih mese~nih prejemkih (pla~a, pokojnina, invalidnina
■	morebitno drugo dokumentacijo po presoji banke.
Krediti za študente
Razlika v višini in dobi odplačevanja študentskih kreditov je med različnimi bankami precej velika.
Na A Banki imajo od septembra naprej prenovljeno ponudbo študentskih kreditov. Kredit pri njih lahko najamejo dijaki ali študentje, ki so imetniki brezpla~-
nega osebnega ra~una Akeš. Po novem znaša minimalna višina mese~nega obroka 5.000 tolarjev, kredit se lahko najame za obdobje od 3 do 12 mesecev v višini do 500.000 tolarjev. Stroški odobritev za študentske kredite znašajo samo 1.000 tolarjev, za zavarovanje pa je potreben samo kreditno sposoben porok.
Na Novi Ljubljanski banki (NLB) in Bank Austria Credi-tanstalt (BA-CA) je višina kredita za študente precej ve~ja in odvisna od višine rednih prilivov. Na BA-CA lahko študentje vzamejo tudi do 4 milijone tolarjev, pri ~emer veljajo enaki pogoji kot za vse ostale komitente.
Na Novi KBM vrednost kredita za študente ne more presegati 1.500.000 tolarjev, najvišja doba odpla~evanja je 3 leta oziroma 36 mesecev, najnižji mese~ni obrok mora biti 7.500 tolarjev. Pomembno je le, da ima kreditojemalec, ki ima status dijaka ali študenta, redne prilive in da najde kreditno sposobnega poroka, ki jam~i zanj.
Dženana Bećirović
Posebna ponudba
Podružnice Podravie
www.nlb.si
V poslovalnicah NLB Podružnice Podravje vam ponujamo posebno priložnost; otvoritev NLB Osebnega računa in vrsto drugih ugodnosti, s katerimi boste lahko že v nekaj mesecih prihranili kar precejšen znesek denarja:
•	brazplačno vodenje računa za čas 6 mesecev
•	brezplačno povečanje limita
•	brezplačno posojilno kartico in popuste na članarino za plačilni kartici NLB Karanta in NLB Zlati MasterCard
•	brezplačno pristopnino za NLB Klik
•	izjemno ugodne kredite za vaše želje in potrebe ter
•	vrsto naložbenih možnosti
Za vsa podrobnejša pojasnila smo vam na voljo v Poslovalnici Ormož, Kerenčičev trg 7, Ormož (t.: 02 740 27 85), v Poslovalnici Ptuj, Prešernova 6, Ptuj (t.: 02 787 04 44) in Bančni trgovini Super mesto, Ormoška 30, Ptuj (t.: 02 748 02 70).
nlbO
Znova bomo menjali denar
Pregled celotnega procesa uvedbe evra od 1. maja 2004 do 1. marca 2007
2004
1. maj - Slovenija je postala članica EU z zavezo, da bo uvedla evro.
13. maj - Vlada je sprejela kon-vergen~ni program, enega ključnih elementov pri odločanju o vklju~itvi Slovenije v ERM II in v obmo~je evra.
28. junij - Slovenija je vstopila v ERM II in centralni te~aj dolo~i-la pri 239,64 tolarja za evro.
2005
3. februar - Vlada je potrdila dokument Na~rt uvedbe evra.
7. oktober - Slovenija je predstavila podobe slovenskih evro kovancev.
2006
februar - Zveza potro{nikov Slovenije je za~ela izvajati projekt Pricewatch.
1. marec - Za~etek informativnega dvojnega ozna~evanja cen v tolarjih in evrih.
14.	april - Za~ela je veljati novela zakona o Banki Slovenije, katere uveljavitev je, zraven izpolnjevanja konvergen~nih kriterijev, eden od pogojev za prevzem evra.
16. maj - Evropska komisija in Evropska centralna banka sta po pred~asni preu~itvi konvergen~-nega programa Slovenije na pro{-njo države pozitivno ocenili njeno pripravljenost na uvedbo evra.
7. junij - Finančni ministri EU so podali pozitivno mnenje o vstopu Slovenije v območje evra.
15.	junij - Evropski parlament je podprl {iritev območja evra na Slovenijo.
16.	junij - Na vrhu EU je bila sprejeta politična odločitev o uvedbi evra v Sloveniji.
28. junij - Evropska komisija je predlagala, naj končni tečaj zamenjave med tolarjem in evrom zna{a 239,640 tolarja za evro, kar je enako centralnemu tečaju.
11.	julij - Svet EU je sprejel končno odločitev o vstopu Slovenije v območje evra.
12.	julij - Začetek obdobja dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih.
20. julij - Vlada je sprejela predlog zakona o uvedbi evra.
2007
1. januar - Evro bo postal na{ denar in tudi ves denar na transakcijskih računih bo preračunan v evro.
14. januar - Konec gotovinskega plačevanja tudi s tolarji.
1. marec - Konec brezplačne menjave tolarske gotovine za evre. Menjava bo možna le {e pri Banki Slovenije, kjer bo možno tolarske kovance brezplačno menjati {e do konca leta 2016, tolarske bankovce pa brez časovne omejitve.
1. januarja 2007 bo v Sloveniji postala uradna denarna enota evro. Bankovci in kovanci evra bodo tako postali zakonito plačilno sredstvo na celotnem obmo-
čju Republike Slovenije. Od 1. do 14. januarja bo potekalo obdobje dvojnega obtoka. V tem obdobju bo možno plačevanje tako s tolarji kot tudi z evri.
Stanje na transakcijskih računih bodo banke s 1. januarjem samodejno preračunale v evro in od takrat naprej bo plačevanje z računov možno samo v evrih. Preračun bo opravljen po uradnem tečaju, torej 239,64 SIT za 1 evro. Na bančnih okencih bo od 3. do 14. januarja možno gotovinsko plačevanje ali s tolarji ali z evri, od 15. januarja dalje pa le z evri. Negotovinsko plačevanje z obremenitvijo računa bo od 3. januarja samo v evrih. Plačevanje preko elektronskih bank bo do 29. decembra 2006 do ure, ki jo bodo objavile banke, potekalo v tolarjih, od tedaj naprej bo plačevanje potekalo le {e v evrih. Transakcije, ki bodo nastale 30. in 31. decembra 2006, bodo knjižene v banki z datumom valute 1. januarja 2007. Banke bodo datum in uro, od kdaj naprej bo plačevanje
z elektronsko banko potekalo v evrih, objavile vnaprej.
Zadnji delovni dan tolarskega poslovanja v bankah (bančno okence, elektronska banka, telefonska banka) bo v petek, 29. decembra 2006 (uro zapiranja poslovanja bodo objavile banke). Banke bodo vsa prejeta plačila v tolarjih obdelale na ta dan. Od 30. decembra 2006 do 2. januarja 2007 banke ne bodo poslovale za stranke. Ta čas bodo izkoristile {e za zadnje priprave na prvi delovni dan po prevzemu nove valute, ko bodo prejemale in obdelale vsa gotovinska in negotovinska plačila v evrih, gotovinska vplačila oz. nakazila pa sprejemale tudi v tolarjih do 14. januarja 2007. Od tega dne dalje plačevanje s tolarsko gotovino ne bo več mogoče, bo pa mogoče pri poslovnih bankah zamenjati tolarsko gotovino v evre {e do 1. marca 2007. Po 1. marcu 2007 bo možno tolarsko gotovino brezplačno menjati le {e na Banki Slovenije: tolarske bankovce brez časovne omejitve,
tolarske kovance pa do 31. decembra 2016.
Od 1. januarja dalje bo evre možno dobiti v poslovnih bankah in hranilnicah, kjer bo potekala brezplačna menjava tolarske gotovine za evre vse do 1. marca 2007, preko bankomatov, ki bodo od 1. januarja izplačevali le evro bankovce za 10 in 20 evrov in v Banki Slovenije. Ob plačevanju s tolarsko gotovino v trgovinah na drobno bodo v obdobju dvojnega obtoka blagajniki razliko med vrednostjo, zaračunano za storitev ali blago, in izročenim zneskom tolarske gotovine vračali v evrih.
Plače v januarju bodo na bančnih računih prikazane v evrih. Pretvorba bo opravljena po tečaju zamenjave. Pokojnine bodo v decembru namesto 29. izplačane 22. decembra v tolarjih.
Potro{nikom bo po uvedbi evra na voljo večja izbira različnih oblik varčevanja in lažje najemanje posojil na večjem in likvidnej{em finančnem trgu. Vsa pogodbena določila, razen denarne enote, na
katero se glasi pogodba, ostanejo nespremenjena. To pomeni, da pogodb ni potrebno na novo sklepati. Vrednost se prera~una v evro po te~aju zamenjave. Edina izjema je dolo~ilo o uporabi spremenljive obrestne mere SI-TIBOR. Z dnem uvedbe evra bo medban~no referen~no obrestno mero Združenja bank Slovenije SI-TIBOR nadomestila evropska med-ban~na referen~na obrestna mera EURIBOR ustrezne ro~nosti.
Ban~ni avtomati bodo zaradi prilagoditve na izpla~evanje v ev-rih prenehali delovati 31. decembra ob 21. uri. Po polno~i bodo ban~ne avtomate postopno vklju-~evali, pri ~emer bodo upoštevali merilo regijske pokritosti in pogostosti uporabe ban~nih avtomatov. Kon~ni rok za vnovi~no vklju~itev vseh ban~nih avtomatov je 24 ur, torej 1. januar ob polno~i. Na potrdilu o opravljeni storitvi na ban~nem avtomatu ni dvojnega ozna~evanja valut, torej bo znesek do 31. decembra izpisan v tolarjih, od 1. januarja naprej pa v evrih.
Preddobava evro kovancev bankam se je za~ela 1. septembra, evro bankovcev se pri~ne 11. decembra. Banke bodo za~ele evro kovance dobavljati trgovcem že 1. decembra. Trgovci in prodajalci bodo v okviru preddobave dobili vnaprej pripravljene pakete kovancev z ustrezno strukturo apoenov za za~etno blagajniško poslovanje. Za prebivalce bo na voljo 150.000 za~etnih paketov v vrednosti po 12,52 evra, za blagajnike pa 45.000 za~etnih paketov v vrednosti 201 evro. V Slovenijo bodo na razli~ne na-~ine pripeljali okrog 235 milijonov kosov evro kovancev, skupne teže okoli 1.200 ton in 94,5 milijona kosov evro bankovcev, skupne teže 73 ton. Kovance, ki so last države, za Slovenijo kuje finska kovnica Mint of Finland, evro bankovce pa si bo Slovenija izposodila iz strateških rezerv Evropske centralne banke. Fizi~ne osebe bodo lahko od 15. decembra v poslovnih bankah kupile za-~etne svežnje kovancev, ki bodo vsebovali 44 kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra. Cena posameznega svežnja bo 3.000,30 SIT. Vseboval bo 2 kovanca po 2 evra, 4 kovance po 1 evro, 4 kovance po 0,50 evra, 7 kovancev po 0,20 evra, 6 kovancev po 0,10 evra, 6 kovancev po 0,05 evra, 7 kovancev po 0,02 evra in 8 kovancev po 0,01 evra. Banke bodo lahko v skladu s sklepom Banke Slovenije ob posami~nem nakupu fizi~ni osebi prodale najve~ dva za~etna svežnja. Pla~evanje z evro kovanci iz za~etnih svežnjev pa bo pred 1. januarjem prepovedano.
Evro bankovci in kovanci
Evro bankovci so v vrednostih 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Vsi bankovci se uporabljajo v vseh državah ~lanicah, ki so uvedle evro. Na bankovcih so na prvi strani podobe oken in vrat, na hrbtni strani pa mostovi razli-~nih stilskih obdobij. Evro kovanci so v vrednostih 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter kovanca za 1 in 2 evra. En evro ima 100 centov. Za razliko od evro bankovcev imajo kovanci skupno evropsko stran,
hrbtna stran pa se razlikuje od države do države in tako ozna~u-je, kje so bili kovanci izdani. Ne glede na to se kovanci iz razli~-nih držav uporabljajo kot pla~ilno sredstvo v vseh državah obmo~ja evra.
Slovenija je motive za svoje evro kovance izbrala z dvostopenjski javnim anonimnim nate-~ajem za oblikovanje. Na podlagi javnega povabila za zbiranje predlogov motivov je bilo dolo~eno število oblikovalcev povabljeno k sodelovanju. 132 predlagateljev je predlagalo 192 razli~nih motivov. Posebna komisija je nato organizirala zaprt anonimen na-te~aj, na katerem je bil izbran projekt Miljenka Licula z Majo Li-cul in Janezom Boljkom. Na slovenskih evro kovancih bo tako mogo~e najti podobe Franceta Prešerna (2 evra), Primoža Trubarja (1 evro), Triglava (50 centov), dveh lipicancev (20 centov), Ple~-nikove zamisli slovenskega parlamenta (10 centov), Groharjevega Sejalca (5 centov), knežjega kamna (2 centa) in štorklje (1 cent). Posebnost slovenskih evro kovancev je, da bodo imeli ob zunanjem robu izpisan napis »Slovenija«, s ~imer naj bi dosegli prepoznavnost ne le v doma~em okolju, temve~ tudi drugod po Evropi.
Spremljanje cen
Po priporo~ilih Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter na podlagi izkušenj držav, ki so evro že uvedle, je spremljanje cen temeljni mehanizem, s katerim je mogo~e omejiti nenadzorovane poskoke cen ob prehodu na evro.
Îiî Le-ti bi lahko nastali zaradi nep-
ravilnega zaokroževanja zneskov pri prera~unih iz tolarjev v evre ali zaradi neupravi~enih povišanj cen s strani ponudnikov v obdobju prehoda na evro. Poleg Statisti-~nega urada Slovenije, ki spremlja vplive uvajanja evra na gibanje cen življenjskih potrebš~in in inflacijo, opravlja neodvisen nadzor nad cenami izdelkov in storitev tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave spremlja cene izdelkov in storitev v obdobju treh mesecev na 104 razli~nih reprezentantih: približno tretjino košarice sestavljajo storitve, dve tretjini pa izdelki. V košarico so vklju~eni tudi tisti izdelki in storitve, pri katerih so bile v obdobju uvajanja evra v drugih državah podražitve najbolj opazne (gostinske storitve, frizerji, ke-mi~ne ~istilnice, javna parkiriš~a, igre na sre~o ...). Spremljanje cen poteka v vseh slovenskih regijah in zajema javni ter zasebni sektor ponudnikov ter razli~ne oblike prodaje (v poslovnem prostoru, na daljavo ...). Cilj spremljanja cen je v prvi vrsti informiranje in osve-š~anje potrošnikov, zraven tega lahko služi tudi za izvajanje neformalnega pritiska na ponudnike izdelkov in storitev. Rezultati zbirnih podatkov so javno objavljeni na straneh Zveze potrošnikov Slovenije in v medijih. Prvi rezultati so bili objavljeni junija, do prevzema evra pa bosta sledila še dva popisa. Akcija se bo nadaljevala tudi po uvedbi evra, saj je spremljanje cen pomembno tudi v prvih mesecih po prevzemu evra.
Alenka Smigoc
Podjetje Tenzor, d. o. o., Ptuj za varno poslovanje z evri
Le še kratek čas nas loči od 1. januarja 2007, ko bo evro postal uradna valuta v Sloveniji. Pri plačevanju se sicer z evri že nekaj časa vsaj delno srečujemo, saj so cene poleg tolarjev prikazane tudi v evrih. V evrih pa so prikazane tudi plače. Ker se seveda ves čas povsod po svetu pojavljajo nepridipravi, ki ponarejajo denar, temu tudi evro ne more uiti. Ponaredki evro bankovcev in kovancev so se že pojavili tudi v Sloveniji. V Sloveniji je tveganje za pojav ponarejenih bankovcev dokaj visoko. Razlogi so predvsem v tem, da je Slovenija vstopila v EU, kar je odprlo državne meje in povečalo tranzit preko Slovenije, povečale so se socialne razlike ter število beguncev in azilantov, porasel je mednarodni kriminal. Gotovo pa na povečano tveganje vpliva tudi bližajoči se prevzem evra kot nacionalne valute.
Samo Bauman, vodja projektov v podjetju Tenzor, d. o. o., Ptuj, pravi: »Da bi se zaščitili pred ponarejenimi evri, si je potrebno vzeti le nekaj minut in bankovec otipati, pogledati ter nagniti. Papir bankovca mora biti čvrst, prožen in šelesteč, na sprednji strani pa morate pod prsti na nekate-
rih mestih začutiti izbokline. Vsi bankovci imajo tudi oznako za slepe in slabovidne, ki jo lahko otipate pri veliki oznaki vrednosti. Pri bankovcih za 200 in 500 evrov pa je oznaka za slepe dodana tudi v obliki odebeljenih in navpičnih črtic. Bankovec morate pogledati proti svetlobi in na njem se vidijo vodni znak, varnostna številka ter sestavljena številka. Te oznake so vidne s sprednje in zadnje strani bankovca. Če bankovec nagibate, boste na sprednji strani opazili spreminjajočo se podobo na hologramu, na zadnji strani pa zlatorumen trak, na katerem je napisana številka vrednosti in simbol € (na bankovcih za 5, 10 in 20 evrov), ali številko, ki spreminja barvo od vijolične v olivno zeleno in rjavo (na bankovcih za 50, 100, 200 in
500 evrov). Da bi ugotovili, ali je bankovec pristen, vedno preverite več zaščitnih elementov. Če niste popolnoma prepričani, da je bankovec pristen, ga primerjajte z bankovcem, za katerega ste prepričani, da je pristen.«
Banke in ostale finančne institucije si morajo zagotoviti opremo za prepoznavanje denarja, saj ne smejo izdati nobenega denarja, ki ni pregledan. Ostali uporabniki gotovine k temu sicer niso zavezani, pa vendar Tenzor, d. o. o., Ptuj svetuje, da si sistem za prepoznavanje ponarejenega denarja nabavijo. Če se pojavi sum, da imajo opravka s ponarejenim denarjem, se namreč pojavi ogromno sitnosti, kot so zastoji pri poslovanju, izguba časa in ugleda podjetja, nepredvideni stroški, ker je potrebno seznaniti polici-
Samo Bauman, vodja projektov v podjetju Tenzor d. o. o.
jo in centralno banko. Smotrno je, da si opremo za prepoznavanje denarja zagotovijo tudi trgovine, menjalnice, gostilne, torej vsi, ki imajo opravka z gotovino.
Podjetje Tenzor, d. o. o., Ptuj se ukvarja s tehničnim varovanjem ljudi in premoženja ter z varovanjem strank in uporabnikov, ki se ukvarjajo z denarjem. Svojo dejavnost so nadgradili s ponudbo sistemov za prepoznavanje ponarejenega denarja za fizične in pravne osebe. Nudijo tudi specializirano svetovanje ter prodajajo opremo za varno in enostavno gotovinsko poslovanje, detektorje ponaredkov denarja in plačilnih sredstev. Ponujajo tudi števce denarja ter ostalo opremo in pripomočke za enostavnejše in varnejše gotovinsko poslovanje. Vsa oprema, ki jo ponuja Tenzor, d. o. o., Ptuj, je testirana na ponarejenem, pristnem, izrabljenem, izpranem in poškodovanem denarju. Testirale so jo banke Federal
German Bank, Austrian National Bank in Deutch National Bank.
V podjetju Tenzor, d. o. o., Ptuj za varno in enostavno gotovinsko poslovanje ponujajo opremo podjetja Cashtester iz Nemčije. Podjetje Cashtester je v sodelovanju z Evropsko centralno banko in ostalimi institucijami razvilo lastno tehnologijo. Izjemno zanesljivost delovanja Cashtester-jeve opreme zagotavlja testiranje pri Evropski centralni banki in številnih finančnih institucijah. Le-te Cashtesterjevo opremo pri svojem poslovanju uporabljajo vsak dan. Cashtester nudi detektorje ponaredkov denarja, dokumentov in ostalih plačilnih sredstev, števce bankovcev z detekcijo, števce kovancev s sortiranjem ter ostalo opremo. Cashtesterjeva oprema ima mednarodno garancijo. Servisna mreža in rezervni deli so zagotovljeni po vsej Sloveniji.
PR članek
Plačevanje z gotovino počasi izumira
Plačilne kartice so se prvič pojavile že leta 1950, najbolj so se raz{irile v zadnjem desetletju. Prednost pla~evanja s karticami je predvsem v tem, da omogo~ajo poravnavo obveznosti brez pisanja ~ekov ali pre{-tevanja gotovine, v denarnici ni treba prena{ati zajetnih {opov bankovcev ali kupov kovancev in tudi ni težav, kako priti do gotovine, ko so banke zaprte. Glede na funkcijo, ki jo opravljajo plačilne kartice, jih delimo na predplačne (kupimo jih vnaprej in jih po uporabi zavržemo - npr. telefonske kartice), debe-tne (vezane so na transakcijski račun in z nakupom ali dvigom povzročijo takoj{njo obremenitev imetnikovega računa), kreditne (obremenitev z nakupom ali dvigi gotovine je enkrat na mesec) in posojilne (omogočeni so nakupi ali poraba gotovine na obročno odplačevanje). Kartice so v osnovi namenjene nakupu blaga in storitev ter dvigu gotovine na bankah, bankoma-tih, po{tah in na prodajnih mestih z oznako »gotovina«.
Nakupi s plačilnimi karticami na prodajnih mestih potekajo preko POS-terminalov. Gre za avtomatski prenos oz. izmenjavo podatkov preko terminala na prodajnem mestu do ra~unalnikov v banki z uporabo javnega omrežja. Prodajno mesto sklene z banko pogodbo o uporabi in najemu POS-terminala in plačuje ustrezno mesečno najemnino glede na promet na prodajnem mestu. Po vložitvi kartice v terminal se vzpostavi zveza z izdajateljem kartice, opravi se identifikacija in ugotovi plačilna sposobnost kupca. Če so podatki ob transakciji primerni, POS-terminal izpise potrdilo o nakupu, ki ga mora uporabnik podpisati. Plačila za opravljene transakcije običajno opravijo izdajatelji kartic dvakrat ali trikrat mesečno, za debetne kartice pa v dveh dneh po transakciji. Banka si pri nakazilih obračuna določeno provizijo od 2 % do 5 %, odvisno od obsega poslovanja, vrste blaga, ki se plačuje s karticami, in vrste kartic. Provizijo za opravljene transakcije morajo plačati prodajna mesta.
Na odločitev o izbiri ustrezne kartice vpliva lokacija izdajatelja, saj je najbolj priročno izbrati izdajatelja, ki je najbližje. Običajno gre za banko, pri kateri že imate odprte račune. Pri uporabnih lastnostih je potrebno upoštevati, v katerih državah nameravate s kartico poslovati ter na koliko ban-komatih in prodajnih mestih jo je mogoče uporabljati. Pomembno pa na odločitev o izbiri ustrezne kartice vplivajo stroški pridobitve in stroški uporabe kartice.
Bonitetne kartice
Bonitetne kartice izdajajo podjetja in imetnikom nudijo določene ugodnosti na prodajnih mestih.
Pogoji pridobitve bonitetnih kartic so si precej podobni. Po-
nekod je potrebno za pridobitev samo izpolniti pristopni obrazec na spletni strani ali v prodajalni, drugje je potrebno v prodajalni opraviti nakup v določeni vrednosti.
Pri večini teh kartic obstaja določeno bonitetno obdobje, od nekaj mesecev do enega leta, v katerem se zbirajo vrednosti vseh nakupov, ob koncu obdobja pa imetniku pripada določena boniteta glede na vrednost opravljenih nakupov, ki jo običajno dobijo v obliki vrednostnih bonov.
Večinoma prodajalne svojim kupcem zraven tega nudijo še kakšne druge ugodnosti, ki jih kupci brez kartic niso deležni. Najpogosteje so to vključitve v nagradna žrebanja, znižanja nekaterih posebej označenih izdelkov, brezplačna drobna šiviljska popravila kupljenih oblačil, možnost rezervacije oblačil, obveščanje o akcijskih ponudbah preko SMS-sporočil ali elektronske pošte ter določen popust ob vsakem nakupu. Bonitetne kartice najpogosteje izdajajo prodajalne z oblačili in špecerijo, ostale prodajalne nekoliko redkeje.
Zlorabe pla~ilnih kartic
V zadnjem času se je tudi pri nas najpogosteje pojavila goljufija, ko neznanec pokliče lastnika kartice, se predstavi kot zaposleni v procesnem centru Visa in Mastercard, pove, da je opazil neobičajno transakcijo na njegovem računu in da želi preveriti številko kartice. Pove številko kartice in želi izvedeti še trimestno varnostno številko, zapisano na hrbtni strani kartice. S temi podatki sicer ne more izdelati ponarejene kartice, lahko pa kupuje v spletni trgovini. Za tak nakup namreč potrebuje le številko kartice, varnostno številko in datum veljavnosti kartice.
Do podatkov na kartici prevaranti pridejo zelo težko, pa vendar jim tudi to uspe. Najlažje se do njih pride ob uporabi kartice, torej pri plačevanju v prodajalnah, gostinskih lokalih ali pri dvigovanju gotovine na bankomatih. Običajno se sicer prodajalec s kartico ne oddalji od uporabnika, a ravno takrat najlažje pride do teh podatkov. V primeru, da mu uspe priti do kartice, prevarant skoraj gotovo prepiše tudi varnostno številko, tako da mu lastnika kartice ni potrebno klicati. Najbolj verjetno je, da prevarant najde potrdilo o nakupu, na katerem so zapisani podatki o številki kartice in datum veljavnosti, redkeje pa še ime in priimek. Ker je tak način zlorabe bančnih kartic precej dolgotrajen in skoraj nemogoč, se dogaja le redko.
Najpogosteje pa kartice zlorabijo s skimmingom na bankomatih ali pri plačilih preko POS-terminala, kjer prevarant z ustrezno napravo presname magnetni zapis s kartice. V tem primeru dobi vse podatke za izdelavo kopije originalne kartice,
tudi PIN-kodo, tako da mu ni potrebno klicati lastnika kartice, da bi le-to lahko zlorabil.
Zelo pogosto plačilne kartice zlorabijo kar njihovi lastniki sami. Plačujejo namreč s kartico, ki nima kritja.
V zadnjem času se pojavlja še en način zlorabljanja plačilnih kartic, ki se imenuje phishing. Pri tej zlorabi prevaranti vdrejo v računalnik nekega podjetja (običajno gre za neke finančne ustanove), nanj namestijo spletni strežnik z lažnim spletnim mestom in poštni strežnik, s katerega pošiljajo elektronsko pošto na različne spletne naslove. V elektronski pošti, ki jo pošiljajo prevaranti, prosijo prejemnika pošte, naj obiščejo določeno spletno stran, da bi posodobili svoje podatke v tabeli, ki se na tej spletni strani nahaja. Nato od prejemnika pošte zahtevajo osebne podatke, številko plačilne kartice, PIN-kodo in druge podatke. S tako pridobljenimi podatki lahko opravljajo nakupe v spletnih trgovinah, igrajo igre na srečo in podobno.
Verjetnost za zlorabo plačilnih kartic je sicer zelo majhna, vendar previdnost nikakor ne bo odveč. Svoje plačilne kartice pri uporabi ne smete izpustiti izpred oči in dovoliti, da bi jo prodajalec kamorkoli odnesel. Po telefonu nikomur ne dajajte podatkov o svoji plačilni kartici. Tudi če vas z elektronsko pošto kdorkoli poziva, da na kakšni spletni strani izpolnite tabele s podatki, tega ne počnite.
Alenka [migoc
PAMETNEJE
je varčevati pri PB S!
Obrestne mere za varčevalne ali vezane vloge pri PBS so zelo ugodne, med varčevalnimi programi pa boste zagotovo našli takšnega, ki vam ustreza.
Varčevanje Premium, Rentno varčevanje. Varčevanje z odpovednim rokom. Vezane vloge, Hrčkova knjižica Pohitite! Svoj denar iz nogavic, žepov, predalov ali vpoglednih vlog čim prej naložite tako, da boste imeli več od njega. Našteta varčevanja lahko sklenete na vsaki pošti.
Za dodatne Informacije pokličite 01 547 32 06, 02 228 83 20, 02 228 83 12 ali obiščite: www.pbs.si
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
Bančna skupina Nove Kremne banke Maribor d.d.
Mislite tudi nase, ne le na avtomobil
Po zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu morajo biti vsa motorna vozila obvezno zavarovana z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti (AO). Zavarovanje AO velja v Sloveniji, z zeleno karto pa tudi v drugih državah. Zelena karta je zavarovalni dokument, ki dokazuje veljavnost zavarovanja AO v članicah Londonskega sporazuma. Zavarovanje AO krije škodo, ki ste jo z vašim vozilom nenamerno povzročili drugim udeležencem v prometu. Zavarovanje krije škodo, ki je nastala zaradi uničenja ali poškodovanja stvari (vozila, objektov, osebnih stvari in škodo, ki je nastala zaradi telesnih poškodb, prizadetega zdravja ali smrti drugih oseb, ki so bile udeležene v prometni nezgodi.
V povezavi z zavarovanjem AO je tudi zavarovanje AO-plus, ki se lahko sklene samo v kombinaciji z zavarovanjem AO. To je zavarovanje, s katerim pridobi voznik pravico do od{kodnine zaradi telesnih po{kodb. Pametno ga je skleniti, saj po{kodba v prometni nezgodi pogosto pomeni odsotnost z dela, dolgotrajno zdravljenje in okrevanje, v huj{ih primerih celo invalidnost.
Vi{ina premije zavarovanja AO je odvisna od ve~ razli~nih dejavnikov, ki se nekoliko razlikujejo med zavarovalnicami. Dejavniki,
ki vplivajo na vi{ino zavarovalne premije so mo~ motorja, vrsta vozila, premijski razred, v katerem je vozilo, nosilnost vozila, {tevilo let vozni{kih izku{enj, bonus/malus zavarovanca, vi{ina zavarovalne vsote in dopla~ilo za pove~ano nevarnost.
Zavarovanje se obi~ajno sklene za obdobje enega leta. Ob spremembi lastni{tva vozila mora novi lastnik skleniti novo zavarovalno pogodbo na svoje ime, ve-
ljati pa mora najmanj do datuma poteka prometnega dovoljenja.
Avtomobilski kasko
Z zavarovanjem avtomobilskega kaska lahko zavarujemo vse vrste motornih, priklju~nih, delovnih, tirnih in drugih vozil ter njihove sestavne dele. Kasko zavarovanje obi~ajno zavarovalnice delijo na polno oz. splo{no in delno, nekatere imajo {e ve~ vrst
zavarovanja. Pri polnem oz. splo-{nem kasku zavarovalnica krije neposredno {kodo zaradi uni~e-nja, po{kodovanja ali izginitve zavarovanih stvari, ki nastanejo nepri~akovano in neodvisno od zavarovan~eve volje. Polno kasko zavarovanje krije materialno {kodo, ki nastane zaradi prometne nezgode, padca ali udarca kakega predmeta v vozilo, naravne nesre~e (požar, udar strele, eksplozija, vihar, to~a, poplava, snež-
ni ali zemeljski plaz, hudourni{ke in visoke vode), zlonamernih ali objestnih dejanj tretje osebe, manifestacij ali demonstracij, tatvine, padca in udarca zra~nega plovila, po{kodovanja tapeciranih delov vozila ob prvi pomo~i pone-sre~encem v nesre~i, namernega po{kodovanja zavarovanih stvari zaradi prepre~itve ve~je {kode, uni~enja ali po{kodovanja vozila pri re{evanju.
Pri delnem kasko zavarovanju lahko svoje vozilo zavarujete pred posameznimi nevarnostmi, ki jim je va{e vozilo izpostavljeno. Delno kasko zavarovanje lahko sklenete npr. za steklo, krajo, po{kodbe na parkiri{~u in podobno.
Na vi{ino premije pri kasko zavarovanju vplivajo vrsta in namembnost, tehni~ne lastnosti, nabavna vrednost, premijski razred, starost vozila, oblika kasko zavarovanja, obseg kritja, {tevilo {kodnih dogodkov, rizi~nost ob-mo~ja in odbitna fran{iza.
Seveda tudi pri zavarovanju avtomobilskega kaska prihaja do razlik med zavarovalnicami, zato je najbolje, da se za natan~nej{e informacije obrnete na zavarovalnice.
Avtomobilska asistenca
Avtomobilska asistenca je dodatno zavarovanje, s katerim
vam zavarovalnica nudi 24-urno pomo~ na cesti v Sloveniji in v Evropi. Pokrije vam tudi stro{ke, ki nastanejo, če je vozilo nevozno oziroma ni primerno za varno vožnjo. Tudi pri tem zavarovanju se ponujeni paketi med zavarovalnicami razlikujejo, večinoma pa vsebujejo pomoč na kraju okvare ali nesreče, nadomestno vozilo, vleko in prevoz vozila, prenočevanje voznika in potnikov, prevoz voznika in potnikov, dostavo rezervnih delov, dostavo goriva, pomoč v primeru smrti v tujini, obisk svojcev po{ko-dovanega zavarovanca v tujini, nadomestnega voznika v tujini, spremstvo mladoletnih upravičencev, carinjenje in prevoz vozila na odpad.
Slovarček izrazov:
Bonus - vsako zavarovalno leto brez prijavljene {kode za vozilo iste vrste omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu.
Malus - posledica vsake prijavljene {kode v preteklem zavarovalnem letu oziroma obdobju je pomik za tri premijske razrede vi-{je za posamezno {kodo.
Odbitna fran{iza - je lastna soudeležba in pomeni delež {kode na va{em vozilu, ki jo boste krili sami.
Alenka Šmigoc
Novo zavarovanje ^lajemnaNadomestila
Ljubljana, 12. oktober 2006 - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je pripravila novo zavarovanje VzajemnaNado-mestila, ki zavarovancem zagotavlja denarno nadomestilo v primeru bolniške odsotnosti, izostanka z dela zaradi skrbi za otroka ali poroda, omogoča pa tudi nadstandardno bivanje v bolnišnicah ali zdraviliščih. Trenutno ga ponuja kot dodatek k dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju, kmalu pa bo to zavarovanje ponudila tudi kot samostojni produkt.
Vsak od nas mora kdaj na bolni{ki dopust, mnogi star{i pa morajo poleg tega tudi poskrbeti za svoje bolne ali po{ko-dovane otroke. V času bolezni nas poleg vseh neprijetnosti obremeni tudi izpad dela mesečnega dohodka, zato je Vzajemna pripravila novo zavarovanje, s katerim si lahko ljudje zagotovijo dodatno varnost in udobje takrat, ko to najbolj potrebujejo.
V primeru bolezni ali nezgode novo zavarovanje VzajemnaNa-
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
domestila zagotavlja izplačilo posebnega denarnega nadomestila za čas, ko je zavarovanec na zdravljenju v bolni{nici ali zdravili{ču. Z izplačano vsoto si lahko v tem času privo{či vi-{ji standard bivanja ali pa delno nadomesti izpad dohodka za obdobje zdravljenja v bolni{ni-ci ali zdravili{ču. Vzajemna zavarovancem poleg tega podarja tudi brezplačna dodatna kritja, in sicer nadomestilo za star{e za dan, ki ga njihov otrok preživi v bolni{nici zaradi po{kod-be, in nadomestilo za dni, ki jih mamica preživi v bolni{nici ob rojstvu otroka.
Vi{ina dnevnega nadomestila je različna in je odvisna od tega, ali je zavarovanec v bol-ni{nici ali zdravili{ču oziroma ali je v bolni{nici zaradi bolezni ali nezgode. Zavarovanec lahko prejme nadomestilo za največ
Za bivanie v bolnišnici zaradi nezaode	30 dni po 10 EUR = 300 EUR (71.892 SIT)
Za rehabilitacijo v zdravilišču	21 dni po 10 EUR = 210 EUR (50.324,4 SIT)
Skupaj	510 EUR (122.216,4 SIT)
Tabela 1
30 dni, ki jih preživi v bolni{ni-ci in 30 v zdravili{ču. V enem letu lahko tako prejme nadomestila v vi{ini največ 665 ev-rov (159.360,60 tolarjev). Vi{ina premije se razlikuje glede na starost in je določena v {tirih starostnih razredih. Vsem, ki bodo zavarovanje sklenili do 30. junija 2007, pa Vzajemna nudi desetodstotni promocijski popust na premijo, ki velja do 29. februarja 2008.
Primer:
30-letni zavarovanec, ki je zavarovanje sklenil do 30. 6. 2007, plačuje mesečno premijo 2,02 evra (484,07 tolarjev). Zaradi po{kodbe je moral 40 dni preživeti v bolni{nici, potem pa je v skladu z napotnico zdravnika nadaljeval tritedensko rehabilitacijo v zdravili{ču. Z zavarovanjem y zajemna Nadomestila je upravičen do naslednje zavarovalnine: (tabela 1)
Zavarovanec je bil torej s plačilom letne premije v vi{ini 24,24 evra (5.808,87 tolarjev)
Jamstva in višina nadomestil		
Vrsta jamstva	Višina dnevnega nadomestila Maksimalno št. izplačanih dni Maksimalna skupna višina jamstva	
Nadomestilo za bolnišnični dan		
- zaradi po{kodbe	10 EUR 30 dni	300 EUR
- zaradi bolezni	5 EUR 30 dni	150 EUR
nadomestilo za zdraviliški dan		
- posledica nezgode ali bolezni 10 EUR 30 dni		300 EUR
* višina dnevnega nadomestila je odvisna od tega, ali je zavarovanec v bolnišnici zaradi posledice		nezgode ai bolezni; izpla~a se za najve~ 30 dni (zavarovalni
vsoti se ne se{tevata)		
Dodatna brezplačna kritja		
Vrsta jamstva	Višina dnevnega nadomestila Maksimalno št. izplačanih dni Maksimalna skupna višina jamstva	
nadomestilo za bivanje otroka zavarovane osebe do 14. leta starosti v bolnišnici zaradi poškodbe		
	5 EUR 8 dni	40 EUR
nadomestilo za bivanje v bolnišnici zaradi rojstva otroka		
	5 EUR 5 dni	25 EUR
SKUPAJ		665 EUR
Premija za zavarovanje za nadomestila		
	Običajna premija	Premija z 10-odstotnim popustom
Starostni razred	Letna premija Mesečna premija	Letna premija Mesečna premija
18-34	6.462 SIT/26,97 EUR 539 SIT/2,25 EUR	5.816 SIT/24,27 EUR 485 SIT/2,02 EUR
35-49	7.626 SIT/31,82 EUR 636 SIT/2,65 EUR	6.864 SIT/28,64 EUR 572 SIT/2,39 EUR
50-59	10.076 SIT/42,05 EUR 840 SIT/3,50 EUR	9.068 SIT/37,84 EUR 756 SIT/3,15 EUR
60-70	14.946 SIT/62,37 EUR 1.246 SIT/5,20 EUR	13.452 SIT/56,13 EUR 1.121 SIT/4,68 EUR
Tabela 2
upravičen do zavarovalnega kritja v vi{ini 510 evrov oziroma 122.216,40 tolarjev.
Vzajemna trenutno zavarovanje VzajemnaNadomestila ponuja kot dodatek k dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju. Sklenejo ga lahko vsi, ki imajo pri Vzajemni urejeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in so stari od 18 do 65 let. Predvidoma od novembra pa
bo VzajemnaNadomestila ponujala tudi kot samostojno zavarovanje, kar pomeni, da ga bodo lahko sklenili tudi tisti, ki pri Vzajemni nimajo sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zavarovanje je mogoče skleniti v vseh poslovalnicah Vzajemne, preko klicnega centra na brezplačni telefonski {tevilki 080 20 60 in preko spletne
strani www.vzajemna.si. Tisti, ki bodo zavarovanje sklenili do 30. junija 2007, bodo prejeli {e bon za 23-odstotni popust za vse storitve v novem centru dobrega počutja (wellness) hotela Vivat v Moravskih Toplicah.
Priloga:
Tabele z vi{inami nadomestil in vi{ino premije glede na starostne razrede (tabela 2).
Kako do stanovanja?
Kljub temu da se na našem območju gradi vedno več stanovanjskih objektov, je ena največjih težav, s katero se spopadajo predvsem mlade družine, priti do stanovanja. Z Brankom Potočnikom, direktorjem mariborske nepremičninske družbe Insa, d. o. o., smo se pogovarjali o tem, kateri je najlažji način, kako priti do stanovanja, za koga so stanovanjske varčevalne sheme najbolj primerne, kakšne so cene in kje se najbolj splača kupiti stanovanje.
Kakšno je trenutno stanje med povpraševanjem in ponudbo nepremičnin v Sloveniji?
V	Sloveniji je trenutno povpraševanje večje od ponudbe. To je tudi razlog za vi{je cene kot v EU. Kljub visoki rasti cen je o~itno {e vedno dovolj visoko povpraševanje, da žene cene še višje. A je za drugo in prihodnja leta predvideno veliko projektov izgradnje novih stanovanj, tako da bo ponudba stanovanj v prihodnje morda presegla povpraševanje.
Kje v Sloveniji so najdražja in kje najcenejša stanovanja?
V	Sloveniji imamo več cenovnih nivojev nepremičnin. En nivo je Ljubljana z okolico, kjer so cene najvišje, sledi primorska, gorenjska in nato podravska ter ostale regije. V zadnjem času so se začele zaradi tega nerazumljivega dviga cen nepremičnin v Mariboru blažiti razlike med mestoma (Maribor in Ljubljana), je pa razlika še vedno zelo velika. Razložimo si jo lahko z veliko kupno močjo, z ugodnimi demografskimi pokazatelji, s kapitalsko ugodnostjo, ki jih ima Ljubljana. Podatki za Ljubljano - npr. garsonjera cca. 3000 EUR/ m2, J Primorska 2500 EUR/ m2, Gorenjska 2200 EUR/ m2, Podravska 1500 EUR/ m2. To so oglaševalske cene, ki običajno nekoliko presegajo ceno, ki jo nepremičnina doseže na trgu (za približno 15 %).
Kakšne so cene stanovanj v drugih evropskih državah v primerjavi s Slovenijo?
Mislim, da sta jug in vzhod Evrope najcenejša, zahod in sever pa najdražja. Seveda so velike razlike med regijami in glede na
mikrolokacijo - velemesta, obala ipd. dosegajo vedno višje cene v primerjavi z drugimi kraji.
Kje je najbolj donosno kupiti stanovanje, če ga želiš dajati v najem?
Nepremičnine so varna naložba, vendar kot pri večini varnih naložb ne moremo pričakovati izredno visokih donosov. Finance so izračunale, v katerih krajih se najbolj splača kupovati nepremičnine za nadaljnjo oddajo. Zanimivi so večji kraji, predvsem Ljubljana in Maribor, kot univerzitetni mesti, ki imata nepremičninski trg dovolj razvit. Najbolj se splača kupiti manjša stanovanja - eno-sobna in garsonjere, saj je razmerje med najemnino in vloženo investicijo za najemodajalca najugodnejše, tudi oddati jih je relativno lahko. Pričakovati je tudi, da se bodo cene nepremičnin v prihodnje v Mariboru še nekoliko dvigovale, kar pomeni, da so nepremičnine zanimiva dolgoročna naložba. Naložbe v nepremičnine so po mnenju strokovnjakov varne, seveda pa zahtevajo dovolj velika razpoložljiva likvidnostna sredstva. Realno lahko pričakujemo donos do 6 % letno, več samo v redkih primerih.
Kaj bo po vašem mnenju prinesla uvedba evra?
Ocenjujem, da sprememba denarne enote ne bo bistveno vplivala na cene nepremičnin v Sloveniji. Cene nepremičnin so odvisne od drugih dejavnikov in ne od denarne enote, v kateri se nepremičnine prodajajo.
Kako se gibljejo cene stanovanj na Ptuju?
Cene stanovanj na Ptuju so nižje kot npr. v Mariboru, vendar vseeno višje kot v okoliških krajih. Ocenjujemo, da je cena primerljivih stanovanj vsaj 10-20 % nižja kot v Mariboru.
Kaj menite o novem javnem pozivu Stanovanjskega sklada RS za varčevanje v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi? Ali je to res prava rešitev, kako priti do stanovanja?
Namen nove stanovanjska sheme je vzpodbuditi dolgoročno stanovanjsko varčevanje, torej varčevanje, ki je namenjeno za
nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, nakup in plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, za plačilo odškodnine za spremembo namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče, plačilo za izdelavo projektne dokumentacije. Varčevalec, ki varčuje po tej shemi, lahko razpolaga s privarčevanimi sredstvi v petnajstih dneh po izteku varčevalne pogodbe, ki jo ima sklenjeno z banko. Za privarčevana sredstva se štejejo vsa plačila po pogodbi in obresti. Premija pripada samo tistemu varčevalcu, ki v dveh letih po izteku varčevalne dobe privarčevana sredstva porabi za namene, ki sem jih omenil v začetku. Premija je znesek, ki pripada varčevalcu NSVS kot vzpodbuda za namensko porabo privarčevanih sredstev in je za vsako leto varčevanja enaka 1/24 letnih vplačil, vendar največ do 1 /24 pogodbenega letnega varčevalnega zneska. Višina posojila, ki ga zagotavlja banka varčevalcu, je najmanj dvojni znesek privarčevanih sredstev. Za privarčevana sredstva se štejejo vsa plačila po pogodbi, pripadajoče premije za celotno varčevalno obdobje in obresti. Nova stanovanjska shema se od prejšnjih razlikuje predvsem v tem, da v primeru, če varčevalec ne porabi sredstev v roku po izteku varčevalne dobe, mu ne pripada premija za to varčevalno obdobje, temveč mu pripadajo samo privarčevana sredstva ter obresti za varčevanje. S temi shemami se želi zagotoviti predvsem mlajšim družinam sredstva za rešitev stanovanjskega problema, vendar je moje mnenje, da v veliki meri vsaj za sedaj ne vplivajo na trg slovenskih nepremičnin. Res pa je, da s povečanjem razpoložljivih sredstev, ki se bodo pojavila na trgu ob izteku varčevalnih pogodb, pričakujemo nekaj več povpraševanja.
Vstop v to shemo svetujem predvsem mladim, seveda tistim, ki imajo finančne možnosti za to, prav tako vsem, ki tudi načrtujejo gradnjo ali adaptacijo stanovanja in bi nekako po tem obdobju ta sredstva potrebovali. Koliko sred-
stev bo nekdo naložil, je odvisno predvsem od njegovih finančnih zmožnosti, res pa je, da če gre za nakup stanovanja ali gradnjo hiše, potem bi ta sredstva že morala biti vsaj med 50.000 in 100.000 tolarji. Koliko mladih družin pa si to lahko privošči?
Kateri je po vašem mnenju najboljši način, da bi si mlade družine zagotovile streho nad glavo?
Varčevalci naj bi v petih letih na posamezni lot privarčevali približno 3.380 €. Na to lahko dobijo posojilo, ki znaša še najmanj dvojno vrednost privarčevanega zneska. To pomeni, da bo varčevalec po koncu varčevanja razpolagal s sredstvi v višini 10.140 € na lot. Postavlja se vprašanje, koliko lotov je potrebno varčevati za nakup stanovanja po petih letih. Če pogledamo nakup eno-sobnega stanovanja v Ljubljani, velikosti 39 m2 (povprečna velikost ponujenih enosobnih stanovanj junija 2006), vidimo, da moramo za nakup danes odšteti 85.500 €. Pri določanju cene smo predpostavili, da so dejanske cene za 15 % nižje od oglaševanih na osnovi katerih na SLONEP.net delamo analize. Če bi bile čez 5 let cene na enaki ravni, potem bi morali v novi NSVS vplačevati 9 lotov oz. 450 € mesečno. Seveda pa cene rastejo. Glede na to, da je trg v Ljubljani zelo razgret, je težko napovedati, kako se bodo cene gibale vnaprej, do kdaj in kako bodo rasle. A če predpostavimo, da bodo cene naslednjih 5 let rasle s 5 % letno stopnjo, bo po izteku varčevanja obravnavano stanovanje stalo 128.300 €. To pomeni, da je treba vplačevati 13 lotov ali 650 €. Če smo bolj črnogledi in predpostavimo, da bo rast najmanj 10 % letno, je treba vplačevati 14 lotov ali 700 € mesečno. Pri nakupu stanovanja v Mariboru so razmere nekoliko drugačne. Povprečna cena enoso-bnega stanovanja, velikega 39 m2, je 43.000 € (upoštevaje predpostavljeno 15 % razliko med prodajno in oglaševano ceno). Če bi bile cene čez 5 let na enaki ravni, potem bi bilo treba vplačevati 5 lotov ali 250 € mesečno. Če predpostavimo 5 % letno rast, bi bilo
treba vplačevati 6 lotov ali 300 € mesečno. Zneski, ki jih je treba vplačevati za nakup stanovanj v Ljubljani, so ob danih predpostavkah visoki in nedosegljivi marsikateri družini. To pomeni, da bodo varčevalci, če bodo želeli kupiti stanovanje v Ljubljani, po petih letih morali zagotoviti še druga sredstva, saj verjetno privarčevani znesek v NSVS in najeti kredit ne bosta zadoščala za nakup. V drugih krajih Slovenije je nakup s privarčevanim zneskom in najetim kreditom čisto mogoč, brez da bi bila družina pretirano obremenjena.
Status mlade družine, ki je upravičena do premije po noveli
zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (februar 2006), je družina, ki ima enega ali več otrok in dohodek na družinskega člana ne presega polovice povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Da je mlada družina upravičena do subvencije, mora imeti v času sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje ali izdaje gradbenega dovoljenja za hišo vsaj enega otroka, ki še ni šoloobvezen.
Subvencije dodeljuje Stanovanjski sklad RS enkrat letno z javnim pozivom. Sklad tudi ugotavlja status mlade družine.
Dženana Bećirović
8 ŠtajerskiTEBlUK
Moj denar
torek • 24. oktobra 2006
Spletno nakupovanje
Ko je izbira blaga neomejena
Nakupovanje v spletnih trgovinah postaja čedalje bolj priljubljeno, saj ima {tevilne prednosti. Izbira blaga je prakti~no neomejena, pa tudi vsi, ki iz razli~-nih vzrokov (bolezen, invalidnost, specifičen delovni čas težje kupujejo v običajnih prodajalnah, imajo sedaj možnost nemotenega izbiranja in nakupovanja.
V primeru, da ima spletna trgovina edino možnost gotovinskega plačila ob prevzemu blaga, ne potrebuje zavarovane internetne povezave. Pri plačevanju s plačilnimi karticami, kjer gre za prenos pomembnih in zaupnih podatkov, mora biti povezava obvezno zavarovana, saj lahko v nasprotnem primeru do podatkov o plačilni kartici pridejo tudi razni prevaranti. Zaradi {tevilnih zlorab prihaja tudi do nezaupanja ljudi in posledično do slab{e prodaje v spletnih trgovinah. Podjetja, ki se ukvarjajo s spletno trgovino, posvečajo veliko časa in energije zagotavljanju čim večje varnosti in čimbolj učinkovitih mehanizmov za preprečevanje zlorab.
Prihodnost elektronskega poslovanja je odvisna predvsem od zaupanja ljudi in zaradi tega podjetja i{čejo čim bolj{e možnosti za{čite in varstva zasebnosti. Njihov cilj je, da bi plačilni sistem v spletnih trgovinah postal tako varen in zaupanja vreden, kot je dvigovanje gotovine na banko-matih in klasično plačevanje s plačilnimi karticami.
Sporočila, ki si jih med seboj izmenjujejo kupec, trgovina in banka, so zelo zaupne narave in so zato {ifrirana. Stopnja za{čite je odvisna od velikosti {ifrirnega ključa. S {ifriranjem se za{čiti vsebina sporočila pred neavtorizira-
nimi vpogledi. Varnost za{čitenih sporočil je odvisna predvsem od uporabljenega {ifrirnega postopka in od velikosti {ifrirnega ključa (merjeno v bitih). Dalj{i kot je ključ, težje je zlomiti za{čito in prebrati vsebino sporočila. Najpogosteje uporabljena sta 40- in 128-bitna za{čita. Bistvena razlika med njima je v {tevilu možnih ključev, s katerimi je zaklenjeno sporočilo. 128-bitna za{čita pomeni, da obstaja 2128 različnih možnih ključev in da je sporočilo med prenosom {ifrirano z enim izmed vseh možnih ključev. Če bi prevaranti želeli vdreti v sistem, bi morali uporabiti ne{teto možnih kombinacij bitov v ključu ter zapletene matematične izračune, preden bi odkrili pravi ključ. Tudi z zelo dobrimi računalniki, ki lahko pregledajo veliko možnosti na sekundo, bi potrebovali mesece ali celo leta, da bi na{li pravi 128-bitni ključ. Za{čita z varnostno kodo je torej zelo velika, zato se prevarantom ne splača, da bi se jo trudili razbiti, ker bi jim vzelo preveč časa in povzročilo preveč stro{kov, saj lahko do podatkov o plačilnih karticah pridejo tudi precej enostavneje.
Na internetu vas bo vsak prodajalec posku{al prepričati, da so podatki, ki jih po{iljate, varni pred zlorabo in je plačevanje kje drugje mnogo bolj tvegano. Seveda ni vedno tako in je potrebna posebna previdnost. Na internetu namreč {tevilko kartice po{iljate vnaprej in slepo zaupate podatkom, ki jih prodajalec objavi na svoji spletni strani. Poznani so primeri, ko so ljudje po{iljali {te-vilke svojih plačilnih kartic goljufom na izmi{ljene spletne strani, izdelkov, ki so jih plačali, nikoli niso dobili, sčasoma pa je z njihovih bančnih računov začel izginjati denar.
Za večjo varnost
Naložbeno življenjsko zavarovanje je kombinacija življenjskega zavarovanja za primer smrti in naložbe v investicijski sklad. Torej smo hkrati zavarovani, kupček vplačanega denarja pa nam raste, ker ga zavarovalnica vlaga v različne investicijske sklade.
Tak{no zavarovanje je odlična priložnost, da poskrbite za svojo finančno varnost in varnost svojih najbližjih ter hkrati oplemenitite svoje prihranke.
Premija naložbenega zavarovanja je lahko mesečna, četrtletna, polletna, letna ali enkratna. Zraven rednih obrokov pa običajno obstaja tudi možnost izrednih vplačil. Po preteku zavarovanja dobi zavarovanec izplačano vsoto privarčevanega premoženja, običajno kot enkratno izplačilo, lahko pa tudi zahteva izplačevanje v obliki mesečnih rent. V primeru smrti zavarovane osebe v času trajanja zavarovanja zavarovalni-
Previdnost ni nikoli odve~
Internetnemu nakupovanju se seveda zaradi možnosti zlorab ni potrebno povsem odpovedati, vendar je pametno upo{tevati nekaj nasvetov, da bo nakupovanje {e varnej{e.
Preveriti je treba, ali spletna trgovina zagotavlja varen prenos podatkov. To lahko ugotovite tako, da v oknu svojega brskalnika poi{-čete ikono s sličico ključa ali ključavnice. Ta ikona vam pove, da je spletno naročanje za{čiteno s tehnologijo SSL (Security Socket Layers). Trgovcu, ki ne zagotavlja
varnega prenosa podatkov, ne zaupajte podatkov o {tevilki kreditne kartice. Teh podatkov tudi ne po{iljajte po elektronski po{ti, telefaksu ali po telefonu.
Na spletni strani mora biti jasno zapisano polno ime (firma) in sedež trgovca, telefonska {tevil-ka in elektronski naslov. Dobro je tudi, če je na spletni strani podatek o tem, kje je podjetje registrirano, da lahko kupci preverijo legitimnost prodajalca.
Na spletni strani mora biti jasno označeno, v katere države trgovec po{lje naročeno blago. Najbolje je, če so informacije o
tem že na prvi strani, saj tako kupec takoj ve, ali je spletna trgovina zanj sploh primerna.
Potro{nik mora biti {e pred potrditvijo nakupa seznanjen s ceno in vsemi drugimi stro{ki (po{tni-na, pakiranje
Seznanjen mora biti tudi z možnostjo odpovedi že naročenega blaga, v kak{nem roku si lahko premisli, na kak način lahko to stori, ali lahko blago vrne prodajalcu brezplačno, na kak način lahko izbrane izdelke plača ter v kolik{nem času mu bodo izdelki dostavljeni. S tem mora biti pot-ro{nik seznanjen, {e preden opra-
vi nakup. Z objavo teh podatkov prodajalec pokaže, da obravnava kupca kot enakovrednega partnerja, saj mu ne prikriva podatkov, ki pravno obvezujejo tako prodajalca kot tudi kupca.
Na spletni strani mora biti tudi jasno zapisano, po zakonodaji katere države se bodo ravnali, če pride med kupcem in prodajalcem do kak{nega spora. V državah EU velja, da se ravnajo po zakonodaji države, iz katere je kupec, v državah izven EU pa večinoma velja zakonodaja države, v kateri je registriran prodajalec.
Alenka [migoc
ca izplača upravičencu najmanj zajamčeno zavarovalno vsoto. Če privarčevano premoženje preseže to vsoto, potem je izplačilo enako dejanski vrednosti sredstev na osebnem naložbenem računu.
Pri naložbenem zavarovanju ima zavarovanec možnost aktivneje pristopati k zavarovanju, saj ima možnost izbirati med različnimi investicijskimi skladi, v katere naj zavarovalnica naloži njegovo zavarovanje. Običajno se naloži v več različnih skladov in s tem je seveda tveganje pred izgubo premoženja precej manj-{e. Zelo ugodno je tudi, da pri življenjskih zavarovanjih, ki so sklenjena za najmanj 10 let, ni potrebno plačevati davkov. Kot posebno ugodnost nekatere zavarovalnice v sodelovanju z nekaterimi bankami ponujajo možnost najema ugodnega kredita po posebnih, ugodnej{ih pogojih.
A. [.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptuj ostaja zibelka slovenskega kolesarstva
Predsednik upravnega odbora kolesarskega kluba dr. Roman Glaser je prejšnji teden v sporočilu za javnost demanti-ral pisanja v medijih o negotovi usodi ptujskega kluba. V zadnjem mesecu, od svetovnega prvenstva v Salzburgu naprej, je bilo namreč precej ugibanj in pesimističnih napovedi na temo prihodnosti KK Perutnina Ptuj, kar je sodu izbilo dno.
»Umetno ustvarjene dileme o nadaljnjem razvoju profesionalnega kolesarstva v Ptuju so v zadnjem času očitno dobile veliko pozornost v javnosti zaradi želje kolesarske konkurence, da bi se znebila izjemno prodorne ekipe profesionalnih kolesarjev, ki na dirkah po državi in v mednarodnem prostoru vse bolj pogosto posega po visokih uvrstitvah. Ptuj še naprej ostaja zibelka slovenskega kolesarstva. Ta šport izrazito pooseblja tudi poslovno filozofijo Perutnine Ptuj. Za doseganje rezultatov je namreč potrebna vztrajnost, zdrav način življenja, povezanost z gibanjem v naravi, naraščajoča popularnost in izražanje trendnega načina življenja. To pa so tudi postulati, na katere pri pripravi hrane za sodobni življenjski stil stavi naše najpomembnejše mesnopredelovalno podjetje Perutnina Ptuj,« je v sporočilu zapisal dr. Roman Glaser.
Klub, ki je v zadnjih letih dvigoval raven slovenskega kolesarstva, se je znašel na meji med željami in realnostjo, kar so nekateri s pridom izkori-
Dr. Roman Glaser (drugi z leve), predsednik upravnega odbora KK Perutnina Ptuj, s sodelavci še naprej podpira kolesarstvo.
stili in očrnili razvojno vizijo. Znano je, da so perutninarji prerasli konkurenco, v kateri nastopajo, letos so osvojili kar 28 zmag in so v tem pogledu četrta najuspešnejša ekipa na svetu. V zgodovino bo leto 2006 zapisano kot najuspešnejše doslej.
»Prav to je bila seveda tudi priložnost, da smo temeljito prečesali nadaljnjo strategijo delovanja Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. V njej smo določili klubske cilje v odvisnosti od predvidenih obsegov vlaganja Perutnine Ptuj v kolesarski šport. Določili smo tudi nekatere prerazporeditve in poudarke ter tekmovalne cilje in kategorizacijo, v kateri lahko Kolesarski klub uveljavlja svojo tekmovalno identiteto. Ta je seveda povezana z marketin-škimi cilji poslovnega sistema, ki zagotavlja večino sredstev za
delovanje kluba. Toda novi red, razvojna dinamika in natančneje opredeljeni parametri, ki jih mora spoštovati vodstvo Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, pomenijo skrbnejše upravljanje z razpoložljivimi potenciali, nikakor pa ne razpleta, ki si ga morda želi le konkurenca,« poudarja dr. Glaser.
Želenega in pričakovanega prestopa v višji kakovostni razred ne bo. Po vesteh uprave kluba finančne podpore slovenskega gospodarstva ni bilo mogoče zagotoviti, zato bo klub tudi v novi sezoni nastopal v rangu Continental. Zaradi tega bo nekoliko spremenjena tudi kadrovska zasedba tekmovalne in spremljevalne ekipe, ki se je že pripravljala na močnejšo konkurenco. V kakšni postavi bodo Ptujčani nastopali v prihodnje, trenutno še ni znano.
UG
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL vzhod
Težko pričakovana zmaga Gorisnice
1. B SRL moški
REZULTATI 4. KROGA: Gorišnica
-	Sevnica 31:30, MIP Gorica Leasing
-	Istrabenz plini Izola 38:27, Dol TKI Hrastnik - Atom Krško 26:30, Pekarna Grosuplje - Radeče MIK Celje 29 :25, Krka - Termo 28:30, Klima Petek Maribor - Dobova 32:28
1.	TERMO	4	4	0 0	8
2.	ATOM KRŠKO	4	4	0 0	8
3.	MIP GORICA LEAS.	4	3	0 1	6
4.	BRANIK K. PETEK	4	3	0 1	6
5.	SEVNICA	4	2	0 2	4
6.	KRKA	4	2	0 2	4
7.	RADEČE MIK CELJE	4	2	0 2	4
8.	PEKAR. GROSUPLJE	4	2	0 2	4
9.	ISTR PLINI IZOLA	4	10 3	2
10.	GORIŠNICA 4 10 3 2
11.	DOL TKI HRASTNIK 4 0 0 4 0
12.	DOBOVA 4 0 0 4 0
Gorišnica - Sevnica 31:30 (15:14)
GORIŠNICA: Fistravec, Kelenc, Zorli 3, Sok, Šoštarič, Žuran 11, Lozinšek 3, Golob 2, Štrbal, Petek 1, Vincek 3, Firbas 8, Šoštarič, Valenko. Trener: Stanko Bezjak.
Četrti krog v bil končno uspešen tudi za mlado ekipo iz Gorišnice, ki si je proti Sevnici priigrala prve točke v novem prvenstvu. V prvem polčasu so domačini igrali dobro in si v sredini prvega polčasa priigrali prednost petih zadetkov. Sledilo je nekaj slabo zaključenih
napadov in gostje iz Sevnice so do konca prvega polčasa znižali prednost na samo zadetek zaostanka.
Takšen rezultat je obetal v drugem polčasu borbeno igro, saj se je videlo, da si oboji želijo zmage. Domačini, ki do tega kroga niso osvojili niti točke, pa še veliko bolj. Gorišničani so v prvi polovici drugega polčasa kontrolirali igro in tudi rezultat, vendar si občutnejše prednosti niso mogli priigrati. Sledil je padec v igri in gostje so ponujeno priložnost izrabili ter prešli v vodstvo. Vse do konca srečanja je bilo zelo razburljivo, saj so Sevničani vedno vodili, domačini pa so jih lovili in izenačevali rezultat. V zadnji minuti je Golob po obranje-nem napadu Sevničanov pri rezultatu 30:30 uspel doseči zadetek. Gostje so hitro krenili v napad, imeli so priložnost za izenačenje, vendar je domači vratar Valenko strel z levega krila ubranil in tako sta pomembni dve točki ostali doma.
Danilo Klajnšek
2. SRL VZHOD
REZULTATI 4. KROGA: Drava
-	Grča Kočevje 28:25, Šmartno 99
-	Aleš Praznik 31:32, Črnomelj - Po-murje 21:22
1.	POMURJE 4 4 0 0 8
2.	GRČA KOČEVJE 4 2 0 2 4
3.	DRAVA PTUJ	3	2 0 1 4
4.	ALEŠ PRAZNIK	3	1113
5.	ŠMARTNO 99	4	1 0 3 2
6.	ČRNOMELJ	3	1 0 2 2
7.	ARCONT RADGONA	3	0 1 2 1
Drava - Grča Kočevje 28:25 (12:12)
DRAVA: Štumberger, Kelenc 1, Ferk, Štager 3, Predikaka 3, Kotar 4, Kvar 3 (3), Bezjak, Oprešnik 1, Vajda 6 (3), Be-drač, Pislak, Kokol 7, trener Valenko.
Maloštevilni gledalci v dvorani Center so videli spremenljivo igro domačinov, ki je bila polna negotovosti vse do nekaj minut pred koncem. Gostje so v začetku imeli pobudo ter dosegali zadetke zaradi nepazljivosti domače obrambe. Pri vodstvu gostov za tri zadetke je uspelo vratarju Štumbergerju ubraniti nekaj strelov Kočev-cev, v napadu pa je igra le stekla, tako da sta odšli moštvi na odmor izenačeni.
Ptujčani so vzpodbudno začeli drugi polčas, saj so dosegli tri zaporedne zadetke. V nadaljevanju so izgubili nekoliko preveč žog, tako da so gostje izenačili v 49. minuti (20:20). V zadnjih 10 minutah so domačini s požrtvovalno igro zlomili odpor gostov in na koncu zasluženo zmagali.
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž)
Uspešne v pokalu in prvenstvu
2. DOL ženske
REZULTATI 3. KROGA: MTD ŽOK
Ptuj - Partizan Škofja Loka 3:0, Pre-valje - Grosuplje 2:3, Aliansa Šempeter - Ecom Tabor 3:0, Nova KBM Branik II. - ŽOK Kočevje 3:2, Kajuh Šoštanj - Mislinja 1:3, Comet - For-mis Bell 3:2
1.	MTD ŽOK PTUJ	3 3 0 9
2.	MISLINJA	3 3 0 9
3.	GROSUPLJE	3 3 0 8
4.	PREVALJE	3 2 17
5.	PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 3 2 16
6.	ALIANSA ŠEMPETER 3 12 4
7.	FORMIS BELL	3 1 2 4
8.	ŽOK KOČEVJE	3 12 3
9.	COMET ZREČE	3 1 2 2
10.	NOVA KBM BRANIK II 3 1 2 2
11.	KAJUH ŠOŠTANJ 3 0 3 1
12.	ECOM TABOR	3 0 3 0
MTD ŽOK Ptuj - Partizan Škofja Loka 3:0 (11, 15, 26)
MTD ŽOK Ptuj: Kutsay, Vi-dovič, Cvirn, Vicman, Andjel-kovič, Draškovič, Kos, Mlinarič, Zupanič
Ptujčanke so osvojile tretjo zaporedno zmago in si z maksimalnim številom točk delijo prvo mesto v prvenstvu z ekipo ŽOK Mislinja. Zelo zanimiva tekma se obeta to soboto, saj se bosta v derbiju kroga v Mislinji srečali prvouvrščeni ekipi.
V začetku je bila tekma precej izenačena. Ptujčanke so si prvo
vidnejše vodstvo priigrale ob servisih Nuše Draškovič (12:5), nato pa jo s servisi Kutsayeve še povečale. Škofjeločankam so obilo preglavic delali kratki servisi obeh igralk, enako je storila še Sara Vidovič in domačinke so po hitrem postopku osvojile prvi niz (25:11). Podobno igro smo gledali v nadaljevanju, ob visoki prednosti domačink (17:7) pa so v igro vstopile tudi mlajše igralke, ki so si priigrale tudi drugi niz. Nadaljevanje je bilo precej bolj napeto. Boljše so pričele gostje, ki so hitro po-vedle in domača trenerka Anna Kutsay je bila primorana vzeti minuto odmora (6:10). Igra Ptujčank nikakor ni stekla, na sredini niza so zaostajale že za sedem točk (11:18). Takrat pa je zablestela Anja Cvirn, ki je z odločnimi napadi Ptujčankam priigrala šest točk, Vicmanova pa je po dolgem času izenačila rezultat (22:22). V nervozni končnici (trije zgrešeni servisi na obeh straneh) so Ptujčanke zapravile tri zaključne žoge, ne pa tudi četrte in zasluženo osvojile tretji niz in skupno zmago.
Formis Bell - MTD ŽOK Ptuj 1:3 (-18, 24, -16, -18)
V sredo so ptujske odbojka-
Anja Cvirn: »Zelo smo zadovoljne, da nam je uspelo še tretjič zmagati. Zelo dobro smo igrale v začetku, nato smo popustile. Predvsem zato, ker smo že mislile, da smo zmagale. Vesela sem, da se nam je uspelo pobrati. Trenutno imamo zelo naporen urnik tekmovanj, vendar upam, da se nam dvojni sistem tekem v prvenstvu in v pokalu ne bo preveč poznal na rezultatih.«
rice v pokalni tekmi še drugič v enem tednu (prejšnjo soboto so slavile v prvenstvu) premagale ekipo iz Miklavža. Jutri, v sredo, bodo odigrale že tekmo naslednjega kroga, ko se bodo v Grosuplju pomerile z ekipo Makro - MZG.
UG
1. DOL ženske
REZULTATI 4. KROGA: Benedikt
-	Galeb Grup Hitachi 3:1, Šentvid
-	Broline Kamnik 1:3, Luka Koper -Sloving Vital 2:3, Jesenice Bled - HIT Nova Gorica 0:3
1. HIT NOVA GORICA	4 4	0	12
2. NENEDIKT	4 4	0	12
3. SLOVING VITAL	4 3	1	8
4. LUKA KOPER	4 2	2	6
5. GALEB GRUP HITACHI	4 1	3	3
6. ŠENTVID	4 1	3	3
7. BROLINE KAMNIK	4 1	3	3
8. JESENICE BLED	4 0	4	1
			DK
Po sobotni tekmi so ptujske odbojkarice podelile čelado državnemu prvaku v motokrosu Petru Tadiču.
Nogomet • 2. SNL
Konca krize še ni videti .
■■
REZULTATI 11. KROGA: Zagorje - Aluminij 2:1 (0:0), Rudar Velenje -Triglav 0:2 (0^0), Krško - Bonifika 0:4 (0:1), Tinex Šenčur - Dravinja Duol 2:0 (1:0), Livar - Mura 05 5:3 (4:1)
1.	BONIFIKA 11	8 2	1	27:12	26
2.	LIVAR 11	7	2	2	20:14	23
3.	TINEX ŠENČUR 11	5	2	4	11:10	17
4.	TRIGLAV 11	5	2	4	11:10	17
5.	KRŠKO 11	5	2	4	14:20	17
6.	ZAGORJE 11	4	2	5	16:14	14
7.	DRAVINJA DUOL 11	4	0	7	12:13	12
8.	RUDAR VELENJE 11	3	3	5	13.16	12
9.	MURA 05 11	2	4	5	17:23	10
10.	ALUMINIJ 11 1 3 7 7:20 6
Zagorje - Aluminij
2:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Božičič (56. z 11 m), 2:0 Božičič (81), 2:1 Veselič (82) ALUMINIJ: Rozman, Golob,
Topolovec, Tišma, Krajcer, Vre-no, Čeh (od 60. Šimenko), Don-čec (od 33. Dugolin), Veselič, Đakovič, Firer (od 70. Toplak). Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija vse bolj tonejo, saj nikakor ne morejo sestaviti dveh zaporednih dobrih iger oziroma uspešnih izidov. Tokrat so Kidričani gostovali v Zagorju, kjer domačinom prav tako ne cvetijo rožice; pričakovala se je borbena nogometna tekma. Gostje so v prvem polčasu dobro igrali, bili so nekoliko boljši ter si priigrali tri priložnosti, ki pa jih njihovi napadalci Firer, Đakovič in Veselič niso izkoristili. V 33. minuti so gostje ostali brez izkušenega, predvsem pa dobro razpoloženega Dončca, ki je moral igro zapustiti zaradi
poškodbe.
Po obetajočem prvem polčasu pa v nadaljevanju igra ni bila več tako dobra. V 56. minuti je obrambni igralec Aluminija Golob nespretno posredoval in zrušil domačega napadalca Bašo, sodnik je pokazal na belo točko. Seveda so Zagorjani izkoristili ponujeno priložnost in povedli. V 81. minuti je obramba Aluminija še enkrat kapitulirala in izgledalo je, da je vsega konec. Toda že v naslednjem napadu je mladi reprezentant Slovenije Veselič z izjemno močnim strelom izid znižal. Žal je bil to edini svetli trenutek Kidričanov v Zagorju in pomembne tri točke so ostale domači ekipi. Kidričani točkovno vse bolj zaostajajo.
Foto: UG
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Vodilnima ekipama lig MNZ skupaj le točka, prva zmaga Hajdoš
V 3. SNL - vzhod sta bili zaradi gostovanja slovenske amaterske reprezentance v Ukrajini (sestavljajo jo prav igralci klubov te lige) konec tedna odigrani le dve tekmi 11. kroga.
Rezultata: Železničar - Koroška Dravograd 3:0, Malečnik - Tišina 2:0.
STAJERSKA LIGA
REZULTATI 11. KROGA: Peca -Gerečja vas Unukšped 3:1, Jurovski Dol - Holermuos Ormož 1:1, Šentilj Jarenina - Šoštanj 0:2, Oplotnica -Bistrica 1:2, Mons Claudius - Tehno-tim Pesnica 2:0. Srečanje Šmartno 1928 - Zreče bo odigrano 31. 10.
1.	ROGAŠKA	11	7	3	1	24:11	24
2.	ZREČE	10	7	1	2	23:11	22
3.	ŠMARTNO 1928 10	5	3	2	31:13	18
4.	ŠENTILJ - JARE. 11	5	2	4	19:18	17
5.	G. P. ŠAMPION	11	4	4	3	13.12	16
6.	GEREČJA VAS	11	5	1	5	15:17	16
7.	JUROVSKI DOL	11	4	3	4	17:21	15
8.	ŠOŠTANJ	11	4	3	4	14:18	15
9.	PECA	11	4	2	5	22:23	14
10.	BISTRICA 11 3 5 3 17:18 14
11.	HOL. ORMOŽ 11 3 3 5 24:23 12
12.	OPLOTNICA 11 3 2 6 17:24 11
13.	MONS CLAUD. 11 3 1 7 15:27 10
14.	TEH. PESNICA 11 2 1 8 15:29 7 V 11. krogu Štajerske nogometne lige so vodeči nogometaši iz Rogaške Slatine doživeli prvi poraz v prvenstvu v Celju proti ekipi Get Power Šampion. To bodo poizkušali izkoristiti nogometaši Zreč, ki imajo še eno neodigrano srečanje. Z morebitno zmago bi prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Vse ostalo pa se odvija nekako pričakovano, le redko se zgodi kakšno presenečenje. Klubi z našega območja so precej oddaljeni od vrha prvenstvene razpredelnice, nekoliko izstopa le Gerečja vas. Če je to za vijolične realno stanje, sta Bistrica in Holermous Ormož nižje, kot so pričakovali njihovi najzvestejši privrženci. Težko bo nadoknaditi zaostanek proti vrhu, saj bi bil to čudež, vprašanje pa je tudi, ali imajo v teh nekdanjih tretjeligaških sredinah sploh ambicije za naskok proti vrhu. Zadnja dva jesenska kroga bi lahko bila zanimiva, saj si klubi želijo prezimiti s čim večjo zalogo točk. Ve pa se tudi, da vsi ne bodo uspešni.
PECA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 3:1 (2:1)
STRELCA: 0:1 Slaček (17), 1:1 Grešovnik (18), 2:1 Grešov-nik (45), 3:1 Grešovnik (90)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Žgeč (od 66. Cvetko), Slaček, J. Sagadin, Kaisesberger, Vidovič, R. Saga-din, Breg (od 76. Novak), Vtič, Gerečnik, Hertiš (od 86. Sel). Trener: Zvonko Pignar.
OPLOTNICA - BISTRICA 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Višnar (26. z 11 m), 1:1 Mlinar (38. z 11 m), 1:2 Habjanič (80)
BISTRICA: Stegne, Levart (od 55. Modrič), Habjanič, Si-mončič, Robar, Frelih, Jelenko, Mlinar, Drosk (od 89. Stojnšek), Hrušman (od 65. Plevnik), Ferk. Trener: Zvonko Hraš.
Danilo Klajnšek
„. '■„J'- _-, ť .V,'

Foto: Matija Brodnjak
Utrinek s tekme Hajdoše - Tržec, na kateri so domačim (rumeni dresi) dosegli prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
JUROVSKI DOL -HOLERMUOS 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Šeruga (45), 1:1 Črnčič (63) HOLERMUOS ORMOŽ:
Šnajder, Novak, Jerebič (od 90. Mlinarič), Cingesar, Zadravec, Velečič, Jurčec, Šeruga (od 65. Jambriško), Jerebič, Prapot-nik, Kolarič. Trener: Benjamin Krajnc
Začetek tekme je, glede na Štajersko ligo, minil v kar presenetljivem visokem ritmu obeh moštev, ki sta na začetku jasno pokazali, da igrata na zmago. Pri domačih je blestel Davorin Šnofl, sicer malono-gometaš aktualnih državnih prvakov iz Zagorja in slovenski reprezentant, ki si je pripravil kar tri izjemne priložnosti. Dvakrat je odlično reagiral vratar Ormožanov Šnajder, v 14. minuti pa mu je zadetek preprečila vratnica. Ormožani so dvakrat zapretili pred Dragoljuba Jerebiča. Njegov poskus v 29. minuti pa je bilo težje zgrešiti kot zadeti. »Gradbeniki« iz Ormoža so povedli v sodnikovem podaljšku 1. polčasa, ko je po kotu z glavo zadel Šeruga.
Nadaljevanje na obeh straneh je bilo nervozno in s številnimi prekrški. Domačini so več napadali a so bili njihovi napadi jalovi. Gostje iz Ormoža pa so se osredotočili na protinapade iz katerih so v kar nekaj primerih bili blizu zadetka, a so bili žal nenatančni. Domačini so izenačili v 63. minuti preko Edvarda Črnčiča, ki je zadel z glavo po strelu iz kota. Prosti udarec Jurčica v 81. minuti je zaustavila vratnica. Branjenje pri prostih udarcih ali kotih še zmeraj ostaja rak rana nogometašev Holermuo-sa.
UK
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 9. KROGA: Hajdina
-	Bukovci 0:0, Markovci - Apače 0:6, Cirkulane - Boč 0:2, Gorišnica
-	Mark 69 Rogoznica 1:1, Videm
-	Skorba 4:3, Podvinci - Dornava 0:2
1.	HAJDINA 9 6 2 1 23:8 20
2.	APAČE 9 6 0 3 27:13 18
3.	DORNAVA 9 6 0 3 18:12 18
4. BOČ	9	5	1	3	12:12	16
5. VIDEM	9	5	0	4	24:24	15
6. PODVINCI	9	3	4	2	16:13	13
7. BUKOVCI	9	3	3	3	12:12	12
8. CIRKULANE	9	2	5	2	20:20	11
9. SKORBA	9	3	1	5	22:26	10
10. ROGOZNICA	9	2	3	4	18:18	9
11. GORIŠNICA	9	1	4	4	13:23	7
12. MARKOVCI	9	0	1	8	10:34	1
MARKOVCI	-	APAČE 0:6				
(0:3)
STRELCI: 0:1 Vaupotič (5), 0:2 Predikaka (15), 0:3 Predi-kaka (35), 0:4 Kurež (68), 0:5 Brunčič (81. z 11 m), 0:6 Kurež (85)
GORIŠNICA - MARK 69 ROGOZNICA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Bratec (6), 1:1 Vrbanec (30)
PODVINCI - DORNAVA 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Trunk (4), 0:2 Kokol (60)
CIRKULANE - BOČ 0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Habjan (22), 0:2 Habjan (90)
HAJDINA - BUKOVCI 0:0 VIDEM - SKORBA 4:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Malek (14), 0:2 Perko (36. z 11 m), 1:2 Ciglar (60), 1:3 Vogrinec (70), 2:3 Ko-kol (75), 3:3 Varnica (80), 4:3 Ciglar (83. z 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 8. KROGA: Pragersko - Središče 2:4, Leskovec - Grajena 2:4, Zgornja Polskava - Spodnja Pol-skava 4:0, Hajdoše - Tržec 6:1, Lovrenc - Podlehnik 1:3
1. LESKOVEC	8	5 1	2	19:13	16
2. ZG. POLSKAVA	8	4 2	2	21:14	14
3.TRŽEC	8	4 1	3	23:21	13
4. GRAJENA	8	4 0	4	23:22	12
5. PODLEHNIK	8	3 2	3	16:19	11
6. SREDIŠČE -6	8	5 1	2	31:32	10
7. LOVRENC	8	3 1	4	15:16	10
8. PRAGERSKO	8	3 1	4	11:16	10
9. SP. POLSKAVA	8	2 1	5	14:23	7
10. HAJDOŠE	8	1 2	5	13:23	5
PRAGERSKO		- SREDIŠČE			
2:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kolarič (24), 0:2 Košir (42), 0:3 Jerebič (46),
1:3 Mohorko (80), 2:3 Kokol (89), 2:4 Klajnčar (90)
HAJDOŠE - TRŽEC 6:1 (3:1)
STRELCI: 0:1 Vidovič (4), 1:1 Zagoršek (28), 2:1 Kauče-vič (33), 3:1 Brodnjak (33. z 11 m), 4:1 Petek (58. z 11 m), 5:1 Brodnjak ( (78), 6:1 Petrovič (86)
LOVRENC - PODLEHNIK 1:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Milošič (31), 1:1 Pišek (76), 1:2 Vinko (81. z 11 m), 1:3 Vinko (89. z 11 m)
LESKOVEC - GRAJENA 2:4
(1:2)
STRELCI: 0:1 Petek (16), 0:2 Mlakar (30), 1:2 Zavec (36), 1:3 Bračič (47), 2:3 Zavec (56), 2:4 Bračič (65)
ZGORNJA POLSKAVA -SPODNJA POLSKAVA 4:0
(0:0)
STRELCI: 1:0 Pečovnik (51), 2:0 Ramšak (82), 3:0 Vuk (85), 4:0 Vuk (90)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: REZULTATI 8. KROGA: Ormož - Dornava 1:1, Grajena - Leskovec 2:1, Gorišnica
-	Savaria Rogoznica 0:0, Stojnci
-	Markovci 1:0
1.	STOJNCI 7 6 1 0 25:6 19
2.	DORNAVA 7 4 3 0 25:4 15
3.	GORIŠNICA 7 4 3 0 21:3 15
4.	MARKOVCI 7 4 12 15:5 13
5.	ROGOZNICA 7 2 2 3 7:11 8
6.	TRŽEC 7 2 1 4 9:15 7
7.	ORMOŽ 7 2 1 4 9:16 7
8.	LESKOVEC 7 1 0 6 6:18 3
9.	GRAJENA 8 1 0 7 4:43 3 ZAHODNA SKUPINA: REZULTATI
8. KROGA: Skorba - Spodnja Pol-skava 2:3, Hajdina - Boč 2:1, Zgornja Polskava - Prepolje 2:1, Apače
-	Pragersko 2:3
1.	HAJDINA 7 6 1 0 20:6 19
2.	SKORBA 8 5 1 2 30:13 16
3.	BOČ	7 5 11 17:10 16
4.	SP. POLSKAVA 7 3 2 2 10:11 11
5.	ZG. POLSKAVA 7 2 3 2 12:11 9
6.	APAČE 7 3 0 4 12:15 9
7.	PRAGERSKO 7 2 2 3 16:20 8
8.	PREPOLJE 7 1 0 6 12:23 3
9.	LOVRENC 7 0 0 7 10:30 0
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: (SREDA, 25. 10., OB 18.30): Mer-cator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine.
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
MESTNI STADION PTUJ (SREDA, 25. 10., OB 15.30: Drava - Svoboda Varaždin.
ODBOJKA
POKAL SLOVENIJE
SREDA, 25. 10.: Makro - MZG (Grosuplje) - ŽOK MTD Ptuj.
Mali nogomet • 2. SFL vzh.
Dober odpor Marincev
Marinci - Tomaž 3:5 (2:3)
STRELCI: 0:1 Kovačec (3), 1:1 Golob (5), 1:2 Miklašič (8), 1:3 Školiber (10), 2:3 K. Rob (13), 2:4 Goričan (24), 3:4 A. Rob (24), 3:5 Goričan (32).
TOMAŽ: Trop, Kovačec, Kamenšek, Majcen, Školiber, Miklašič, Goričan, Kolbl, Plohl, Lah, Krajnc, Bedrač. Trener: Marjan Magdič
Malonogometaši Tomaža so se iz težkega gostovanja v Ljutomeru pri Marincih vrnili zmagoslavno, čeprav je tokrat v ekipi Tomaža zaradi bolezni manjkal kapetan Gašparič. Bivši prvoligaši so večino tekme napadali, gostitelji pa so gol Tropa ogrožali po hitrih pre-
hodih v nasprotne napade. V 1. polčasu bi si Tomaž moral priigrati višjo prednost toda nenatančnost pred domačimi vrati je žilave in zelo borbene Marince vrnila v igro. V 2. polčasu je pri Tomažu dvakrat zadel mladinski reprezentant Goričan, ki je svojo moštvo privedel do vodstva s 5:3. V končnici se je v vrste Tomaža vnesla nepotrebna nervoza in sledili so nepotrebni prekrški. Kar sedem so jih storili nogometaši Tomaža in Marinci so imeli dve priložnosti iz kazenskih desetih metrov, da znižajo rezultat, vendar je dvakrat odlično reagiral Trop in preprečil presenečenje Marincev.
UK
Utrinek s tekme Marinci - Tomaž
Foto: Uroš Hozyan
Namizni tenis • 1. SNTL - m
Zmagoslavje Ptujčanov v Lendavi
REZULTATI 3. KROGA: LM-KO Lendava - Ptuj 3:6, Sobota - Tempo Velenje 6:1, Melamin - Maribor Finea 2:6, Ilirija - Krka 0:6, Edigs - Kema Puconci 0:6
1.	KEMA PUCONCI	3 3	0 0	6
2.	MARIBOR FINEA	3 3	0 0	6
3.	KRKA	3 3	0 0	6
4.	PTUJ	3 1	0 2	2
5.	MELAMIN	3 1	0 2	2
6.	TEMPO VELENJE	3 1	0 2	2
7.	SOBOTA	3 1	0 2	2
8.	EDIGS	3 1	0 2	2
9.	ILIRIJA	3 1	0 2	2
10.	LM-KO LENDAVA 3 0 0 3 0
Igralci Namiznoteniškega kluba Ptuj so v soboto gostovali v Lendavi pri ekipi lanskoletnih državnih prvakov. V Lendavi so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev močno spremenili igralsko zasedbo,
vendar pa ta po kvaliteti zelo zaostaja za lansko. Spremembe pri domačinih pa nikakor ne zmanjšujejo uspeha Ptujčanov, ki so si v razburljivem dvoboju priigrali zmago v zadnjih dveh dvobojih. Najprej je Piljak tesno premagal Stojanoviča, v zadnjem, desetem dvoboju pa je Pavič z zmago proti Rešiču potrdil uspeh svoje ekipe.
LM-KO Lendava -Ptuj 3:6
Mrak - Pavič 0:3, Stojanovič - Ovčar 3:0, Rešič - Piljak 0:3, Mrak - Piljak 1:3, Rešič - Ovčar 0:3, Mrak-Stojanovič - Pavič-Pi-ljak 3:2, Stojanovič - Piljak 2:3, Rešič - Pavič 0:3.
Danilo Klajnšek
Judo • 1. slovenska judo liga
Gorlsnlca in Drava na pragu play-offa
Judoisti v prvi slovenski ligi so po treh tednih premora v soboto, 21. oktobra, spet stopili na blazine. Na turnirju tretjega kroga državnega prvenstva smo dobili prvega zanesljivega udeleženca končnice, to so judoisti Impola iz Slovenske Bistrice. Za ostala tri mesta pa se bodo med seboj potegovale štiri ekipe, to so Drava, Goriš-nica, Sankaku in Olimpija.
V Slovenski Bistrici se je ob desetih pričel troboj med domačinom Impolom, mariborskim Železničarjem in celjskim Sankakujem. Oba dvoboja so prepričljivo dobili domačini in sicer so Železničar premagali s 6:1 (60:10), Sankaku pa s 5:2 (43:20). Sankaku je tesno premagal Železničarje in sicer s 4:3 (33:27).
Ptujčani so prav tako gostovali v Slovenski Bistrici, kjer je gostila troboj doslej edina ekipa brez zmage Branik Broker,
tretja udeleženka je bila ekipa Olimpije. Letos nekoliko oslabljeni Mariborčani niso bili kos Ptujčanom. Za Dravo je prvi dvoboj dobil Jan Belšak, nato so domačini, okrepljeni s Samom Maslešom iz Kopra, dobili dvoboj do 66 kg. Do 73 kg je Rok Tajhman (JK Drava) tesno s 5:0 ugnal Darka Mušiča, do 81 kg pa je svoj krstni nastop med člani izgubil Andrej Čuš (JK Drava); v zadnji minuti ga je premagal Samo Sagadin in rezultat je bil izenačen z 2:2. Zmago za Ptujčane je v naslednjem dvoboju prinesel Igor Spasojevič, Jože Šimenko pa je v kategoriji do 100 kg končal neodločeno. Zadnjo borbo (nad 100 kg) je z metom uchi mata učinkovito zaključil Darko Petelinšek, kar je prineslo zmago Drave s 4:2.
Drava je v dvoboju proti Olimpiji potrebovala zmago za zanesljivo uvrstitev v končni-
co, vendar se ji ni vse izšlo po pričakovanjih in Olimpija je slavila s 4:3. Olimpija je dobila uvodna dva dvoboja, prvo zmago za Ptujčane pa je dosegel v kategoriji do 73 kg Rok Tajh-man, ki je še vedno neporažen v dosedanjih dvobojih prvenstva. Nato je Olimpija zmagala naslednja dvoboja in upov za zmago je bilo konec, saj so Ptujčani izgubljali s 4:1. Poraz sta v zadnjih dveh borbah ublažila Spasojevič in Petelinšek.
Olimpija je v zadnjem dvoboju gladko zmagala nad Branikom s 5:1 (38:10). Z zmago in porazom je ekipa Drave obdržala 2. mesto na lestvici, isto število točk imajo še Gorišnica, Olimpija in Sankaku.
Na zadnjem troboju, ki je potekal v Gorišnici so domačini gladko premagali JK Šiško in JK Ivo Reyo in se jim tako že zelo resno a presenetljivo nasmiha play off. JK Šiško so premagali
Strelstvo • 1. državna liga s pištolo
Kldrlcevskl strelci z zmago pričeli novo sezono
1. liga - plStola
S 1. krogom 1. državne lige s pištolo se je pričela nova strelska sezona. Na uvodni tekmi v Škofji Loki je v soboto, 21. 10. 2006, slavila ekipa Kidričevega s 1695 nastreljanimi krogi pred Ptujskimi strelci (1687 krogov), tretji je bil ŠSK Coal (1677 kr.), SD Juršinci so zasedli 6. mesto (1667 krogov). Posamezno je zmagal Peter Tkalec (Rečica) s 572 doseženimi krogi, 2. je bil Aleksander Ciglarič (ŠSK Coal) 570 krogov, 3. Boštjan Simonič (Kidričevo) 568 krogov, 4. Majda Raušl (SK Ptuj) 565 krogov, 5. Cveto Ljubič (Kidričevo) 565 krogov, 6. Simon Simonič (Kidričevo) 562 krogov, 7. Simon Simo-nič ml. (Juršinci) 562 krogov, 8. Robert Šimenko (SK Ptuj) 561 krogov, 9. Matija Potoč-
nik (SK Ptuj) 561 krogov in 20. Rok Pučko (Juršinci) 554 krogov, 25. Ludvik Pšajd ml. (Juršinci) 551 krogov. Letošnja sezona bo odprta za naslov do zadnjega, 7. kroga 1. državne lige, saj se lahko na vrhu me-njujejo tri do štiri najmočnejše ekipe, kar bo letošnjo sezono naredilo zelo zanimivo. Naslednji, 2. krog 1. državne lige bo na Ptuju v Športni dvorani Center 18. in 19. novembra, kar bo za strelske navdušence zelo zanimivo, saj se bo na Ptuju takrat mudil tudi Rajmond Debevec.
Ekipni rezultati:
7.	SD MROŽ
8.	SK BREŽICE
9.	SD KOPAČEVINA
10.	CELJE
11.	SD GROSUPLJE
12.	SD ŽELEZNIKI
1653 1652 1646 1637 1633 1626
1. SD KIDRIČEVO	1695	15
2. SK PTUJ	1687	12
3. ŠSK COAL PETIŠOVCI	1677	10
4. SD REČICA	1671	9
5. SD OLIMPIJA	1669	8
6. SD JURŠINCI	1667	7
Posamezni rezultati:
2.	Aleksander Ciglarič
(ŠSK Coal Petišovci) 570
3.	Boštjan Simonič (SD Kidričevo) 568
4.	Majda Raušl (SK Ptuj) 565
5.	Cvetko Ljubič (SD Kidričevo) 565, 6. Simon Simonič (SD Kidričevo) 562, 7. Simon Simonič ml. (SD Juršinci) 562, 8. Robert Šimenko (SK Ptuj) 561, 9. Matija Potočnik (SK Ptuj) 561, 20. Rok Pučko (SD Juršinci) 554, 25. Ludvik Pšajd ml. (SD Juršinci) 551 krogov
Simeon Gonc
Foto: Črtomir Goznik
Boris Rudaš (JK Gorišnica, zgoraj), letošnja okrepitev iz Lendave, je v tej borbi premagal Marcela Ognjenoviča (JK Šiška), ki je nekoč že tekmoval tudi za JK Drava Ptuj.
Foto: Matija Potočnik
Prve tri ekipe 1. kroga 1. državne lige: od leve - Matija Potočnik, Robert Šimenko, Majda Raušl (SK PTUJ), Cveto Ljubič, Boštjan Simonič, Simon Simonič (Kidričevo) in Aleksander Ciglarič, Miran Miholič, Jozsef Hajdu (ŠSK Coal).
s 4:2, Ivo Reyo pa s 4:3. Šiška pa je premagala Ivo Reyo s 4:3.
S 3. kolom se je oblikoval vrh lestvice, turnirji pa postajajo vse bolj zanimivi, saj se kar štiri moštva potegujejo za tri prosta mesta, ki še vodijo v končnico prvenstva. V zadnjem krogu se bodo za napredovanje med seboj pomerile ekipe Drave, Gorišnice in Sankaka.
1.	JK IMPOL	12
2.	JK DRAVA, JK OLIMPIJA, JK SANKAKU
IN JK GORIŠNICA	8
6. JK ŽELEZNIČAR IN JK ŠIŠKA	4
8.	JK IVO REYA	2
9.	JK BRANIK BROKER	0
Drava - Olimpija 3:4 (30:40)
do 60 kg: Belšak - Strajnar 0:10 do 66 kg: Janžekovič - Faflja 0:10 do 73 kg: Tajhman - Gajič 10:0 do 81 kg: Lešnjak - Sluga 0:10 do 90 kg: Vinko - Petrič 0:10
do 100 kg: Spasojevič - Šimic 10:0 nad 100 kg: Petelinšek - Štih 10:0
Drava - Branik 4:2 (35:20)
do 60 kg: Belšak zmagal 10:0 do 66 kg: Janžekovič - Masleša 0:10 do 73 kg: Tajhman - Mušič 5:0 do 81 kg: Čuš - Sagadin 0:10 do 90 kg: Spasojevič - Leskovšek 10:0
do 100 kg: Šimenko - Verlič 0:0 nad 100 kg: Petelinšek - Mihalina 10:0
JK Gorišnica - JK Ivo Reya Celje 4:3 (40:30)
do 60 kg: Kuharič - bb 10:0 do 66 kg: Rudaš - Žgank 10:0 do 73 kg: Horvat - Holer 0:10 do 81 kg: Nemec - bb 10:0 do 90 kg: Brumen - Imamovič D. 0:10
do 100 kg: Hrga - Imamovič E. 0:10 nad 100 kg: Fras - Janjič 10:0
JK Gorišnica - JK šiška 4:2 (35:20)
do 60 kg: Kuharič - Pavlin 0:10 do 66 kg: Rudaš - Ognjenovič 10:0 do 73 kg: Horvat - Prodan 0:10 do 81 kg: Nemec - Bolčina 0:0 do 90 kg: Brumen - Ravnič 10:0 do 100 kg: Hrga - Kovač 5:0 nad 100 kg: Fras - Rankelj 10:0
2. SJL
V 2. slovenski judo ligi pa
sta se na play off uvrstili ekipi Imola II in Lendave, ko sta obe premagali ADK Maribor. Impol II pa je premagal tudi Lendavo in tako osvojil 1. mesto v drugi skupini 2. SJL. Na zaključni turnir četverice v 2.SJL so se tako uvrstili JK Bežigrad, JK Impol II, JK Duplek in JK Lendava.
Sebi Kolednik
Kasaštvo • Konec sezone v Ljutomeru
So bile dirke neregularne?
Na ljutomerskem hipodromu so minulo nedeljo pripravili zadnje letošnje kasaške dirke. V sedmih preizkušnjah dneva je nastopilo 72 kasačev iz vseh slovenskih klubov, prireditev je pritegnila približno 500 gledalcev. Zadnje letošnje dirke so bile v znamenju kršenja pravilnikov in pogodbe, ki sta jo pred pričetkom sezone podpisala predsednika Zveze društev kasaške centrale Slovenije Ciril Smrkolj in Kasaške zveze Slovenije Janko Slavič. Med drugim sta se takrat tudi dogovorila, da sodnike za posamezni tekmovalni dan delegira Združenje kasaških sodnikov Slovenije. Omenjeno združenje je delegiralo sodnike, vodstvo ljutomerskega kluba pa tega ni spoštovalo, zato bo strokovni odbor Zveze društev kasaške centrale Slovenije odločal o regularnosti oziroma neregularnosti dirk na eni izmed svojih sej. »Če se ne spoštuje podpisanih pogodb oziroma sprejetih pravilnikov, so dirke neregularne,« je kratko obrazložil predsednik Zveze društev kasaške centrale Slovenije Ciril Smrkolj.
Kljub vsem zapletom so zadnji letošnji tekmovalni dan izpeljali, v središču pozornosti je bil Lojze Gorjanc, ki se je poslovil od aktivnega tekmovanj a. Gorjanc je pričel tekmovati s kasači pred natanko 50 leti, v bogati karieri pa je osvojil številne zmage, med drugim je s svojimi kasači dobil mnoge rejske dirke oziroma državna prvenstva. Kasaška sezona v
Foto: IVIilna Soštarič
Lojze Gorjanc je z Jasonom GL v Ljutomeru osvojil drugo mesto ter končal aktivno pot voznika kasačev.
Sloveniji se bo v letu 2006 pričela na velikonočni ponedeljek, ponovno na hipodromu v Ljutomeru, ljubitelji kasaškega športa pa upajo, da omenjeni spor z nedeljskih dirk ne bo vplival na ponovno skupno tekmovanje kasačev iz vseh slovenskih klubov.
Rezultati (neuradni) nedeljskih kasaških dirk v Ljutomeru; prva dirka za dveletne kasače, 1600 metrov: 1. Cream Pie (Dušan Zorko, Brdo) 1:21,9; 2. July M (Viktor Marinšek, Brdo) 1:22,0; 3. Lisa November (Silvester Moleh, Ljutomer) 1:22,1; druga dirka za 3- do 5-letne kasače z zaslužkom do 150.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Lora (Franc Lovrenčič, Slovenske Gorice Lenart) 1:20,3; 2. Saco (Uroš Bernardič, Posavje Krško) 1:21,0; 3. Divona (Anton Tomše, Posavje Krško) 1:21,4; tretja dirka za 3- do 6-letne kasače z zaslužkom do 300.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Selena (Franc Orhaber, Slovenske Gorice Lenart) 1:
20,2; 2. April (Darja Jureš, Ljutomer) 1:20,2;; četrta dirka za 3- do 12-let-ne kasače z zaslužkom do 600.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Hand Right (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:18,2; 2. Las Palmas (Darko Sodec, Ljutomer) 1:18,3; 3. Lund I (Dejan Jureš, Ljutomer) 1:18,4; peta dirka za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 1.000.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Cublain Kan (Jože Judež, Šentjernej) 1:17,8; 2. Florjan (Aleš Košak, Šentjernej) 1:18,8; 3. Iverson MS (Marko Slavič, Triglav Bled) 1:19,1; šesta dirka za 3-do 12-letne kasače z zaslužkom do 2.000.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Stella Noble (Vojo Maletić, Šentjernej) 1:18,1; 2. Jason GL (Lojze Gorjanc, Brdo) 1:18,3; 3. Apofis (Marko Jureš, Ljutomer) 1:18,3; sedma dirka za 3-do 12-letne kasače z zaslužkom nad 2.000.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Hypnotica OZ (Tine Jagodic, Brdo) 1: 16,6; 2. Inter (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:16,6; 3. Preussenliebe (Milan Žan, Komenda) 1:16,7.
Miha Šoštarič
Šport in zdravje • Šport in učni uspeh z roko v roki
Zdravo življenje je slovenski mladini vse bolj tuje
V času mobilnih telefonov, Interneta, kokakole, sendvičev, hamburgerjev in pic, globaliza-cije, sedečega načina življenja, mobilnosti, prevlade zahodnega sveta, vse manj časovno oddaljenih krajev, vse manj zelenega in vse bolj uničenega planeta Zemlja nam ostaja precej premalo časa za zdrav način življenja - za zdravo prehrano, za dovolj počitka in za dovolj prostega časa za gibalne aktivnosti. Posledice v družbi so vidne vsak dan bolj. »Razviti« zahod je vse bližje.
Maja Bučar Pajek, Janko Strel in Marjeta Kovač s Fakultete za šport v Ljubljani so preučevali način življenja slovenskih dijakinj. V raziskavo je bilo vključenih približno 500 deklet iz Ptuja, Postojne in Ljubljane, strokovnjaki so rezultate izpred dveh let primerjali s tistimi iz leta 1994. »Podhranjenost in prekomerna teža sta tipični civilizacijski bolezni oziroma bolezni nezdravega načina življenja, ki prizadeneta predvsem belopolte ženske v otroštvu in mladosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti porast podhranjenosti in prekomerne telesne teže v času deset let. Rezultati so skorajda pričakovani in kažejo, da je narasel delež prekomerno težkih in debelih dijakinj, medtem ko je porast podhranjenosti neznaten. Prekomerna telesna teža in debelost sta v največji meri posledici prekomernega uživanja hrane in nezadostne gibalne aktivnosti. V tem obdobju se je zmanjšal delež deklet z normalno tele-
sno težo (z 92 % na 86 %), povečal delež podhranjenih dijakinj (sicer neznatno, za 1 %), delež dijakinj s prekomerno telesno težo (za 6 %) in delež debelih dijakinj. S telesno težo je povezana tudi samopodoba deklet, ki je v skladu s tem vse bolj negativna,« je v svoji raziskavi ugotavljala trojica.
Zaskrbljujoče
prehranjevanje
mladine
Na ravni srednje šole so bili sicer narejeni pomembni premiki o zavedanju pomembnosti gibalne dejavnosti z uvedbo tretje ure v obveznem šolskem programu, s povečanjem pokritih športnih površin in z večjo ozaveščenostjo mladih o pomenu športne dejavnosti za zdravje, še vedno pa ni dovolj atraktivnih in cenovno dostopnih športnih programov, ki bi pritegnili pozornost srednješolk k vsakodnevni gibalni dejavnosti. Mnoge raziskave v svojih ugotovitvah pravijo, da so dejavniki tveganja debelosti močno povezani z nizko gibalno aktivnostjo in družinskim okoljem, kot so na primer stopnja izobrazbe staršev in njihove zaposlitve, število družinskih članov, čas, ki ga otrok preživi pred televizijo. Zelo redki so primeri debelosti, ki so posledica metabolnih nepravilnosti.
Ugotovitve slovenske raziskave se ujemajo s tistimi iz celega sveta. Vsi poročajo o naraščanju debelosti otrok in
Športne novičke
Tenis • Zadnji turnir 2006 v TC Luka
Tenis center Luka je v soboto, 14. oktobra, organiziral zadnji turnir v sezoni 2006 za rekreativce. V lepem in toplem vremenu so se pomerili v kategoriji moških dvojic. Igralo je 20 parov iz Ptuja in okolice, ki so pred-tekmovanje igrali po skupinah vsak z vsakim. V finalni del turnirja pa se je uvrstilo osem najboljših parov, ki so se v nadaljevanju pomerili po turnir-skem sistemu na izpadanje. V odličnem vzdušju so bili odigrani lepi dvoboji, lovoriko najboljših sta zasluženo osvojila dvojica Merc-Majcenovič, ki sta v finalu prepričljivo premagala dvojico Kotnik-Pisar.
Rezultati: četrtfinale: Gobec-Pešič
-	Simonič-Djurdjevič 6:3, Kotnik-Pisar
-	Kolarič-Dominc 6:4, Drobnič-Maze-ra - Gajser-Goričan 6:4, Merc-Majce-novič - Krajnc-Povoden 6:4.
Polfinale: Kotnik-Pisar - Gobec-Pe-šič 6:1, Merc-Majcenovič - Drobnič-Mazera 6:2.
Finale: Merc-Majcenovič - Kotnik-Pisar 6:2.
TK Luka
Redna gibalna aktivnost otrok izboljšuje učno motivacijo.
mladostnikov v zadnjih letih. Vzroki za to še niso povsem pojasnjeni, čeprav se številni avtorji strinjajo, da v veliki meri nanje vplivajo zmanjšanje telesne aktivnosti, povečanje sedečega načina življenja ter nekritično novačenje mladostnikov k prehranjevanju s hitro in energetsko bogato prehrano.
Zaskrbljujoča je tudi organizacija prehranjevanja v srednjih šolah, ki je na zelo nizki ravni. Te so po zakonu dolžne organizirati vsaj en obrok hrane na dan, vendar večina šol nima svojih kuhinj. Ravno tako nimajo strokovnjakov za načrtovanje prehrane. Po podatkih
iz lanskega leta 88 % slovenskih srednjih šol dijakom ponuja malico, le dobra petina pa tudi kosilo. Po podatkih iz leta 2000 se organizirane malice poslužuje le tretjina srednješolcev, organiziranega kosila pa le 14 %.
Športniki so v šoli uspešnejši
Z gibalnimi navadami otrok pa se je ukvarjal tudi dr. Jurij Planinšec z mariborske univerze. Prišel je do pomembnega spoznanja o neškodljivosti ukvarjanja s športom, naspro-
Kikboks • Zlato in bron za ormoška mladinca
V športni dvorani Konex v Ljubljani se je odvijal zaključni turnir državnega prvenstva v kikboksu za mladince in člane v disciplini light kontakt, ki ga je organiziral domači klub Nanbudo društvo iz Ljubljane v sodelovanju s Kickbox zvezo Slovenije. Na tekmovanju je nastopalo 72 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov. Izjemno sta v kategoriji mladincev do 63 kg nastopila Ormožana Jaka Štefančič in Florjan Kuharič. Štefančič je postal državni prvak, Kuharič pa se je okitil z bronom.
UK
Strelstvo •
Tekmovanje pionirjev SD Ormož
Tekmovanja pionirjev za pokal in strelske značke SD Ormož se je udeležilo 10 mladih strelcev Strelskega
društva Ormož. Dosežena sta bila dva vrhunska rezultata: 182 krogov, ki sta jih nastreljala Melanie Habjanič in Jan Šumak, oba z enakimi serijami, tako da je odločalo večje število dese-tic, Melanie jih je nastreljala sedem, Jan dve manj. Meja za dosego naziva »odličen strelec« je bila 170 krogov, ostali strelci so dosegli naziv »dober strelec«.
Pokal SD Ormož: Melanie Habja-nič.
Značka odličen strelec: Melanie
tujoč argument tistim, ki trdijo, da otroci na račun športa izgubljajo dragocen čas, ko bi se lahko učili. To je izhodišče ameriške administracije, ki na tak način ukinja ure športne vzgoje v šolah. Tudi sam dr. Planinšec svoja spoznanja dosega na slovenskih otrocih, saj je v raziskavo vključil približno 1500 otrok iz 14 šol v SV Sloveniji. »Rezultati kažejo, da je obseg dnevne gibalne aktivnosti učencev povezan z učnim uspehom. Najbolj so aktivni učenci z nadpovprečnim
uspehom, najmanj pa učenci s podpovprečnim. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učenci izven mestnih šol, ki se gibljejo manj kot njihovi vrstniki v mestih. Manj izkoriščajo naravne danosti, manj je tudi urejenih športnih površin in organiziranih klubov. Razlike med spoloma niso opazne. Zelo pa je razveseljiva ugotovitev, da večji obseg gibalne aktivnosti otrok ni povezan s slabšim učnim uspehom, še več, obseg dnevne gibalne aktivnosti premo sorazmerno narašča z učno uspešnostjo,« ugotavlja dr. Planinšec, ki hkrati priznava, da bo za jasnejše sklepe in ukrepe potrebnih še več raziskav.
Precej stvari je sicer že znanih. Redna gibalna aktivnost otrok izboljšuje učno motivacijo, samopodobo, samozavest, šolske dosežke, mentalno pripravljenost, navezovanje stikov, šolsko disciplino ter nenazadnje splošno zdravje, kar pomeni manj manjkajočih dni v šoli. Gibalno aktivni otroci so manj nagnjeni k rizičnim oblikam vedenja, kar naj bi bilo povezano z boljšimi učnimi dosežki. Obstaja večja verjetnost, da bodo otroci aktivni, če so aktivni tudi njihovi starši. »Športna aktivnost otrok v šoli in izven nje ni izgubljen čas, kot nekateri domnevajo, ampak ravno obratno,« zaključuje mariborski profesor.
UG
Florjan Kuharič in Jaka Štefančič s trenerjem Milanom Korota-jem
Skupinska slika polfinalistov turnirja dvojic v TC Luka
Melanie Habjanič
Habjanič, Jan Šumak, Grega Polajnko, Denis Žuran, Tomi Jevšovar.
Značka dober strelec: Petra Vernik, Tilen Vnučec, Tadeja Habjanič, Melisa Kosi, Maruša Mohorko.
Strelstvo • Ormoška občinska liga s standardno zračno puško
Rezultati 1. in 2. kroga:
POSAMEZNO:
1. Tadej Horvat, TSO 1165 (582 + 583), 2. Stiven Vočanec, Ormož 1146 (574 + 572), 3. Boris Hergula, TSO 1145 (571 + 574), 4. Andrej Stanič, Ormož 1140 (571 + 569), 5. Rok Šumak, Ormož 1132 (568 + 564), 6. Vesna Mele, TSO, 7. Matjaž Habjanič, Ormož, 8. Anton Novak, TSO, 9. Leon Antolič, TSO, 10. Marko Jančar, Ormož ...
EKIPNO:
1. Ormož I. 3418 (1713 + 1705), 2. Tovarna sladkorja Ormož I. 3397 (1695 + 1702), 3. Ormož II. 3195 (1597 + 1598), 4. Tovarna sladkorja Ormož II. 3189 (1599 + 1590), 5. »Jože Kerenčič« - Miklavž pri Ormožu, 6. Tovarna sladkorja Ormož III.
JM
Šahovski kotiček
Šahovska tekmovanja v oktobru
Pričela se je jesenska šahovska sezona, v kateri se po zagotovitvah predsednika društva mednarodnega šahovskega mojstra Danila Polaj-žerja na Ptuju obetajo številne šahovske prireditve. V začetku meseca so se nadaljevala tekmovanja za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu, drugo moštvo domačega društva je pričelo z nastopanjem v tretji slovenski ligi.
Igor Iljaž zmagovalec hitropoteznega turnirja
Na hitropoteznem turnirju za mesec oktober je Igor Iljaž nadaljeval odlično igro in s poldrugo točko prednosti zasedel prvo mesto. Vrstni red na zanimivem tekmovanju je bil naslednji: Igor Iljaž 9, Anton Buto-len 7,5, Dušan Majcenovič 6,6, Martin Skledar 6, Martin Majcenovič in Silvo Zajc 5,5, Boris Žlender in Leon Selišek 4 točke.
V skupnem seštevku je stanje po osmih turnirjih naslednje: Igor Iljaž 114 (7 turnirjev), Boris Žlender 82 (8), Anton Butolen 66 (7), Janko Bo-hak 65 (7) in Dušan Majcenovič 64 (5).
Danilo Polajžer ponovno igra
Na turnirju v pospešenem šahu je po več kot petletnem premoru ponovno nastopil predsednik društva, mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer! Z zdravo pozicijsko igro je dokazal, da še ni »za staro šaro« ter zasluženo zmagal. Napovedal je, da bo tudi v bodoče nastopal na tovrstnih domačih tekmovanjih.
Vrstni red turnirja: Danilo Polajžer 6,5, Viktor Napast 5,5, Janko Bohak 5, Martin Majcenovič 4,5, Leon SeliNšek, Martin Skledar in Bojan Lubaj 3,5, Anton Zagoršek, Miloš Ličina in Aleksander Podkrižnik 3 točke itd.
Po osmih turnirjih vodi Martin Majcenovič s 85 točkami (turnirjev) pred Borisom Žlendrom s 66 (6), Igojen Iljažom s 60 (7) in Jankom Bo-hakom s 54 točkami (6).
Ligaška tekmovanja
Pričelo se je tudi moštveno tekmovanje - tretja članska liga, v kateri nastopa druga ekipa Šahovskega društva Ptuj. Domače moštvo je eden izmed favoritov za zmago. Kot je članom moštva pred odhodom na tekmovanje povedal predsednik društva, je zmaga na tem tekmovanju zelo pomembna za društvo, saj bi tako lahko v prihodnjem letu na ekipnem prvenstvu domačini nastopali s tremi ekipami, eno od teh moštev bi sestavljali samo mladinci.
Ptujski šahisti so tekmovanje solidno izpeljali, saj so v prvih treh kolih dosegli tri zmage. Ker pa zmage niso bile dovolj visoke, štejejo pa se »šahovske« točke, so trenutno samo na tretjem mestu. Zamujeno je ob popolnejši sestavi ekipe možno v naslednjih šestih kolih nadoknaditi.
Rezultati: Ptuj - Slovenske Konjice 3,5:2,5, Ptuj - Gornja Radgona 3,5:2,5 in Ptuj - Malečnik 4:2. Za domače moštvo, za katero so nastopili: Bohak, A. Ličina, Majcenovič, Napast, M. Ličina in A. Podkrižnik, so bili najuspešnejši: Viktor Napast, ki je dosegel 3 zmage, Janko Bohak, ki je dosegel 2,5 točke in Anita Ličina z 2 točkama, medtem ko so bili razmeroma slabi Miloš Ličina s polovičnim izkupičkom ter Martin Majcenovič in Aleksander Podkrižnik, ki sta dosegla po eno točko. Tekmovanje se nadaljuje konec meseca.
Janko Bohak
Foto: UG
Foto: UK
Foto: UK
Kredarica • 110 let Triglavskega doma
Ekološke težave v visokogorju
Najvišja planinska postojanka v slovenskih gorah Triglavski dom na Kredarici letos praznuje 110-letnico delovanja. Ob praznovanju jubileja sta Planinska zveza Slovenije in PD Ljubljana - Matica, ki upravlja dom, na Kredarici pripravili okroglo mizo o aktualnih problematikah planinskega gospodarstva.
Govorili so zlasti o ekološki sanaciji planinskih koč z uporabo alternativnih virov energije in gradnjo malih čistilnih naprav ter o financiranju koč in poti kot turistične infrastrukture.
Triglavski dom na Kredarici leži na vzpetini v grebenu med Rjavino in Triglavom na višini 2515 metrov. Odprt je bil 10. avgusta 1896. Kot skromna koča je nastal po zamisli župnika Jakoba Aljaža. Kočo, ki je nudila zavetje planincem, so leta 1909 povečali in ji podelili današnje ime. V letih 1953 in 1954 je PD Ljubljana - Matica, ki Triglavski dom upravlja od druge svetovne vojne, zgradilo prizidek in s tem povečalo zmogljivost doma. Zaradi vedno večjega obiska pa dom kljub dograditvi ni bil več kos svojim nalogam, zato so v letih 1982 in 1983 zgradili in opremili še velik trinadstropni prizidek in ga funkcionalno povezali s starim objektom. Sedaj je v 30 sobah 140 postelj, na osmih skupnih ležiščih pa 160 ležišč.
Praznovanje so povezali z okroglo mizo o problematiki pridobivanja energije po planinskih kočah. Pred časom so v Planinskem društvu Ljubljana - Matica postavili zahtevo, da bi do Sedmerih jezer po zemlji speljali električni kabel, saj so želje po aparatih, ki potrebujejo veliko energije, vedno večje. Njihovo zahtevo so v Triglavskem narodnem parku zavrnili. Planinci želijo sedaj dogovor ali pogoje, ki naj bi jih park postavil, da bi lahko željo uresničili. Upravnik Triglavskega doma Dušan Vidmar je povedal, da inšpektor zahteva, da je hrana v hladilniku, štedilnik z večjo močjo in močnejšo razsvetljavo, kar pa se z energijo, ki je na razpolago sedaj, ne da urediti. Na okrogli mizi so vsi ugotavljali, da je energije premalo, vendar so predlagali različne rešitve. Predsednik
Triglavski dom na Kredarici obišče vsako leto več kot osemdeset tisoč planincev, dom pa dobiva električno energijo s pomočjo sončnih celic in dveh vetrnih elektrarn.
in tajnik PD Ljubljana - Matica Tomaž Willenpart in Aljaž Jenko sta zagovarjala napeljavo električnega kabla do koč, Janez Duhovnik, vodja gospodarske komisije pri PZS, pa je soglašal s cenejšimi in sprejemljivejšimi viri energije za visokogorje. Predsednik PZS mag. Franc Ekar je predlagal, da naj se proučijo vse možnosti za črpanje različnih virov energije, saj je že sedaj na Kredarici vse, od plina, generatorjev, vetrnic do fo-tovoltaičnih celic. Na osnovi ugotovitev pa se bodo za vsako kočo posebej odločili za najprimernejši vir energije.
V PD Ljubljana - Matica si prizadevajo zmanjšati ekološke probleme na Kredarici. Že leta 1992 so montirali prvih 20 sončnih celic, ki spreminjajo sončno energijo
v električno, sistem pa so v naslednjih letih še močno povečali in ga leta 1998 dopolnili z vetrnim generatorjem. Danes tako dom dobiva električno energijo s pomočjo sončnih celic in dveh vetrnih elektrarn.
Ob 110-letnici Triglavskega doma na Kredarici je predsednik PZ Slovenije mag.
Franci Ekar 15. helikopterskemu bataljonu SV podelil srebrni častni znak PZS za pomoč PZS pri izvajanju njenih programov, zlasti pri obnovi planinskih poti in planinskih koč. Priznanje je sprejel namestnik poveljnika 15. HEB major Bojan Hrovat.
Zmago Šalamun
Na Kredarici smo obiskali tudi kapelico Marije Snežne, kjer je pritrjena spominska plošča hrvaškemu kardinalu Stepincu, ki so jo odkrili ob 70. obletnici njegovega vzpona na Triglav in je v slovenski javnosti dvignila precej političnega prahu.
lV,- ' t^J-t .-T
Foto: ZS
Ob 110-letnici Triglavskega doma na Kredarici je predsednik PZ Slovenije mag. Franci Ekar 15. helikopterskemu bataljonu SV podelil srebrni častni znak PZS za pomoč PZS pri izvajanju njenih programov, zlasti pri obnovi planinskih poti in planinskih koč. Priznanje je sprejel namestnik poveljnika 15. HEB major Bojan Hrovat. V ozadju oskrbnik Triglavskega doma Dušan Vidmar.
Od tod in tam
Lenart • Podžupan sprejel krvodajalce
Nedavno je podžupan občine Lenart Karl Vogrinčič v imenu župana mag. Ivana Vogrina sprejel krvodajalce, ki so kri darovali že 25-krat in več. Zraven podžupana in krvodajalcev sta se sprejema udeležili tudi predsednica KORK Lenart Karolina Divjak in predsednica medkrajevne organizacije Jadranka Koban. Podžupan občine Lenart Karl Vogrinčič seje krvodajalcem zahvalilza to pomembno delo in jim podelil priznanja. Prejeli so jih: Hedvika Kokol in Jernej Farazin za 25 odvzemov krvi, Albin Mlinaričza 30 odvzemov krvi, Stanislav Kuplen za 40 odvzemov krvi, Ivan Kremplza 45 odvzemov krvi in Janez Muršič za 60 odvzemov krvi.
Zmago Šalamun
Sv. Ana • Obnova mrliške vežice
V nedeljo dopoldan so pri Sv. Ani odprli in blagoslovili prenovljeno in dograjeno mrliško vežico. Poslovilni prostor je sedaj velik okrog sto kvadratnih metrov, uredili so tudi prostor za svojce, duhovnika in sanitarije. Vrednost obnove je znašala 42 milijonov tolarjev. Nekaj več kot sedem milijonov tolarjev pa je znašala ureditev okolice. Nedeljska slovesnost se je pričela z mašo in blagoslovom vežice, ki so ju opravili mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej ob somaševanju lenarškega dekana Martina Bezgovška in drugih duhovnikov ter farnega župnika Jožefa Horvata. Novo vežico sta odprla župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj in podžupan Feliks Berič.
Zmago Šalamun
Podlehnik • Trgatev v občinskih goricah
V petek, 6. oktobra, je potekala v Podlehniku trgatev v občinskih goricah. Že tretje leto zapored trgajo grozdje člani društva upokojencev. Natrgali so veliko lepega ter dobrega grozdja, ki so ga nato stisnili in pospravili v sode v novi kleti. Nato so se odpravili k Pulkovi domačiji, kjer jih je čakalo obilno kosilo. Vse navzoče je pozdravil podžupan občine Podlehnik Anton Žerak, obiskal pa jih je tudi duhovnik p. Janko Gašperič in z njimi veselo zapel. Pesem se je slišala daleč naokrog in sklenili so, da se dobijo, ko bo mošt postal vino, ter pod klopotcem spečejo kostanje.
Zdenka Golub
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZG
Foto: ZS
Ormož • Najmlajši spoznavajo sosede
Jesen v krošnjah grajskih dreves
Minuli teden je v Ormožu potekala prva mednarodna slikarska kolonija, ki so jo poimenovali Jesen v krošnjah grajskih dreves. Udeleženci so bili malčki iz skupine Muce Vrtca Ormož in njihovi gostje, vrstniki, skupina Žabic iz varaždinskega vrtca Bajka.
Sodelovanje ormoškega in varaždinskega vrtca se je najprej začelo na strokovni ravni med zaposlenimi, kmalu so prišli na idejo, da bi svoje sodelovanje razširili še na otroke in njihove starše, je povedala vodja projekta Lidija Marin. Otroci so si tako že od začetka šolskega leta dopisovali in si izmenjevali svoje izdelke. Veselje nad prejeto pošto je bilo med otroci vedno zelo veliko, saj je njihovo domišljijo podžigala radovednost, kaj neki se skriva v kuverti. Prvič so se otroci srečali v torek na
Lidija Marin je vodja projekta, v okviru katerega se otroci z obeh strani meje spoznavajo s kulturo, jezikom in običaji sosedov.
■■/i^lt.C
gRMOŽ
Žigrova Sb
Malčki iz skupine Muc in Žabic so na grajskem dvorišču pripravili krajši program pod vodstvom svojih vzgojiteljic Branke in Lane.
grajskem dvorišču, kjer so si izmenjali prve besede in prisluhnili pesmicam, ki jih pojejo drugi. Razumeli najbrž niso kaj dosti, so se pa počutili zelo pomembne. Muce so za to priložnost izdelale celo transparent z imenom in podobo svoje skupine, gostom pa so podarile majčke, da se pri ustvarjanju z barvami ne bi umazali. Vsak je prejel tudi obesek s svojim imenom. Varaždinske otroke so v Ormož pospremili tudi njihovi starši, med gosti je bila tudi ravnateljica vrtca Bajka Jadranka Stankovič, ki je izrazila zadovoljstvo nad sodelovanjem vrtcev in spoznavanjem najmlajših. Kajti, kot je povedala, je svet vedno bolj odprt in bolj kot kdajkoli velja, več jezikov govoriš, ali vsaj razumeš, več veljaš. In prve besede so se otroci v skupnem druženju že naučili.
Po uradnem sprejemu so si sodelujoči pod vodstvom strokovnih delavcev Muzeja Ormož ogledali zanimiva stara drevesa ormoškega grajskega parka, nato se je pod največjim hrastom pričelo likovno ustvarjanje otrok, ki so na papir prenesli jesenska drevesa, za to so imeli na voljo vse mogoče barvice. Na koloniji nastale izdelke bodo tudi primerno razstavili.
Druženje se je zaključilo v ormoškem vrtcu, kjer so otroci skupaj zasadili drevo na dvorišču, nato so se poigrali in posladkali na pogostitvi, ki so jo pripravili gostitelji.
vki
Ljutomer • Gimnazijci so se mudili na Švedskem
Govorili o trendih in identiteti
Dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so se pod mentorstvom profesorice Martine Vogrinec na Švedskem udeležili četrte konference Eyes 2006. Poleg dijakov iz Ljutomera so na njej sodelovali še srednješolci iz Irske, Estonije, Češke, Poljske, Danske, Švedske in Nemčije, govorili pa so o trendih in identiteti.
»Cilj konference je bil, da mladi preko predavanj, razgovorov in delavnic razmišljajo o trendih in identiteti, ki zaznamujejo njihov in tudi
naš vsakdan. Govorili so tudi o tem, s kakšnimi trendi se srečujejo v posameznih državah,« je po prihodu s Švedske povedala Vogrinčeva.
Foto: Miha Soštarič
Ljutomerski gimnazijci skupaj z mentorico profesorico Martino Vogrinec (desno) na Švedskem.
Na konferenci so mladi ugotovili, da čeprav živimo vsi v Evropi, se vseeno na tak ali drugačen način med seboj razlikujemo, predvsem so zaznali, da je še vedno razlika med zahodom in vzhodom, kot so povedali, opazni pa so bili tudi trendi, ki se pojavljajo bolj ali manj povsod (glasba, moda). »Mladi so se udeležili tudi predavanju Para Stroma, ki jim je predstavil zmožnosti moderne tehnologije ter kako jo občutimo v vsakdanjem življenju. Marsikdo se je ob tem zamislil in vprašal, ali še sploh lahko govorimo o zasebnem življenju in svobodi. Kajti s pomočjo moderne tehnologije smo ves čas pod nadzorom in tako naš zasebni prostor postaja vedno manjši. Etnologinja Katarina Gaffman pa jim je skušala predstaviti sam pojem trend, kako nasta-
ja in zakaj,« je dodala Vogrin-čeva in povedala, da so dijaki v internacionalnih skupinah poskušali vsak na svoj način predstaviti trende, ki so trenutno najbolj »in«. Najbolj pogumna skupina je trende, ki zaznamujejo življenje mladih, predstavila kar s krajšo sarkastično igro, ostali pa so trende predstavili s pomočjo elektronskih prosojnic. »Razgovori, ki so sledili, so bili seveda zelo zanimivi, saj vsi mladi niso imeli enakega mnenja. Na konferenci so se tako zelo veliko naučili o trendih in identiteti. Večina pa jih je bila na koncu mnenja, da je vseeno najboljše, če slediš lastnim trendom in tako razvijaš svojo osebnost, kot pa če le slediš množici in postaneš samo eden izmen mnogih,« je zaključila Martina Vogrinec.
Miha Soštarič
Od tod in tam
Ptuj • Zbirajmo star papir
Foto: Marjan Leben
Sončnega, nekoliko hladnega, petka smo učenci in učitelji OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj nabirali in pekli kostanje. Učenci so s svojimi učiteljicami nabrali kostanje na Mestnem Vrhu. Peči smo zakurili na šolskem dvorišču. Kljub temu da smo kostanje narezali, je kar nekajkrat močno počilo. Toda pečeni kostanji so bili zelo dobri. Kostanje in letake smo delili mimoidočim, učenci so z učiteljicami obiskali ustanove v bližini naše šole. Upamo, da smo s to drobno pozornostjo polepšali dan tamkajšnjim zaposlenim.
Ta dan je potekal v okviru projekta Ekošola, v katerem sodelujemo letos že drugo leto. Ena izmed nalog tega projekta, za katero se bomo zavzemali, je tudi skrb za zdravo okolje, kamor prav tako spada akcija zbiranja starega papirja. Kot lani, bomo tudi letos, učenci in vsi delavci šole zbirali star papir. To akcijo bomo letos tudi malo razširili, saj bomo povabili k sodelovanju razne delovne organizacije, ustanove in posameznike. Z letaki, ki so jih izdelali učenci sami, smo k akciji pozvali ljudi. Le-ti so se z veseljem odzvali in nekateri tudi že darovali papir.
Ob tej priložnosti bi pozvala vse bralce, ki boste brali te vrstice, da se nam pridružite pri našem delu. Zbirajte star papir. Manjše količine nam lahko prinesete v šolo, za večje nas prej obvestite. Akcija traja do 8. novembra.
Že zdaj vas obveščamo, da bomo akcijo zbiranja starega papirja izvajali tudi v spomladanskih mesecih in vas že sedaj vabimo k sodelovanju. S skupnimi močmi se bomo trudili, da bo naš svet v katerem živimo čim lepši in bolj zdrav.
Darinka Rojko
za Ekošolo
Videm • Teden otroka v šoli
Foto: arhiv os
Prejšnji teden je bil teden otroka. Pogovarjali smo se o otroških pravicah. Ta teden je bil lažji od vseh ostalih v šolskem letu, saj nas učitelji niso ocenjevali. V sredo smo imeli kros, vendar nam je vreme zelo nagajalo, zato nismo tekali in smo se preselili v telovadnico. Tam smo igrali odbojko in med dvema ognjema. V četrtek smo se po pouku lahko poveselili in naplesali na šolskem plesu, popoldne smo imeli različne aktivnosti, pri katerih so sodelovali tudi naši starši. Nekateri so igrali odbojko ali med dvema ognjema, spet drugi so odšli na pohod, kolesarit, nekateri pa so brskali po internetu. Ustvarjali smo tudi pri likovnih delavnicah in iz jesenskih plodov izdelovali čudovite izdelke. Jaz sem sodelovala pri likovnih delavnicah, kjer smo delali lepljenke in jih razstavili. Po končanih aktivnostih smo otroci, starši in učitelji imeli kostanjev piknik. Medpik-nikom so prišli policisti in nam pokazali, kako se moramo obnašati v avtomobilih, da bomo varni. V petek seje končal veseli teden - tedna otroka je bilo konec.
Aleksandra Širovnik
Foto: vki
Foto: vkl
AvtoD^M
Subaru se podaja v razred prestižnih cestnih terencev
Japonski Subaru je začel prodajati svoj prvi cestni terenec, ki je oblikovan za mlade družine in kupce, ki iščejo alternativno evropske modele, ali za ljudi z raznolikimi potrebami. Za potrebe evropskega trga je nekoliko prilagojen: spremenili so nastavitev vzmetenja, tudi vzvratni ogledali sta večji. Temelji na legacyjevi zasnovi, kar pomeni, da je opremljen s 3-litrskim šestvaljnim bok-serskim motorjem, samodejnim petstopenjskim menjalnikom in simetričnim sistemom stalnega štirikolesnega pogona. B9 tribeca pomeni nov korak japonskega Subaruja v doslej še nepoznani razred športnih terencev. Želi biti moderen avto, kar nakazuje tudi njegovo ime. B je oznaka za bokserski motor, 9 pomeni, da gre za zmogljiv motor, Tri-bec pa je ugledna mestna četrt v New
Yorku. Zanimivo, ni kaj. Voznikovo delovno okolje je (tako kot zunanjost) oblikovano drzno, še posebej ga poudarja velika zaobljena sredinska konzola, večino prostora na njej zavzema prikazovalnik potovalnega računalnika. Subarujevi inženirji so se potrudili tudi z nočno osvetlitvijo notranjosti vozila, saj so zraven prostora za noge osvetlili še sredinsko konzolo in držala za pijačo. B9 tribeca naznanja tudi nov slog v oblikovanju Su-barujevih avtomobilov, še posebej prednje maske, ki vozilu daje svojevrstno prepoznavnost. Motorni pokrov je dolg, vetrobransko steklo je postavljeno dokaj pokončno. Velikost prtljažnega prostora je odvisna od števila sedežev, kajti tribeca ima lahko pet oziroma sedem sedežev. Sedežna klop v drugi vrsti je deljiva v razmerju 40 : 20 : 40, kar pomeni, da je namenjena dvema odraslima, le v sili tudi trem potnikom, kajti osrednji del je sicer namenjen naslonu za roke. Je pa klop vzdolžno pomična za 20 cm, kar pomeni, da lahko izbirate med izdatnejšim prostorom za noge ali za prtljago. Tudi če je v vozilu nameščenih sedem sedežev, se lahko tretja vrsta po potrebi skrije v dno prtljažnega prostora. V tretji vrsti, ki je na voljo proti doplačilu, lahko sedita dva potnika, dostop do nje pa zahteva nekaj vaje in gibčnosti. Za varnost je zraven že uveljavljenih varnostnih sistemov in šestih zračnih blazin poskrbljeno tudi, po zaslugi sistema, za nadzor tlaka v pnevmatikah. 485,5 cm dolgo karoserijo so dvignili 21,5 cm od tal, kar tribeci daje sposobnost vožnje po zahtevnejšem terenu, čeprav nima reduktorja in tudi zapore diferenciala ne. Avto poganja 3-litrski šestvaljni bokser-ski motor s prilagodljivim krmiljenjem ventilov, ki zmore 245 KM. Prenos moči je speljan preko petstopenjskega samodejnega menjalnika z možnostjo izbire programa: običajnim, šport in ročnim
prestavljanjem. Pri običajnem programu menjalnik ob spremembi plina dokaj hitro menja prestave, bolj uporaben se zdi športni program. Subaru se je s tribeco podal med evropske tekmece, kot so BMW X5, volkswagen touareg ali volvo XC 90, za uspeh mu pravzaprav manjka le še dizelski motor in nekaj več medijske pozornosti.
Hyundai accent
Pred 16 leti so začeli prodajati prve accente, v teh dneh pa je stekla prodaja že četrte generacije, ki ponuja všečno obliko in solidno serijsko opremo vozila. Če sta bila včasih accentova glavna trga Koreja in Združene države Amerike, želi Hyundai sedaj svoj tržni delež povečati tudi na račun manj zahtevnih evropskih kupcev. Novi accent je pri nas na voljo predvsem kot štirivratna limuzina. Zrasel je v vseh pogledih.
V dobrem desetletju in pol se je eden glavnih Hyundaijevih prodajnih modelov zavihtel med bolj priljubljene avtomobile v Sloveniji in z novo generacijo nameravajo Korejci premešati slovenski avtomobilistični trg. Z novim accentom so se tokrat približali evropskim kupcem. Oblika je še zmeraj prikrojena oku-
Nova
Opel Corsa
Neverjetna. Fantastična.

Sedite v lokalu, ob robu najbolj prometne ceste. Ravnokar pijete svojo najljubšo kavo in naenkrat ... WOOOW! Kaj se tako lesketa v dopoldanskem soncu? To je vendar nova Opel Corsa.
Z novo, popolnoma prenovljeno aerodinamično obliko. Pa ogromna panoramska streha, prilagodljivi halogenski žarometi in integriran nosilni sistem za kolesa Flex-Fix®.
In vaša kava? Pazite, da se ne polijete po svoji novi srajci. Nova Opel Corsa. C'MON!
Vabljeni na dneve odprtih vrat 27. in 28. oktobra 2006 med 8. in 19. uro, s presenečenji za stranke in nagradnim žrebanjem!
AVTOHIŠA HVALEC
Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, tel.: 02 796 33 33
Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,4 do 10,7l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Bud^rs, Szabadság u. 117, Madžarska.



Ocenjena s petimi zvezdicami za zaščito odraslih potnikov
som korejskega in ameriškega trga. Accent četrte generacije ne predstavlja izboljšave prejšnjega modela, temveč je razvit povsem na novo. Zrasel je v vse smeri, kar bodo potniki občutili predvsem v notranjosti; kupcem sta na voljo dve barvni kombinaciji, in sicer bež ali svetlo siva. Večji je tudi prtljažni prostor, ki sedaj meri 390 litrov. Na seznamu serijske opreme najdemo zavorni sistem ABS, ki je dopolnjen z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile (pri čemer ima dizelska izvedba tudi zadaj vgrajene kolutne zavore), dve varnostni zračni blazini, odbijače v barvi karoserije, električni pomik stekel, osrednje zaklepanje, potovalni računalnik in ročno klimatsko napravo. Maska hladilnika nakazuje oblikovalski slog, ki so ga pokazali že pri nekaterih konceptnih vozilih in pri povsem novem santa feju.
Pri nas sta na voljo dva predelana bencinska motorja, in sicer: 1,4-litrski s 97 KM in 1,6-litrski agregat, ki ima nov sistem za natančnejše krmiljenje ventilov, posledično pa razvije 112 KM. Za večino kupcev bo bolj zanimiv 1,5-li-trski dizel s spremenljivo geometrijo lopatic v turbinskem polnilniku in 110 KM. Tako bencinska kot dizelska različica uporabljata 5-stopenjski ročni menjalnik, na voljo je tudi 4-stopenjska avtomatika. Pri slovenskem zastopniku si v prihodnjem letu želijo doseči 3 % tržni delež v nižjem srednjem razredu.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Prva slana še ni prinesla zime
Mislim, da nas mnoge veseli, da se po prvih treh hladnih nočeh topla in sončna jesen nadaljuje. Prve temperature pod ničlo so samo obarvale listje drevja in grmovnic v tople jesenske barve. Tako lahko v toplih dnevih uživamo na jesenskih sprehodih. Pred mnogimi je sedaj podaljšan vikend, saj je letos dan, ko se spominjamo naših rajnih, padel na sredino tedna.
Balkonske rastline
Na prezimovanje moramo pripraviti tudi rastline, ki jih imamo posajene v različnih loncih, koritih ali posodah in bodo prezimovale na prostem. Če se da, jih prestavimo nekam bliže hiše, saj bodo tam bolj zavarovane pred najhujšimi udarci mrzlega zimskega vremena. Vendar ni dobro, da so pod streho, saj jih bo potem potrebno pogosteje zalivati. Pri prezimovanju trajnic, grmovnic, iglavcev in drugih rastlin v loncih na prostem je potrebno vedeti vsaj dve stvari.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi pozimi jih je potrebno občasno zaliti, saj se korenine ne smejo popolnoma izsušiti. Najbolj potrebujejo zimsko zalivanje zimzelene rastline, ki vodo izgubljajo preko listov in iglic tudi takrat, ko je zemlja zamrznjena. Po drugi strani pa rastline veliko lažje prenašajo zimo takrat, ko so bolj suhe. Zato je potrebno zalivanje resnično prilagoditi trenutnim vremenskih razmeram. Zamrznjena zemlja pomeni, da moramo rastlinam še bolj pomagati, saj korenine ne pridejo do vode.
Druga težava rastlin v loncih je, da so mrazu izpostavljene tudi korenine. Posebej v plastičnih posodah je ta težava še toliko večja. Zunanji deli rastlin so seveda prilagojeni na mraz in ga dobro prenašajo. Korenine so v naravi v zemlji, kjer ni nikoli tako mrzlo. Zato je predvsem rastline v manjših loncih smiselno zavarovati. Najenostavneje je, da lonce postavimo v nekoliko večje škatle, med lonec ali korito in stene škatle pa natlačimo izolacijski material. To je lahko listje, slama, pokošena in posušena trava ali časopisni papir. Vem, da je veliko povešenih jagod v loncih in tudi manjših trajnic in podobno. Na tak način je bolj gotovo, da bodo zimo preživele brez večjih težav. Seveda je pomembno tudi, da prenehamo dognojevati že veliko prej, zdaj je že prepozno, in da poberemo tudi vse nedozorele plodove jagod pred zimo, porežemo vse semenske zasnove cvetočih trajnic in podobno.
Najenostavneje pa je, da lonce preprosto zakopljemo na vrtu v zemljo. Naslednje leto jih bomo morali presaditi, takrat bomo lahko tudi očistili lonce.
Za konec še ena zanimiva in lepa zimska zasaditev. V okroglem glinastem loncu so posajene mini mačehe vijolične barve, ob njih je v smeri urinega kazalca posajena hojkera s temnimi listi, ki lahko v naslednjem letu pokriva zemljo na senčnih delih gredic. Ob hojkeri je zasajen smilj, ki običajno ne prezimi, a ga bo spomladi nadomestila ciklama ali primula. Ob njem raste bela vresa, sredino lonca pa zapolnjuje okrasno zelje. Vse rastline razen smilja pre-zimijo, tako bo lonec lep tudi spomladi.
Začimbe in dišavnice
Mnogi imamo radi sveže začimbe in bomo najljubše prestavili v kuhinjo tudi pozimi, da bodo sveže in vedno pri roki. Med njimi je pogosto tudi drobnjak. Ta bo veliko bolje uspeval na kuhinjskem oknu, če ga boste posajenega v lonec dali za nekaj dni v zamrzovalno skrinjo, tako da popolnoma zamrzne z zemljo vred. S tem ga prevarate, rastlina meni, da je preživela zimo in nadaljuje rast nam v veselje in pomoč.
Miša Pušenjak
na testu Eu
Ormož • Ob tednu vseživljenjskega učenja
Učenje nas spremlja vse življenje
Ljudska univerza Ormož že od vsega začetka sodeluje pri manifestacijah v tednu vseživljenjskega učenja (TVU). Tudi letos so na svojih prireditvah pričakali od 300 do 400 ljudi, ki so jim pripravili različne vsebine. Na programu so bila potopisna predavanja, glasbene, ustvarjalne in muzejske delavnice, brezplačno vodenje po gradu Ormož - v sodelovanju z Muzejem Ormož. Med različnimi predavanji je bilo tudi predavanje posvečeno Grmičevi socialni misli in vlogi v slovenski cerkvi in družbi. Dr. Vekoslav Grmič je bil namreč reden gost na TV Ljudske univerze Ormož.
Direktor LU Ormož Ernest Vodopivec je povedal, da vedno več ljudi spoznava, da je šolsko izobraževanje le priprava na proces vseživ-ljenjskega učenja, ki traja od rojstva do smrti. »Zanimanje za izobraževanje se počasi, a vztrajno povečuje. Ljudi v to silijo razmere, saj v današnjem času ni več mogoče zagotavljati uspešne poklicne kariere, če se nenehno ne izobražuješ.«
Na LU Ormož izvajajo dejavnost iz formalnih programov za pridobitev poklicev kuhar natakar, prodajalec, elektrotehnik. V teh programih je vsako leto okrog 100 udeležencev, kar je na pragu rentabilnosti, ki še ne povzroča izgube. Število udeležencev iz leta v leto niha. Za preseganje obstoja in dosego razvoja programov bi bilo potrebno vsako leto vpisati vsaj 115 udeležencev, je povedal Ernest Vodopivec. Poleg tega pa izvajajo tudi druge javno veljavne programe usposabljanja za življenjsko uspešnost z naslovom Most do izobrazbe, ki je namenjen osebam, ki so že dalj časa izven formalnega izobraževanja. Udeleženci bodisi želijo doseči prvi poklic ali pa nadaljevati šolanje, ki so ga nekoč že začeli. Program je namenjen lažji premostitvi tega časovnega intervala med časom opustitve izobraževanja in ponovno vključitvijo v izobraževalni proces. Program zajema 100 ur, letno se vanj vključi okrog 15 udeležencev, ki jih na LU napoti Urad za zaposlovanje. V projektu usposabljanja za življenjsko uspešnost je še dejavnost Beremo in pišemo skupaj, ki je zamišljena kot priprava staršev za pomoč pri šolskem delu njihovih otrok. Posebnost tega programa je, da v njem sodelujeta tako eden od staršev kot tudi otroci. Oba omenjena programa sta za udeležence brezplačna, financira pa ju Evropski socialni sklad, del
»Razmere ljudi vse bolj prislljujejo k temu, da se Izobražujejo tudi po zaključku formalnega šolanja,« je prepričan Ernest Vodopivec, direktor Ljudske univerze Ormož.
pa doda tudi ministrstvo za šolstvo.
V vseh ljudskih univerzah se srečujejo z upadom zanimanja za jezikovne tečaje, Vodopivec ta trend pripisuje dejstvu, da je bilo v zadnjem desetletju in pol v šolskem izobraževalnem procesu veliko poudarka na tovrstnem izobraževanju. »Pa tudi ljudje se vedno bolj zavedajo, da je brez znanja vsaj enega tujega jezika zaprta pot za uspešno poklicno kariero. Kljub temu je zadeva še aktualna in ponujamo intenzivne 70-urne tečaje jezikovnega usposabljanja iz angleščine in nemščine za manjše skupine. Ponujamo pa tudi tečaje za vzdrževanje kondicije za tiste, ki določeno znanje tujega jezika že imajo, a ga ne uporabljajo vsak dan.«
Računalniško opismenjevanje za 500 posameznikov
LU Ormož je bila lani uspešna kot prijavitelj treh projektov. Največji in fi-
nančno najtežji je projekt računalniškega opismenjevanja brezposelnih oseb. Vreden je 169.000 evrov, od katerih je 75 % prispeval Phare, 15 % Ministrstvo za delo, 10 % pa izvajalci sami, oziroma za njih je sredstva zagotovila Občina Ormož. V program, ki je v iztekanju, je bilo vključenih okrog 500 brezposelnih. LU Ormož je nosilec projekta, partnerji so Javna razvojna agencija Ormož in E-šola Velika Nedelja, projekt pa je potekal v sodelovanju z uradi za delo. Udeležence so po motivacijskih sestankih razvrstili v primerno skupino glede na njihovo predznanje. Usposabljanje je bilo sestavljeno iz klasičnega dela v skupini, v računalniški učilnici, neposredno pod vodstvom izobraževalca, drugi del je predstavljalo učenje na daljavo. LU je zakupila licence za to izobraževanje, za potrebe izobraževanja je bil pri Veliki Nedelji postavljen ustrezen strežnik, ki omogoča vsem udeležencem izobraževanje na daljavo. Tisti, ki
svojega računalnika nimajo, so imeli zagotovljen dostop do računalnika v centru za samostojno učenje in po e-točkah v občini.
V okviru projekta so izobraževali tudi okrog 100 brezposelnih Urada za delo Lenart in Slovenska Bistrica, 50 udeležencev pa je bilo napotenih tudi iz Urada Ptuj. Udeleženci so osnovno izobraževanje zaključili z zaključnim testom, ki je hkrati tudi preizkus znanja, doseženo merilo uspešnosti pa se vpiše na spričevalo. Tisti, ki so test opravljali, ga lahko vpišejo v evropski potni učni list, s katerim se lahko izkazujejo pred delodajalci na območju celotne EU. Udeleženci zahtevnejšega usposabljanja so le-to lahko zaključili z izpiti za pridobitev evropskega računalniškega spričevala, ki je standardizirano na območju EU.
LU Ormož je tudi partner pri projektu Zorim, katerega nosilec je Ekonomski inštitut Maribor, Center za razvoj človeških virov.
vki
Pa brez zamere
Diagnoza
Posameznik in množica
Po naravi sem tak, to sem že menda nekajkrat omenil, da me izredno fascinirajo ljudje. Pa ne toliko iz biološko-kemijskega gledišča (čeprav to ne pomeni, da me to gledišče ne zanima), ampak predvsem iz sociološko-antropološkega ali, če hočete, družboslovnega gledišča. Ljudje me fas-cinirajo. Fascinira me, kako ljudje, posamezniki, delujejo(mo) v določenih družbenih situacijah v načinu funkcioniranja naše družbe, do katerega smo prispeli po desettisočletjih človekove evolucije in tisočletjih pospešenega družbenega razvoja. - Če je ta razvoj dosegel svoj nesporni vrhunec v današnjem družbeno-sociolo-škem stanju, prepuščam presoji bralca. - Z nekako otroško radoznalostjo in veseljem tako dan za dnem opazujem obnašanje ljudi, posameznikov in množice v »javnih situacijah«, se pravi v situacijah, ko se ljudje srečujemo in delujemo izven zasebnosti svojega doma (voajerizem ni ravno moja priljubljena stvar). Opazovanje funkcioniranja ljudi v danih situacijah je najboljši način, da se človek poduči, v kakšni družbi živi in s kakšnimi soljudmi tlači ta planet. Sodba, skupna vsem situacijam, v katerih lahko opazovalec zazna karakter ljudi, se glasi: posameznikov skoraj ni več, ljudje so postali ena velika množica, čreda.
Večina ljudi v svojem življenju prehaja iz stanja posameznika v stanje množice in nazaj. To je menda popolnoma normalno. A zaskrbljujoče je, da večina ljudi večino časa preživi v stanju množice - tudi takrat, ko je čisto sama zaprta v zasebnost svojega domovanja. Kajti zato, da si v stanju množice, ni potrebno, da se tudi de facto nahajaš v množici, med množico, na javnem mestu. Stanje množice je stanje duha, ki ne razmišlja s svojo glavo, ki počne vse tako, kot počnejo ostali, ki živi, ne da bi kaj preveč razmišljal o stvareh, ki se dogajajo okoli njega, ga obdajajo in so zanj pomembne. O vsem razmišlja le toliko, kot je nujno potrebno, ali pa še huje, razmišlja tako, kot mu pravijo drugi, čeprav je ob tem sveto prepričan, da je to njegovo razmišljanje in plod uporabe lastne glave ter jasnega uvida. Posameznik pa je, po drugi strani, stanje, ko človek dejansko res razmišlja in deluje s svojo glavo, ne glede na to, ali je okoli njega nepregledna množica ljudi, ali stoji sam sredi širne planjave, kilometre stran od prvega človeškega bitja. Človek v tem stanju opazi stvari, kijih v stanju množice nikoli ne opazi, razmišlja o stvareh, o katerih v stanju množice bodisi ne razmišlja ali pa jih šteje kot popolnoma nepomembne, čeprav je resnica ravno obratna. Če smo še bolj natančni, človek v stanju množice se ubada s stvarmi, ki so za človeka kot biološko bitje vsekakor pomembne, niso pa vrh človekove samoizpolnitve in stremljenja. Te slednje so predmet človeka, ki deluje v stanju posameznika. Vse pomembne reči, ki se zgodijo v človekovem življenju in delajo človeka za tako bitje, kot je, so v domeni človeka kot posameznika.
Žal je današnje stanje duha in družbe tako, da sama družbena ureditev preko vseh svojih mehanizmov vse bolj proizvaja in favorizira človeka kot množico, človek kot posameznik pa je, če ne že vse bolj nezaželen, pa vsekakor odvečen in s stališča množice nepotreben družbeni element. Posameznik je nemalokrat obravnavan kot čudak, sanjač, človek, ki se ukvarja s stvarmi, ki so nepotrebne in nepomembne.
Morda se bo komu zdelo zgoraj napisano brez pomena. Ne mislim ga prepričevati v nasprotno. Izguba energije in časa. Dodal bi le še misel, ki sem jo pobral v eni izmed knjig dr. Tineta Hribarja. Glasi nekako takole: »Množica ne razmišlja, množica zgolj deluje. Razmišlja le posameznik.« Amen.
Gregor Alič
Prejeli smo
Nesmisli iz Kidričevega
Letošnja predvolilna dogajanja in predstavitve spremljam samo pasivno, vendar me nekateri nesmisli zadevajo in močno motijo.
Odgovor gospodu Lampi-ču:
1.	Jasno je, da ne poznate Zakona o javnih uslužbencih in nalog občine, ki nam jih nalaga zakonodaja.
2.	Izjavljate, da nismo ničesar naredili za mlade in upokojence. Pozanimajte se v Društvih upokojencev Kidričevo, Lovrenc in Cirkov-ce. Uredili smo vsa športna
igrišča in parke po naseljih v občini. Eno izmed njih, ki je tudi najnovejše, iz leta 2006, je tudi v vaši neposredni bližini, torej, imate ga pred nosom.
Gospa mag. Klemenčič pa naj teoretiziranje prihrani za svojo akademsko raven, saj je med teorijo in realnostjo velika razlika.
Od prejšnjega župana smo nasledili kar nekaj vročih kostanjev v žerjavici glede urejanja prostora (prostorski plan in prostorsko ureditvene pogoje), nerešena lastniška razmerja na zemljiščih v Kidričevem. Zato odpiranju problema okrog vrtca samo hipoteza: »Ali naj se dom za starejše izgradi ob šoli?«
Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc
Foto: vki
Ptuj • 53. gostinsko-turistični zbor nadvse uspešen za ptujsko Pomarančo
Pomaranča pometla s konkurenco
V Termah Čatež je od 9. do 11. oktobra potekal že 53. gostinsko-turistični zbor Slovenije. V različnih tekmovalnih kategorijah se je pomerilo okrog 400 tekmovalcev iz 74 gostinskih hiš.
Letošnji zbor je bil še posebej uspešen za zaposlene oziroma tekmovalce iz ptujske družbe Pomaranča, d. o. o., ki so, kot je povedal direktor Ivan Rojs, na letošnjem zboru doživeli ognjeni krst, saj so se tekmovalnega dela tradicionalnega gostinsko-turistič-nega zbora udeležili prvič. Sodelovali so v tekmovanju barmanov, pripravi kave in pravilnem točenju piva. Kon-
kurenca v posameznih kategorijah je bila zelo močna, tekmovalci so predstavljali najboljše slovenske hotelske hiše, bare so zastopali le redki, zato so na svoje rezultate še toliko bolj ponosni. V tekmovanju barmanov je Borut Roudi osvojil zlato medaljo, v tekmovanju v pripravi in postrežbi kave je Denis Rozman osvojil zlato medaljo, Tanja Segeri je bila bronasta, Dejan
Gorza pa je v tekmovanju v poznavanju in pravilnem točenju piva prejel priznanje.
Lokali Pomaranča so nastali iz želje po dobri ponudbi kave in naravnih sokov v okolju, kjer smo doma in kjer delujemo. Prvi lokal smo odprli maja leta 2004 v lastnih prostorih v Ljutomeru, ob Dravi na Ptuju julija 2004, decembra 2004 v Erinih centrih na Ptuju in v Ormožu,
ponaranča
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Rojs, direktor Pomaranče, d. o. o.: »Za udeležbo na 53. go-stlnsko-turlstlčnem zboru smo se odločili zaradi usposabljanja in potrditve naših znanj. Z rezultati smo zelo zadovoljni. Sodelovali smo v tekmovanju barmanov, pripravi kave in pravilnem točenju piva. Prejeli smo dve zlati, bronasto medaljo in priznanje.«
septembra 2005 pa v Murski Soboti. »Že v času delovanja gostinskih lokalov Pomaranča v okviru družbe Petlja se je potrdila pravilnost naše poslovne odločitve. Potrditev so nam dali rezultati poslovanja, predvsem zadovoljni gostje, ki se v naše lokale radi vračajo. Po odprtju četrte Pomaranče je postalo jasno, da
bomo tej dejavnosti namenili več časa, razvojnih možnosti, predvsem pa, da bomo v ta projekt vložili več sredstev. Ker želimo imeti pregledno in jasno poslovanje, smo se odločili, da to dejavnost organiziramo v novi družbi Pomaranča, ki je pričela poslovati 1. maja letos. Prevzela je vse zaposlene in druge pogodbe-
ne obveznosti, ki jih je na tem segmentu imela Petlja, d. o. o. Prevzela je pet lokalov, šestega, junija letos, je že odprla nova družba, in sicer v City centru v Celju, kjer gostom ob toplih in hladnih napitkih postrežemo tudi z jedili - pi-cami iz krušnih peči, testeninami, solatami, lahko hrano, sladicami. 27. oktobra bomo odprli že sedmo Pomarančo. Sprejeli smo ponudbo Mer-catorja v Kopru, kjer bomo prav tako ponujali hrano oziroma jedila, ki so bila zelo dobro sprejeta že v Celju. V Pomaranči, d. o. o., trenutno zaposlujemo 40 rednih sodelavcev, v sezoni in ob koncu tedna dodatno zaposlujemo študente. Naša družba veliko sredstev namenja v nakup kvalitetne tehnike, nabavo kvalitetnih in svežih surovin in izdelkov, velik poudarek dajemo tudi izobraževanju in usposabljanju zaposlenih,« je še za Štajerski tednik povedal direktor Pomaranče, d. o. o., Ivan Rojs.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Denis Rozman, vodja Pomaranče ob Dravi, je zmagal v tekmovanju v pripravi in postrežbi kave.
Mala vas • Praznik kulturnega društva
Otvoritev novih prostorov
Minulo soboto so bili člani Kulturnega društva Mala vas še posebej dobre volje. Po večletnem prizadevanju jim je namreč uspelo dobiti lastne prostore za svoje dejavnosti.
Na krajši slovesnosti ob uradni predaji prostorov je kot slavnostni govornik nastopil predsednik KD Konrad Kostanjevec, ki je med drugim povedal, da se zahvaljujejo tako občini kot domačemu gasilskemu društvu za posluh in pomoč pri uresničitvi tega cilja; občini za delež sofinanciranja, članom PGD pa za dogovor o uporabi mansardnega dela gasilskega doma, kjer je društvo dobilo
prostore: »Gre za okoli 60 kvadratnih metrov prostorov, ki smo jih v glavnem že uredili in pripravili za delo. Levji delež denarja smo uspeli pridobiti preko razpisa JSKD, na katerega smo se prijavili z našim projektom, sicer pa je ureditev prostorov skupno znašala okoli šest milijonov tolarjev. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na veliko ur prostovoljnega dela in pomoči nasploh s strani naših
članov in občanov nasploh!«
Po nagovoru in kulturnem programu sta trak v znamenje predaje prostorov prere-zal župan Jožef Kokot in Konrad Kostanjevec; pred tem je novo pridobitev društva blagoslovil še župnik Ivan Holo-bar, nato pa so si vsi prisotni lahko v novih prostorih ogledali še razstavo slik ljubiteljskega slikarja Alojza Župca.
SM
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPRAVA, TRASAT, REZILO, EV, MEL, MLADEN, DEKLETCE, ARA, TRAK, GLOBA, ZEI, RASA, INKJET, OTON, ZATAJA, SIROMAKI, RJ, IN, VUK, VRES, SKLIC, SKUNK, TARČA, MAREA.
Uradno sta nove prostore za KD Mala vas odprla župan Jožef Kokot in predsednik KD Konrad Kostanjevec.
Foto: SM
Goričak • Obmejna gasilska vaja
Gerečja vas • Požar v piščančji farmi
Med gasilci ne sme biti meje Dim zadušil 10.000 piščancev
V naselju Goričak v završki občini pri hišni številki 40, kjer živita družini Hrženjak in Arklinič, tik ob meji z republiko Hrvaško, so minuli petek završki in gasilci iz sosednjih gasilskih društev DVD Lovrečan - Dubrava in DVD Gradišče izpeljali skupno gasilsko vajo s prikazom gašenja na stanovanjski hiši.
Vajo so posvetili mesecu varstva pred požari, z njo pa želeli znova dokazati, da člani gasilskih društev ob meji dobro in predvsem vzorno sodelujejo, kar je pohvalil tudi završki župan Miran Vuk in spomnil, da so med gasilci ljudje, ki so pripravljeni pomagati ob vsakem trenutku. V vaji, ki z leti postaja tradi-
cionalna, je letos sodelovalo več kot 40 prostovoljnih gasilcev, poleg vodstev gasilskih društev pa so si jo ogledali še završki župan Miran Vuk, predsednik občinskega sveta iz občine Cestica Marjan Lorbek, poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar in še nekateri vodilni možje iz zveze ter gasilci iz
QK.TOBER
Paketi oktobrskih ugodnosti za zveste in za nove!
Izkoristite jesensko priložnost in izberite nekajzase -zasebno ali poslovno! Paket zvestobe in Paket posebnih ugodnosti samo do 31. oktobra v vseh poslovalnicah Nove KBMI Za več informacijvas vabimo v naše poslovalnice, lahko pa nas obiščete na spletu www.nkbm.si ali pokličite 08017 50.
C C
V četrtek okrog pol enajstih dopoldan je zagorelo v Svenškovih farmah v Gerečji vasi 4.
pobratenega gasilskega društva iz avstrijske Obergralle. Skupna ocena vseh, tako akterjev gasilske vaje kot tudi opazovalcev, pa je bila, da je vaja uspela do pričakovane mere, pokazala pa je spet nekaj slabosti, ki jih bo potrebno odpraviti v prihodnje.
TM
»Pri zadnjih vratih sem opazila, da se iz farme kadi. Ko sem vstopila, sem ugotovila, da gori stelja. Takoj sem izklopila plin. S plinom namreč ogrevamo. Potem sem poskušala sama nekaj pogasiti, a sem bila nemočna,« je v solzah pripovedovala lastnica farm, v katerih se je ob požaru zadušilo 10.500 piščancev, starih nekaj dni.
Na prizorišče požara v Ge-rečji vasi so najprej prihiteli domači gasilci (PGD Gerečja vas), nato pa še gasilci iz PGD Hajdina, Hajdoše, Turnišče in Ptuj. Požar jim je uspelo pogasiti v slabi uri. Akcijo je najprej vodil poveljnik PGD Gerečja vas Mirko Zupanič, kasneje je vodenje akcije prevzel regijski poveljnik Janez Liponik.
»Ker so se pri gorenju izločali strupeni plini (gorela je stropna izolacija iz stiropora), smo morali v farmo vstopiti z dihalnimi aparati. Najprej je zagorela stelja, po naših predvidevanjih zaradi luči oziroma grelca, ki naj bi padel na tla in tako vžgal steljo. Ogenj se je nato razširil in prebil salonit-
no streho. Kot sem že omenil, je gorela tudi izolacija. Požar smo pogasili v manj kot eni uri, pri gašenju pa smo porabili 22.000 litrov vode,« je po končani akciji povedal regijski poveljnik Janez Liponik, ki je bil zadovoljen s številom gasilcev, ki so se odzvali na sporočilo Regijskega centra za obveščanje. »V akciji je sodelovalo 60 gasilcev. Glede na to, da so prostovoljci in da so povečini v službah, smo z odzivom zelo zadovoljni.«
Kot že omenjeno, se je v požaru zadušilo 10.500 piščancev. Svenškova jih je kot koo-perantka v skladu s pogodbo prejela v rejo od Perutnine Ptuj. Piščanci naj ne bi bili zavarovani. Kot smo neuradno izvedeli, morajo kooperantje sami poskrbeti za zavarovanje piščancev. V takšnem primeru, kot se je pripetil v Gerečji vasi, bo kooperantka Perutnini najverjetneje morala poplačati gospodarsko škodo.
MZ
Zadušeni piščanci. V akciji so jih gasilci veliko tudi pohodili.
Dim je zadušil več tisoč piščancev, starih nekaj dni. Gasilci so steljo gasili še nekaj ur po končani akciji, saj je na več mestih tlelo.
Vsako leto zaradi
nepravilno uporabljenih in zavrženih zdravii
nastma velika zdravstvena in ekonomska škoda.
Premlšijěňóigfz zdravili.
Za vaše zdravje gre.
s pravilno in varno rabo zdravil bi lahko preprečili mnoge zdravstvene težave povezane z zdravili in zmanjšali obseg neporabljenih in zavrženih zdravil. Tako bi lahko težkim bolnikom hitreje zagotovili dostop do naýsodobnejših bioloških zdravil, skrsušali številne čakalne dobe v zdravstvu in bolnikom omogočili bolj kakovostno zdravljenje. Zato premišljeno z zdravili: zmanjšajmo obseg nepravilno uporabljenih in zavrženih zdravil.
Več informacij dobite na spletni strani www.zzzs.si
in pri svojemu zdravniku aii farmacevtu.	ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
^^Nova KBMc
Pobudnik akdje ie Zavod za zdravsheno zavarovanie Slovenije v sodelovanju s partneiji za varno in pravilno rabo zdravil: Ministrstvo za zdravje RS, Zdravniška zl»mlca Slovenije, Lekarniška zlxinicaSkivenlje,lnštitiitza varovanje zdravjaRSInSknenskozdravnlško dnišivo.
Pokpovtelji akcije iz zdravstvenega zavarovalništva so: Adriatic SlovEnIca Zavannalna družba d.d., TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., VzajEmna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Medijski pokrovitelj akdje: POP TV / Kanal A.
Foto: MZ
M
Foto: MZ
Prireditvenih
Torek, 24. oktober
11.00
11.30
12.00
14.00
20.00
Ptuj, Pokrajinski muzej v arheoloških zbirkah, razstava z nekaj predmeti s ptujskega gradu, razstavo so posvetili dr. Paoli Korošec
Ptuj, knjižnica Gimnazije Ptuj, razstava ob 120. obletnici rojstva velikega prevajalca Antona Sovreta
Ptuj, dvorana Gimnazije, recital Živi ogenj antike, Sovretov prevod bo interpretiral dramski igralec Jožef Ropoša do 17.00 Ptuj, CID, Impro teater, igrajmo se gledališče za zabavo in naredimo predstavo, za osnovnošolce od 10. do 15. leta Maribor, Narodni dom, predstava Špas teatra, 5 žensk.com, VelDvo, za izven
Ptuj, CID, razstava mladega ptujskega fotografa Andreja Lamu-ta, motivi iz narave
Sreda, 25. oktober
14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Ingliš is okej, zabavne in okusne delavnice v
uporabni angleščini, za osnovnošolce od 10. do 15. leta 20.00 Maribor, Narodni dom, koncert Indijske glasbe, VelDvo, za iz-
Četrtek, 26. oktober
9.30
14.00
17.00 18.00
19.00
20.00
Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, mesečno praznovanje rojstnih dni
do 15.00 Ptuj, CID, ustvarjalni četrtki, darilca, uporabni predmeti, nakit, za osnovnošolce od 10. do 15. leta Breg, telovadnica OŠ, praznovanje ob dnevu šole Ormož, zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož
Maribor, SNG, koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor s solisti akademije za glasbo, VelDvo, za izven Ptuj, hotel Mitra, predstavitev Društva vinarjev in sadjarjev Osrednjih Slovenskih goric, v okviru 5. festivala Vino ni voda
Kolosej Maribor
Torek, 24. oktober, ob 17.00, 19.00 in 21.00 John Tucker, mrtev si. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Kralji hitrosti: Zgodba o Rickyju Bobbyju. Ob 15.45, 17.45, 19.45 in 21.50 Rock'n'Roll vrača udarec: Mi nismo angeli 3. Ob 16.45, 19.15 in 21.40 Jaz, ti in nadloga Dupree. Ob 19.50 in 22.10 Kače na letalu. Ob 22.00 Vražja eskadrilja. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Hudičevka v Pradi. Ob 16.55 in 19.05 Samo prijatelja. Ob 20.30 World Trade Center. Ob 19.40 Bandidas. Ob 21.15 Črna dalija. Ob 15.40 in 17.40 Huda mravljica. Ob 19.30 Klik - za popolno življenje. Ob 16.30 in 18.30 Za živo mejo. Ob 21.45 Miami Vice. Ob 17.10 Romanca ob jezeru. Ob 17.20 Avtomobili.
Sreda, 25. oktober, ob 16.20 in 18.20 John Tucker, mrtev si. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Kralji hitrosti: Zgodba o Rickyju Bobbyju. Ob 15.45, 17.45, 19.45 in 21.50 Rock'n'Roll vrača udarec: Mi nismo angeli 3. Ob 16.45, 19.15 in 21.40 Jaz, ti in nadloga Dupree. Ob 19.50 in 22.10 Kače na letalu. Ob 22.00 Vražja eskadrilja. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Hudičevka v Pradi. Ob 16.55 in 19.05 Samo prijatelja.^ Ob 20.30 World Trade Center. Ob 19.40 Bandidas. Ob 21.15 Črna dalija. Ob 15.40 in 17.40 Huda mravljica. Ob 19.30 Klik - za popolno življenje. Ob 16.30 in 18.30 Za živo mejo. Ob 21.45 Miami Vice. Ob 17.10 Romanca ob jezeru. Ob 17.20 Avtomobili. Ob 20.30 Varuh.
Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel... Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili... A smrt pa~ tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Stanka Hanželica
IZ PODGORCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev.
Zahvala tudi g. župniku Jožetu Šipošu za sv. mašo in opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Rudolfu Lahu, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Aura. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM pujske, težke od 25 do 30 kg. Informacije na telefonu 031 593 030._
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Viktor Muršec, Dolič 31, Destrnik.
PIŠČANCE, štiritedenske, težke 1 kg, za nadaljnjo rejo, po 450 SIT za žival, prodajali bomo v sredo, 25. oktobra 2006. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NEPREMIČNINE
V MOŠKANJCIH prodam zazidalno parcelo, 1000 m2. Inf. zvečer po 8. uri na tel. 03 577 02 27 ali 031 457 704.
DOM - STANOVANJE
V	NAJEM oddam trisobno stanovanje v Kicarju. Tel. 041 487 917.
V	NAJEM oddamo enosobno stanovanje v Kraigherjevi ulici na Ptuju, opremljeno. Telefon 051 365 899.
PRODAM triinpolsobno stanovanje na Ptuju (86 m2, II. nadstropje). Telefon 031 378 328.
DELO
V PODJETJU Milan Murko -CNC-obdelava kovin na Ptuju zaposlimo dva delavca - operaterja na CNC rezkalnem stroju. Zaželene so delovne izkušnje na področju obdelave kovin. Zainteresirane prosimo, da nas pokličejo za razgovor od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro na telefon 02 745 01 84.
Delo, d. d., vabi raznašalke, raz-našalce za dostavo Dela, Slovenskih novic in Nedela na območju Podlehnika. Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, pokličite na telefonsko številko 02 25 16 245 ali pišite na naslov: Delo, Dostava časopisov, Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor.
RAZNO
ZARADI selitve prodam sedežno, skoraj novo. Tel. 758 63 41.
UGODNO prodam varilni aparat in avtoradio. Tel. 041 221 920.
UGODNO prodam tri nove sončne kolektorje s stekli. Tel. 740 27 34, po 19. uri.
PRODAM zimske gume s platišči za audija 4 ali 6. Tel. 041 317 361.
PRODAM kompleten plinski gorilnik Weishaupt za peč, za centralno kurjavo, kompletno avtomatiko Firšt in raztezno posodo. Kličite 02 746 51 11.
íPoiLiajk fiai fia íuíloumtn ilÂlJ.
RADIOPTUJ
tut ^^Uettc
www.radio-ptuj.si
Spomin ^
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ^^vene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN
22. oktobra je minilo dvanajst let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od dragega moža, očeta in dedka
Leopolda Goričana
1934 - 1994 S POBREŽJA 124
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu.
Njegovi neutolažljivi: žena Milica, hčerka Marija in sin Vitko z družinama
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Justine Kovačec
S KUKAVE 66
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje.
Še posebej hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, podjetju Mir in MZ Ptuj. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami
MALE OGLASE, OSMRTNICE. OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO en-RTKA Z.IUT¥IAiJ DO 0. URB
Avtohiša Hvaleč,
Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, Tel.: 02/796 33 33 www.avtohisa-hvalec.si
Opd. Nove ideje, boljši avtomobili.
Samo v oktobru vas vAvtohiSi Hvaleč Kidričevo čakajo zanimivi prihranki in presenetljiva ponudba -
AKCIJA 3X3!
3 srede zapovrstjo vas presenečamo s 3 urami posebnih ponudb- 11.. 18. in 25. oktobra med15.00ln 18.00uro.
DO 900.000.00 Sn prihranka 50% POPUSTA PRI KASKO
50% POPUSTA PRI OSNOVNEM ZAVAROVANJU ZA PRVO LETO 50%POPUSTA PRI STROŠKIH ODOBRITVE LEASINGA
Verjamemo v naše avtomobile! Za podrobnejše informacije nas obiščite v salonu Opel na Lovrenški cesti 3 v Kidričevem.

1.	POGUM-Poljubi košček kruha
2.	ZREŠKA POMLAD - Pred porušenim svetom
3.	Ans. SLOVENSKI ŠOPEK - Polka hopsasa
4.	GAŠPERJI - Vrh planin
5.	POUANSKI KOLEDNIKI - Kolodnlška
6.	Ans. TULIPAN - Mamna topla dlan
7.	Ans. CEGLAR-Veseli Dolenjci
1.	TRIS-V dolini tihi
2.	HALGATO BAND - Veter boža deklico
3.	ATOMIK HARMONIK - Zavriskaj na glas
4.	PETI AS - Kaj če je ljubezen to
5.	YO-ZO-Zlzike kot lizike
6.	POPNI DEKL-IVil motoristi
7.	GENERACIJA 69-Mati
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: _
Ime In priimek: , Tel. itevilka: _
Glasujem zi . Naslov;_
» dt^lsnlcali na naalov: MBCA MARKBTINC d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdijia
Orieičicove
SMS glasbene telle:
041/818-666
Nagrajenec: Jožica Stergar VItomarcI 5 2255 VItomarcI
Krvodajalci
24. avgust - Marijan Sok, Sodinci 21/a; Miran Medved, Podgorci 1/a; Miroslav [pindler, Bratone~i-ce 15/a; Matej Munda, Stmi{~e 27; Simeon Gonc, Kidri~eva 3, Lendava; Iztok Črepinko, Preradovi~eva 29, Maribor; Katja Gojkovi~, Trubarjeva 14, Ptuj; Metka Bolcar, Ri-bi{ka pot 17, Ptuj; Zoran Horvat, Sp. Polskava 141; Ale{ Doli{ka, Videm 2; Rudolf Kosajn~, Veliki Bre-brovnik 33; Tadej Lukman, Obrež 117; Jožef Voglar, Skrblje 9/a; Danilo Vaupoti~, Lancova vas 48/a; Lidija Medved, Podlože 69; Dejan Brodnjak, Obrtni{ka ul. 3, Sredi{-~e ob Dravi; [tefka Vaupoti~, Spu-hlja 60/a; [tefka Arnu{, Dornava 56/c; Ivan Lukman, Obrež 117; Aleksander Furek, Skorba 31/c; Vojko [ohar, Mladinska 6, Kidri~evo; Irena Laura, Form in 47/a; Andrija Hojski, Zg. Duplek 49; Janez Mur-{ec, Lo~ki Vrh 52/a; Suzana Rajh, Gornji Klju~arovci 34. 28. avgust - Du{an Kosec, Vinski Vrh 84; Boris Dimitrovski, Senik 4;
Alojz Ivanu{a, Frankovci 30; Janez Čeh, Bi{ 14; Milena Petek, Slovenja vas 38/a; Anton Vidovi~, Lovrenc na Dravskem polju 7; Brigita Dreven{ek, Lackova ulica 2, Ptuj; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Daniel Jeza, Vlahovi~eva 3, Kidri-~evo; Nina Verdenik, Cesta v Nji-verce 19, Kidri~evo; Janez Verti~, Lo~i~ 1/b; Miran Plajn{ek, Ruc-manci 30; Miran Krajnc, Kora~ice 30; Zlatko Intiher, Vlahovi~eva 7, Ki-dri~evo; Boris Kozoderc, Doklece 17; Milan Kelc, Gru{kovec 101/a; Franc Ču~ek, Podvinci 38; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Adrijana Sa-uer, Sp. Velovlek 17/a; Tomaž Zem-ljari~, Žetale 45; Mitja Trop, Rimska pl. 6, Ptuj; Janez Furman, Zagorci 71; Janja Bombek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidri~evo; Matevž Mo-horko, Apa~e 3; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b.
31. avgust - Željko Luka~ek, Dolga lesa 9, Ormož; Marija Levani~, Mihovci 75; Mirko Tikvi~, Zg. Hajdina 94; Jožef Muhi~, Mala vas 7;
Stanko Lenart, Nova vas 72; Martin Klep, Zagreb{ka 58, Ptuj; Albin Petrovi~, Vareja 6; Boris Železnik, Nadole 4; Viktor Zamuda, Spole-nakova 23, Ptuj; Vekoslav [irec, Slape 14; Roman Meško, Mezgo-vci 56/a; Branko Mohorko, Apa~e 284; Dušan Bedenik, Ko~ice 25; Ivan Koleni~, Finžgarjeva 19, Ptuj; Stanislav Vil~nik, Muretinci 20; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Leon Kau~evi~, Apa~e 177/a; Jože Lon-~ari~, Zg. Hajdina 203/b; Ivan Jau-nik, Majeri~eva 10, Maribor, Roman Železnik, Nadole 4; Rudolf Jernej-šek, Stoperce 52; Marko Laši~, Kr-~evina pri Vurbergu; [tefan Burkin, Vurberk 40/a; Franc Cafuta, Zamu-šani 22/c; Marjetka Hvalec, Slomškova ul. 6, Ptuj; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Ibrahim Eki~, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Branko Čepić, Prešernova 20, Maribor; Franc Kokot, Tibolci 39; Sre~ko Rodošek, Prepolje 28; Lucija Ca-futa, Trnovec 2; Slavko Repec, Zg. Pristava 37.
ven
Ptuj • Odprtje poslovnega objekta Zaščita
Prihodnost gradijo na lastnih izdelkih
V novem sodobnem poslovnem objektu Zaščita na Rogozniški 13 na Ptuju poteka proizvodnja že nekaj mesecev, svečano odprtje s poslovnimi partnerji in drugimi gosti so opravili v petek, 20. oktobra, ko so pripravili tudi priložnostno modno revijo svojih izdelkov, ki jih kupci poznajo pod dvema blagovnima znamkama, Zaščita in Priori.
Blagovno znamko Zaščita nosi osebna varovalna oprema (klasična delovna oblačila, različne zaščitne rokavice in obutev), blagovna znamka Priori pa po besedah direktorja Romana Tementa predstavlja večjo dodano vrednost, v okviru katere se zrcali celovita rešitev podobe oblačil za neko podjetje. Gre za višji nivo poklicnih oblačil, ki jih razvijajo sami z najsodobnejšo računalniško opremo za modeliranje, dizajniranje in z računalniško avtomatiziranim razrezom materiala. Izdelke Zaščite nastajajo v sodobno urejenih in opremljenih prostorih, prodajajo jih v okviru lastne komerciale, čim več direktno kupcu. Roman Te-ment pravi, da je objekt z 2000 m2 uporabnih površin, ki so ga zgradili, sicer velika investicija, vendar nadzorovana, kar pomeni, da obstoja podjetja ne more ogroziti.
»Zaščita ima po desetih letih zopet svoje prostore. Ob otvoritvah velikih centrov je ta objekt nepomembna miniatura, ki je za nas in dejavnost izrednega pomena. Prilagojen je naši dejavnosti, z najsodobnejšo tehnologijo, ki na tem področju sploh obstaja.
Foto: Črtomir Goznik
Direktorju Zaščite Romanu Tementu je ob svečani otvoritvi poslovnega objekta Zaščita čestital sekretar Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko-predelovalno industrijo pri GZ Slovenije Jože Smole.
Zaščita lahko v tem objektu nadaljuje vizijo dinamičnega in hitro prilagodljivega podjetja, ki se zna izogibati vsem pastem tržnega gospodarstva. Dolgoletno pozitivno poslovanje je rezultat stalnih izboljšav, pridobljenih ISO standardov, stalnega vlaganja v tehnologijo, zviševanja stopnje izobrazbe, stalnega agresivnega trženja in racionalnega pristopa na vseh ravneh. Čeprav je dejavnost
neatraktivna, z nizko dodano vrednostjo, imamo sistem dela in ekonomsko znanje, ki nudi zaposlitev ženskam, ki so velik zaposlitveni problem ptujske občine. Prav bi bilo, da bi se tega bolj zavedali v ustreznih institucijah, da bi končno prilagodili zaposlitvene pravice in predvsem dolžnosti evropskim normam. V Zaščiti se ne bojimo prihodnosti, ker imamo energijo in mladi izobraženi kader, ki s
Foto: Črtomir Goznik
Modno revijo izdelkov Zaščite, ki so kupcem znani pod dvema blagovnima znamkama Zaščita in Priori, je pripravil Ana studio iz Maribora.
Napoved vremena za Slovenijo
Vuiotoka velike vode, grudna hudi vetrovi buče.
Danes dopoldne se vreme še ne bo dosti spremenilo, le občasno bo na vzhodu več oblačnosti. Popoldne pa bo povsod spremenljivo do pretežno oblačno in občasno bo ponekod rahlo deževalo. Le v jugovzhodnih krajih bo večinoma suho. Veter bo popoldne oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, v za-tišnih legah okoli 10, najvišje dnevne pa od 15 do 20, na Štajerskem in v Prekmurju do 22 stopinj C.
kvalitetni izdelki povečuje prepoznavnost in prisotnost na trgu, izključno z lastnimi izdelki in ne dodelavnimi posli, ki so bili dolga leta vir življenja v tekstilnih podjetjih. Zahvaljujem se generacijam, ki so več kot štiri desetletja razvijale dejavnost Zaščite, ki je ne bi bilo brez kupcev iz cele Slovenije in tujine. Posebej se zahvaljujem ptujskim in kidričevskim podjetjem, vključno z velikimi sistemi za dolgoletno zaupanje«, je na otvoritvi poslovnega objekta Zaščite med drugim povedal direktor Roman Tement, ki se je tudi posebej zahvalil vsem zaposlenim za sodelovanje pri uresničevanju vizije podjetja.
Jože Smole, sekretar Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko-predelovalno industrijo pri GZ Slovenije, je na otvoritvi novega poslovnega objekta Zaščite dejal, da gre za izjemno nenavaden dogodek v tej dejavnosti, saj se zadnje čase zelo redko dogaja, da bi v tej dejavnosti odpirali nove prostore. Zato je odprtje teh prostorov še toliko pomembnejše, če se zavedamo stanja v slovenski oblačilni industriji. Samo v lanskem letu se je obseg poslovanja zmanjšal za več kot 12 odstotkov, število zaposlenih pa se je znižalo za 10 odstotkov. Slovenska tekstilna industrija ima svoj potencial, je tudi velik izvoznik, ogroža pa jo cenen uvoz tekstilnih in oblačilnih izdelkov iz Daljnega vzhoda, ki se mu tudi v Sloveniji nismo znali uspešno zoperstaviti, kot še v vrsti drugih držav. S podobnimi problemi se srečujejo tudi tekstilci v EU, kar je dokaz težav prilagajanja globalizaciji, ki jih imata na tem področju tako Evropa kot Slovenija. V deželah EU je po najnovejših izdelkih že tretjina tekstilnih izdelkov iz Kitajske, s tem je povezano tudi nespoštovanje intelektualne lastnine, okolj-skih in socialnih standardov,
če vemo, v kakšnih razmerah nastajajo ti izdelki. Lani je bila v Sloveniji ustanovljena tekstilna tehnološka platforma, ki je imela za cilj povezati vse raziskovalno-razvojne potenciale tako v podjetjih kot tudi v izobraževalni sferi na način, ki bo omogočil, da se bodo ti potenciali usmerili na tista področja raziskovanja, ki jih naša industrija potrebuje. Izdelana je bila strateško-raziskovalna agenda, ki je opredelila prioritete razvoja za slovensko tekstilno industrijo. Jože Smole je v zvezi s tem izpostavil nove tekstilne materiale za osebno zaščito, kjer je poudarek na razvoju večfunkcionalnih ploskovnih tekstilij in oblačil za ognjevar-no in antibakterijsko zaščito, oljefobno in vodnoodbojno zaščito ter iz tega izhajajoča delovna zaščitna oblačila, ki morajo zraven varovalne funkcije zagotavljati tudi izmenjavo energije in snovi. Ultravijolične zaščitne funkcije se pospešeno uveljavljajo tudi v delovnih oblačilih, podobno velja tudi za zaščito pred insekti. V tej niši posluje tudi Zaščita.
Na odprtju novega poslovnega objekta Zaščita je govoril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Prepričan je, da bi v okviru reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije na Ptuju morala imeti sedež tekstilna branža, že zaradi podjetij Zaščita in Ascot z blagovno znamko Nes.
Slovesnost ob odprtju poslovnega objekta Zaščita je obogatila modna revija z izdelki blagovnih znamk Zaščita in Priori v izvedbi Ana studia iz Maribora, glasba je bila v rokah 6Pack Čukurja.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Marjana Kralj, Me-kotnjak 38, Ljutomer - Aneja; Darja Kokol, Drbetinci 21, Vi-tomarci - deklico; Suzana Ba-lažič, Glavni trg 14, Ljutomer -Gašperja; Judita Ivančič, Selska c. 31, Ptuj - Maksa; Danica Pod-lesnik, Morje 54/a, Fram - Evo; Ivanka Žnuderl, Petanjci 116/a, Tišina - Tea; Mirjana Belšak, Bolečka vas 5/a, Ptujska Gora
-	dečka; Alenka Adelstein, Prvomajska ul. 11, Slovenska Bistrica - Lano; Petra Kovačićek, Trška c. 15, Podčetrtek - Žana; Marica Vajda, Mihovci 41/a, Velika Nedelja - Lucijo; Mojca Vrabl, Markovci 2 - Matjaža; Damjana Jakomini, Panonska ul. 2, Ptuj - Tina; Janja Kralj, Kicar 104, Ptuj - dečka; Maja Perić Šuškavčević, Rimska pl. 20, Ptuj - Zaro; Simona Bra-dan, Ivanuša, Vrazova ul. 2/a, Ormož - Luno; Janja Kolarič, Obrež 34, Središče ob Dravi
-	Zaro; Irena Zafošnik, Zg. Bistrica 11, Slovenska Bistrica
-	Loro.
Poroka - Ptuj: Saša Pevec, Ormoška c. 18, Ljutomer, in Smiljana Markež, Placar5/a. Umrli so: Frančiška Pišek, rojena Sagadin, Breg 36, rojena 1925 - umrla 4. oktobra 2006;
Kočice 12, rojena 1930 - umrla 2. oktobra 2006; Alojzija Zamuda, rojena Bezjak, Osluševci 39, rojena 1934 - umrla 12. oktobra 2006; Janez Hentak, Gubčeva ul. 5, Ptuj, rojen 1944
-	umrl 12. oktobra 2006; Paulina Weingerl, rojena Erhatič, Hvaletinci 26, rojena 1920
-	umrla 9. oktobra 2006; Franc Vozlič, Zamušani 3, rojen 1921
-	umrl 13. oktobra 2006; Franc Drevenšek, Stražgonjca 54/a, rojen 1942 - umrl 15. oktobra 2006; Simon Habjanič, Lanco-va vas 51, rojen 1921 - umrl 15. oktobra 2006; Matilda Kodrič, rojena Lupinšek, Naraplje 1, rojena 1932 - umrla 12. oktobra 2006; Ana Petrovič, rojena Majcenovič, Pristava 38, rojena 1925 - umrla 9. oktobra 2006; Julijana Levičnik, rojena Kozel, Gruškovec 95, rojena 1919
-	umrla 16. oktobra 2006; Viktor Makovec, Volkmerjeva cesta 1, Ptuj, rojen 1914 - umrl 15. oktobra 2006; Slavko Letonja, Ptujska Gora 16, rojen 1931
-	umrl 18. oktobra 2006; Friderik Horvat, Čermožiše 41, rojen 1942 - umrl 18. oktobra 2006; Franc Strelec, Prvenci 5/b, rojen 1935 - umrl 18. oktobra 2006; Ivan Vuzem, Hrastovec 141, rojen 1921 - umrl 16. oktobra 2006.
Od tod in tam
Trnovska vas • Razdelili sredstva društvom
V	sredo, 18. oktobra, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na izredni seji. Najprej so na predlog odbora razdelili nekaj več kot 1,4 milijona tolarjev sredstev enajstim društvom v občini Trnovska vas. Potrdili so tudi tri predloge za občinska priznanja, ki bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob 8. občinskem prazniku v soboto, 28. oktobra. Letos občinska priznanja prejmejo PGD Biš ob 130-letnici delovanja, LD Trnovska vas in KO RK Trnovska vas ob 60-letnici delovanja. Svetniki so potrdili tudi program sanacije Trnovskega potoka. Vrednost investicije znaša 12 milijonov tolarjev, od tega je neposredne regionalne spodbude 4,6milijona, Agencija za okolje bo prispevala 2,5 milijona tolarjev, ostala sredstva zagotavlja občina Trnovska vas.
Sv. Andraž • Sprejeli rebalans proračuna
V	petek, 20. oktobra, so se na 26. redni seji in zadnji v tem mandatu sestali svetniki občine Sv. Andraž. Potekala je v Cerkvenjaku, v Gostišču pri Antonu. Najprej so sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Svetniki so imenovali tudi novega urednika občinskega glasila Novice. Urednica je postala nova direktorica občinske uprave občine Sv. Andraž Bernarda Ban. Svetniki so govorili tudi o oblikovanju ekonomske cene vrtca, vendar je niso sprejeli, saj niso bili zadovoljni s predloženo dokumentacijo. Ob koncu seje se je župan Franci Krepša svetnikom zahvalil za delo v iztekajočem se mandatu. Sejo so zaključili z družabnim srečanjem.
Zmago Šalamun