131. Številka.
U Ljubljani, v soboto, 9. Junija 1906.
XXXIX. leto.
*«htf* muk dan zvečer, izfcnfii nede^e in prazuik©, ter veljm po pošti orejoman m avstro-ograke detel« me vse leto *B K, ee pol lete 18 K, aa ftetrt lete 8 K 60 h,  se en mesee S K 30 h.   Ze LJubljano ■ poSUJenJem ne dom se vrne lete
tt K, se pol lote 12 K, ze četrt lete 6 K, se en meeee 2 K. Kdor hodi sem ponj, pleče se vse leto 92 K, se pol lete 11 K, sa četrt lete 6 K 50 h, se en meeee 1 K 60 h. — Ze tuje dežele toliko več, kolikor znala poStnina. — Ni atroSba fcres istodobne vpcsi^atre naročnine se ne osira. — Za oznanila n& plačuje od peteroatopne petit-vrate po 12 h, če ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če ae tiaka trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ae izvole frankovati. — tfekeci« ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Je v Knaflovih ulicah št. 5, in eieer uredništvo v I. nadatr., upravniStvo pa v pritličju. — Upravništvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnice, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne ■ tvari.
Mesečna priloga: .Slovenski Tehnik"
Uređoišiva telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Ze zopet solze!
Tržaška ..Edinost" spada med tiste vrste modrijanov, ki žive v veri, da bi Slovenci že davno lahko vse imeli, kar nam le more poželeti srce! Imeli bi svojo štirifakultetno univerzo, cel koš slovenskih srednjih šol, svojo poštno in železniško direkcijo, v Ljubljani habsburškega vice-kralja, ki bi vladal nad zedinjeno Slovenijo, imeli bi z eno besedo vse, prav vse, o čemer smo kdaj bodi v spanju, bodi pri kupici vina sanjali in sanjarili. Imeli bi vse to in še kaj več — da ni tega nesrečnega kranjskega prepira, ki je vse pokvaril, ki je vse razsul, vse uničil.
Pri nas žive že vedno politiki, ki menijo, da bode vse doseženo, če v javnem življenju nismo druzega nego zgolj le Slovenci. Med sabo imamo klerikalce, naprednjake, socijalne demokrate, masarikovce, navadne demokrate, neodvisne kmete in Bog zna koliko še drugih nijans, a radi priznamo, da tako obrabljene strančice je ni, kakor je ona. ki ne pozna nikakih principov, nikakih temeljnih vodil, ki druzega ne zna, kar znajo štajerska pevska društva, namreč pri vsaki priliki in nepriliki zapeti: rSlovenec sem!" Ti iljudje — njihovo glasilo je nEdinost" v Trstu, ne poznajo druzega političnega mazila, nego „sloga in sloga", ne poznajo druge govorice, nego one proti razdivjanemu kranjskemu boju, ki pa ima vsaj za nje to dobro, da lahko svojo lenobo na Primorskem, Koroškem in Štajerskem zagrinjajo s plaščem bratomornega boja na Kranjskem!
Nismo se čudili, ko je sedaj -Edinost" na račun bratomornih kranjskih prepirov zabeležila vse tisto, kar se je zadnje dni zgodilo na Dunaju. Da ni ministrstvo barona Becka tako sestavljeno, kakor bi je bili sestavili rodoljubi v Trstu, da jim je krona izročila dotični mandat, temu so krivi kranjski prepiri! Ko je sestavljal Gautsch svoje ministrstvo, ko je knez Hohenlohe urejal svoj malodnevni   kabinet, nismo čuli ni-
kakega javkanja, ker sta tako Gautsch kakor Hohenlohe dolgo časa konferi-rala s sedanjim voditeljem Jugoslo-vanov, g. dr. Susteršičem! S temi konferencami je bilo rešeno celo južno Slovanstvo. Potem pa je prišel baron Beck in sestavil je svoje ministrstvo, a zagrešil je smrtni greh — dr. Susteršiča ni poklical na nikako konferenco! Vprašanje pa je dopustno: je li sedanje ministrstvo za nas slabeje, nego je bilo Gau-tschevo ali ministrstvo tržaškega namestnika? V teh ministrstvih sedeli so sami nemški birokratje, doČim sede v sedanjem ministrstvu štirje Slovani, med njimi Fort in Pacak, kijih bodeta morala srce in čast siliti do tega, da se z ognjem in navdušenjem potegujeta tudi za našeživ-ljenske razmere. Če tega ne bodeta storila, potem se bode pač izkazalo, da tista slovensko-češka vzajemnost, o kateri so se že tolikokrat pele visoke pesmi, ni piškavega lešnika vredna! Kdor pa pozna Fofta in Pacaka, upa, da ne bodeta dopuščala Pradeju, da bi nas mre varil na slovenski zemlji! Počakajmo torej! Če bo treba javkati, pride že čas za to! Tse ob svoji dobi!
Kar pa se tiče današnjega ministrstva, dasi nismo ž njim zadovoljni, pa vendar lahko trdimo o njem. da nam daje več upanja, nego nam ga je dajalo Gautschevo ali Hohen-lohejevo ministrstvo. Naravnost smešno pa je, Če mislijo tržaški politiki v veliki svoji nedolžnosti, da bi bilo vse drugače, če bi na pr. naši štirje napredni državni poslanci sedeli v n Slovanski zvezi" ter bi na Dunaju ne bili druzega, kar so zastopniki hrvatskega naroda, kar so zastopniki spodnjestajerski in primorski: to je marijonete v rokah dr. Susteršiča. Kar je Šusteršič sedaj d o > gel, ravno isto bi bil dosegel takrat, ko bi biliFer-janČiČ, Plantan in Tavčar njegove marijonete! Kdor kaj druzega trdi, ne pozna dunajskih razmer, ta dela politiko po pratiki,
ta je žrtev velike svoje naivnosti! In ali pri drugih narodih ni prepirov ? Poglejmo samo Čehe! V petih klubih sede v državni zbornici, in če štejemo še grofa Sternberga trojico, sede zastopniki Češkega naroda v Šestih klubih. Kako se ljubijo med sabo? Kolikokrat je ravno kar omenjeni grof prav po pobalinsko v javni seji opsoval dr. Kramara in celo mladočeško stranko! In češki agrarci Prašek, Kubr in Zazvorka? Ni je debate, da bi se mladočeški zastopniki ne lasali z agrarci! Pri tem padajo psovke, katere so samo v beznicah v navadi. A vzlic temu se nihče ne vznemirja, nihče ne poje tistih do srca segajočih jeremiad o bratomornem boju in tako naprej. Tudi se ne more trditi, da so Čehi radi teh prepirov v parlamentu kaj manj vredni, nego bi bili tedaj, če bi vsi pod enim loncem tičali! Tudi glede galiških Rusov se ne more trditi, da so kaj na boljšem od tedaj, odkar so par svojih zastopnikov izrobkali iz „lepega" kluba, pa jih zopet spravili v svoj klub. Nasprotno! Konkurenca različnih klubov je dostikrat koristna, ker vzbuja večje gibanje, bolj. živahno politično življenje!
Resnica pa je, da ^Slovanska zveza" v zadnjih dneh ni imela mnogo sreče, in da so interesi južnega slo-vanstva, ki so v prvi vrsti v njene roke položeni, bili po nji prav slabo zastopani. To pa ni krivda kranjskih prepirov, krivda tiči edinole v osebi načelnika ^Slovanske zveze". Ta mož ima morda sposobnosti za vse drugo, samo za načelnika velikega jugoslovanskega kluba nima sposobnosti! Dve lastnosti ima dr. Šusteršič, ki so bile in bodo tudi v bodoče usodopolnega pomena v jugoslovanski politiki na Dunaju! Ako nastopi ministrstvo, ki je pogodu dr. Susteršiču, potem je ta politik nasproti dotičnim ministrom servilen do skrajne meje. Potem kot voditelj kluba ne pozna druge naloge, nego ministrom neprestano roke lizati. To smo
opazovali pod Gautschem, to bi bili tudi pod Hohenlohejem opazovali, da mu je bilo prisoj eno daljše ministrsko življenje! Ako pa je minister še toliko premeten, da vrže dr. Susteršiču v zobe kako malo klerikalno koncesijo za Kranjsko, se možak dr. Šusteršič prične topiti kakor sneg na pomladanski gorici! Volilna reforma je dr. Susteršiču dandanes vse, in naj si je že taka ali taka, načelnik jugoslovanskega kluba jo sprejme, samo da je za klerikalne kranjske razmere ugodna! Notorično je, da je dr. Šusteršič eden najservilnejših klubovih načelnikov — na zgoraj. Na spodaj je pa mož terorist, to se pravi: v svojem klubu dela kar hoče. In tu nam je spregovoriti o njegovi drugi slabi lastnosti. Njegovo mišjenje je edino odločilno. Proforma časih klub kaj vpraša, največkrat pa dela po lastni glavi in lastni modrosti. Javna tajnost je, da je takrat, ko je skušal Hohenlohe parlamentarizirati svoje ministrstvo, slovanska zveza odposlala k njemu svojo deputacijo. Še prej kot je kdo kaj spregovoriti mogel, se je oglasil dr. Šusteršič ter izjavil ministrskemu predsedniku, da jugoslovanski klub v sedanji dobi ne pozna drugega nego volilno reformo, in da ravno-isti klub niti najmanjše cene ne polaga na to, da bi Jugo-slovanstvo v parlamentarnem ministrstvu imelo svojega zastopnika.
Hohenlohe je to izjavo, h kateri
v
klub dr. Susteršiča m pooblastil, vzel v vednost, in prejkotne jo je s svojo zapuščino izročil tudi baronu Becku!
In pri teh razmerah se tržaški politiki čudijo, da se baron Beck pri sestavljanju svojega ministstva ni oziral na Jugoslovanstvo. Čemu tudi? Saj je prevzel Hohenlohejevo nemško volilno reformo, ter s tem spolnil vse, kar leži na srcu vzornemu klu-bovemu načelniku  — dr. Susteršiču!
„Edinosti" bi torej svetovali, da naj   pri   ti   priliki  pri  miru pušča
„bratomorne" kranjske prepire ! Naj se raje poda v „lepi" klub dr. Susteršiča. tam je obilo gredic, na katere bi lahko plodonosno rosile tržaške solzice!
Jubilej župana Iv. Hribarja.
Danes je preteklo deset let, odkar je bil slovesno za župana deželnega stolnega mesta Ljubljane zaprisežen g. Ivan Hribar.
Bela naša Ljubljana ima vzroka dovolj, Čim najslovesneje proslaviti ta dan, ko slavi njen prvi dostojanstvenik redko slavje desetletnice svojega županovanja, mož, ki si je pridobil za slovensko metropolo toliko nevenljivih zaslug, da se sme upravičeno trditi, da je imela Ljubljana, odkar ji stoje na čelu županje, le malo ali nič takih mož, ki bi za njen blagor in njen napredek storili in dosegli toliko, kakor župan Ivan Hribar.
Ko je stopil na čelo mestni upravi, je bila Ljubljana, razrušena po potresu, bolj podobna kupu razvalin nego mestu, ki bi naj repre-zentovalo ponosno metropolo naroda slovenskega. Videč grozovito katastrofo, ki je zadela z elementarno silo Ljubljano in jo takorekoč podrla v prah in pepel, je marsikomu klonil duh, da je jel dvomiti, ako bo sptoh kdaj mogoče, da se Ljubljana zoppt dvigne iz pepela in vzbudi k novemu življenju.
V tej dobi, toli usodepolni za Ljubljano, je mestni občinski svet sklenil poklicati na čelo mestni upravi Ivana Hribarja, dobro vedoc, da Ljubljana ne premore boljšega moža, ki bi bil voljan in sposoben v tako težavnih časih prevzeti v roke krmilo ljubljanskega mesta ter je dvigniti iz razvalin.
Odlikovan od zaupanja ne samo obe. sveta, nego tudi vsega ljubljanskega prebivalstva je nastopil Hribar težavno svoje mesto z resno voljo, posvetiti vse svoje sile in izredne sposobnosti v službo onih, katerih zaupanje ga je poklicalo na najvišje in najčastnejše mesto, ki je ima od-
LISTEK.
Gospodu
Ivanu Hribarju
ob desetletn.ci njegovega županovanja v Ljubljani.
(1896 — g. VI — igo6).
„Kak tvoje je bilo srce goreče
za čast in prid in blagorstvo Ljubljane . . .!"
Prešeren županu Hradeckemu 1. 1845.
Porušile Ljubljano belo našo podzemeljske so bile zle moči. Kaj mari jim vse naše je življenje, kaj mari jim človeško je trpljenje? Kaj tem močem ljudje smo mi slabf!
Potrt oziral tiste dni meščan je na razvalin se svojih tužnih kup; slovo dajal je ljubljenemu domu m ves pogum upadal marsikomu, spadal marsikomu zadnji up . . .
„Kdo naj pomaga iz nezgode temne? Nemara nam pomore dobri Bog? Nikomur Bog pomagal ni nikoli, kdor sam ni bil zaupal svoji volji, kdor sam ni gibal pridnih svojih rok!
„Verujmo v sebe in v možgane svoje,
pomagajmo, rojaki, si sami!
Ne kismetu in fati ne morgani,
zaupajmo železni svoji dlani!
To bodi vera nam bodočih dnij!"
Heretične je, grešne misli take
gojil v dnu srca marsikak meščan,
a pred vsem mestom in pred svetom glasno,
si z vztrajnim delom svojim vselej jasno
izpovedaval Ti jih, naš župan!
Somišljenikom stopil si na Čelo in vzel si v roke novi prapor svoj, pa ne na božjo pot na Šmarno goro in ne na sveto Brezje za pokoro — ne! Zoper malodušje šel si v boj.
In tri besede lesketale zlate
na praporju so Tvojem se odslej,
tri zlate zvezde, tri vodnice : „Delo",
„red" in „naptedek"! ... In korakal smelo in neustrašeno si sam naprej.
In zbirali so radi okrog Tebe razumni in pogumni se možje, ki jim za metropole naše slavo, za njeno rast in Čast in njeno pravo gorelo domoljubno je srce".
In zavihral je prapor Tvoj nad mestom — in glej, izpod otožnih razvalin Ljubljana vstala vsa je prerojena, vsa* pomlajena in pa prenovljena, in k solneu se popepja iz temin.
Razvil se kakor mladi je nevesti lepote zdrave pisani ji cvet, ne samo cvet zunanji in minljivi, pač tudi cvet duševni, nevenljivi, prosvete cvet v preteku kratkih let.
Imamo radi to Ljubljano belo, imamo radi jo od njega dnij, a kdo jo ljubi pač najbolj goreče, najbolj iskreno, živo koprneče, ko dolgo let, župan, jo ljubiš Ti!
Kdo bolj je ljubosumen na nevesto, ko Ti si na Ljubljano dan in noč! Kdo bolj boji se, da bi ne prevari], srca slove skega ne presleparil ji tujec kak lokavi kdaj gred o C- ?
In kdo ve bolj ko Ti, da ta Ljubljana kraljica vsem Slovencem je okrog! Ti prvi njen udan si hraber stražnik, ki pred Teboj umiče se sovražnik, lasti si njene zagovornik strog.
S ponosom gleda^zdaj veselim na-Te Ljubljana sama, ki si ji doslej bil sin najdelavnejši, najsrČneji. Pozdravlja Te ob Tvojem jubileji; Tvoj Častni dan i njen je jubilej!
Hvaležna stiska Ti roke poštene,
obilo sreče Ti želi vse dni.
Še mnogo let usoda Te ohrani;
zdrav, trden, krepek nam, župan, ostani!
Ob prazniku veselem Ti želi.
S slovenske lipe cvetjem Te venčava,
navdušena Ti danes kliče: Slava!
A. Aškerc.
dajati po prosti svoji volji svobodno ljubljansko meščanstvo.
In bil je popoln mož na svojem mestu! Sad njegovega truda, njegove čudovite delavnosti in marljivosti, njegove krepke inicijative, železne energije in jeklene vztrajnosti se je pokazal kmalu. Ljubljana je vstajala iz razvalin prenovljena, vsa nova in danes, ko je poteklo deset let, odkar bdi nad Ljubljano skrbno oko župana Ivana Hribarja, se je spremenila prestolnica slovenskih dežela liki ptič fenis v novo, povsem moderno mesto, ki se v vsakem oziru lahko uspešno meri z drugimi večjimi mesti.
In to vse je do malega njegova zasluga, je plod njegovega truda, dela in prizadevanja!
Nedostajalo bi nam papirja, ako bi hoteli dostojno oceniti in natančno navesti vse zasluge, ki si jih je Ivan Hribar stekel za belo našo Ljubljano v razmeroma kratkem Času desetih let, odkar je zasedel župansko stolico.
Ni ga polja, ni je stroke, kjer bi se ne opažalo njegovega duha in njegove spretne roke in smelo se lahko trdi, da se ima Ljubljana za vse, kar ima modernega in s čimer se lahko stavi v eno vrsto za drugimi sodobnimi naprednimi mesti, zahvaljevati, ako tudi ne morda vseskozi njegovi neizčrpni iniciativi, vsekakor pa njegovemu delu in njegovi energiji, s pomočjo katerih je umel oživotvoriti ideje, in najsi so se zdele v prvem hipu še tako neizvedljive.
Ne bodemo se spuščali v podrobnosti, navesti hočemo samo nekaj glavnih točk, ki ilustrujejo najjasneje njegovo blagru in dobroti mesta posvečeno delovanje.
Njegov ideal je bil vsekdar, pretvoriti Ljubljano kot središče naroda slovenskega v moderno krasno mesto, s katerim bi se lahko ponašali Slovenci tudi pred tujim svetom.
Veren temu svojemu načelu je skrbel za to, da je dobila Ljubljana nov, vsem modernim zahtevam ustrezajoč regulacijski in kanalizacijski načrt. Čim je bil uveljavljen ta načrt, že so se pokazale njegove dobre posledice. Mesto starih srednjeveških ulic so nastale široke moderne ceste in trgi, iz tal so rasle krasne hiše, ponosne palače, kras vse Ljubljane. Toda lepe ulice in ceste še ne delajo modernega mesta, treba je še raznih drugih naprav, ki utisnejo mestu značaj modernosti in napredka.
Uvaževaje to, je ustanovil mestno elektrarno in dal zgraditi električno cestno železnico ter si vzel za cilj svojega delovanja še celo vrsto drugih važnih točk, ki še čakajo končne rešitve kakor na pr. mestna tržnica, preureditev južnega kolodvora, premestitev vojaškega preskrbovališča iz mesta, regulacija Ljubljanice, osušitev barja i. t. d.
Največjo paznost in pozornost je pa župan posvečal kulturnim vprašanjem.
Narauoslovne črtice.
XI.
(Zakon štedljivosti — človek plezalec — sorodstvo njegovo — Avstralija pradomovina človeška).
(Konec.)
Jako napačno bi bilo, če bi hotel kdo napraviti nekake stopnice glede razvoja Človeka iz opic, ter bi vzel kot najnižje stoječo orangutanga ali gorilo, kateremu naj bi sledili n. pr. Avstralec, zamorec, Mongoli t. d. Pač pa so znaki raznih opic tako razdeljeni po posameznih „pasmah", da moremo o večji ali manjši opičji podobnost govoriti samo z ozirom na ta ali oni organ pri tem ali onem plemenu. Posebnih skupnih, za vse značilnih znamenj izvzemši splošnih, ni. Tako ima gorila imenitno čeljustje, dvakrat tako veliko kotčrepinjo. Črepinja sama pa ima mogočne nastavke za žvečilno in tilnično mišičevje. Nasprotno pa ima človek polovico manjše žvečilne organe, kot je njegova črepinja. Ravno v tem \isoko razvitem' organu duševnega življenja našega tiči glavna razlika med n^mi in opicami. Vsebina črepinje znaša pri Človeku 11/4—15/2^» pri najvišje razvitih opicah samo */2 1. Razlike so pa kajpada tudi drugod. Čok opic je mnogo daljši in obsež-
Za Časa njegovega županovanja
se je mestno šolstvo dvignilo malo-da ne na višek rpopolnosti. Zgradila so se krasna šolska poslopja in snovale nove šole.
Monumentalna šolska zgradba pri Sv. Jakobu in višja dekliška šola, za katero se ima prav kar zgraditi novo, modernim zahtevam odgovarjajoče poslopje in ki se ima ob enem preustrojiti v licej, sta živi priči za to.
Toda narodu, ki hoče napredovati na polju kulture, ne zadostujejo dobro urejene nižje šole, on potrebuje zavodov, kjer se nudi višek izobrazbe in omike — višjih šol.
V tem uverjenju je župan napel vse svoje sile, da pribori beli Ljubljani vseučilišče, ki bi naj bilo zatočišče znanosti slovenske, ognjišče prosvete in središče vsega duševnega življenja na Slovenskem. In če se kdaj izpolni ta srčna želja vseh Slovencev, bo to pač ne mala zasluga župana Hribarja, ki že leta in leta z brezprimerno žilavostjo deluje za končno rešitev tega za slovenski narod eminentno važnega vprašanja.
Našteli bi lahko še celo vrsto zaslug, ki si jih je župan Hribar stekel za mesto Ljubljano, a čemu to ? Saj jih pozna vsakdo in jih ve tudi dostojno ceniti! Reklo bi se torej vodo v Savo nositi, zato nobene besede več o tem! Nekaj se nam pa zdi potrebno še posebe naglašati: malo imamo med nami mož, ki bi tako odkrito, odločno naglašali svoje slovensko in slovansko mišljenje, kakor župan Hribar.
Ivan Hribar je v prvi vrsti Slovenec in Slovan, potem dolgo nič in potem Še le vse drugo. To je njegovo načelo, kateremu se še ni nikdar izneveril in katerega je nevstrašno zastopal tudi na zgoraj.
Zato se tudi ne blešči na njegovih prsih noben zaslužni križec!
, A to mu naj bode samo v ponos, saj ga zato bogato odtehta neomejeno spoštovanje, ki ga goje napram njemu ne samo njegovi someščani in vsi narodni Slovenci, nego tudi vsi Slovani!
Temu zaslužnemu rodoljubu in kreme nit emu narodnjaku izrekamo ob desetletnici njegovega županovanja tudi mi svoje iskrene čestitke kličoČ mu kot županu: Ha MHorafl .vbra !
Pismo iz Hrvatske.
(Spremembe pri vladi. — „Hrvatska" — evolucija pravašev.)
V Zagrebu, 8. junija.
Vsled dogovora, ki ga je sklenila hrvatsko-srbska koalicija z banom Pejačevićem, morajo se umakniti z najvišjih mest vsi odličnjaki starega režima, a nadomestiti jih morajo osebe, ki jih priporoči koalicija Samo taka radikalna izprememba oseb more biti jamstvo,   da  se res korenito iz-
nejši nego naš, roue segajo pri opicah vsaj do kolen, noge pa so dosti krajše, ravno narobe, kot pri človeku.
Rekli smo, da se ne da nastaviti posebne lestve v razvoju primatov. Ako stoje npr. najnižja plemena človeška glede možgan na najnižji stopnji, imajo pa v drugem oziru prednosti pred Kavkazijcem. Vprav Avstralci in zamorci imajo še krajše telo in daljše noge kot roke v primeri z nami. V tem oziru se torej bolj oddaljujejo od opic, kakor mi. Kakor rečeno, med sedanjimi opicami in človekom ni nobenega direktnega prehoda. Vsi primati pa izvirajo iz skupnega pradebla, čigar eno, v naši, človeški smeri razvitka se nahajajočo sled je morda našel Evgen Dubois v znanem pithekanthropu na otoku Javi.
Ko je Dubois razkopaval in raziskav al plasti na bregu neke reke pri Trinilu, je našel v plasteh iz novo-tercijarne dobe med kostmi diluvialnih reptilij in sesalcev črepinjo, 2 koščni-ka in eno bedrnico, katere je proglasil kot kosti pračloveka, ter mu nadel ime: pithekanthropus erectus. Iz posebne oblike bedrnice je Dubois sklepal, da je človek hodil pokoncu; iz najdene črepinje, da je sodil njen nositelj nekako v sredo med opice in ljudi. Črepinja spominja nekoliko na
premeni sistem, in da prestopimo v novo ero.
Ravno sedaj se resno dela za to izpremembo. Izpraznjena so mesta treh sekcijskih načelnikov, naših avtonomnih ministrov. Za notranje zadeve (ima navadno naslov „podban") za pravosodstvo in za nauk ter bogo-častje.
Razen teh zahteva radikalna struja v koaliciji, da se umakne vseh osem velikih županov, ki so odgovorni za deželno upravo ter so vsi več ali manj obloženi z grehi starega režima; nadalje bi moral priti novi višji državni pravdnik, ki bi moral biti državni prokurator v modernem smislu, ki čuva izvrševanje zakonov, istotako zagrebški državni pravdnik in predsedniki banskoga stola (n. sodna instanca) in stola sedmerice (naše vrhovno sodišče) bi morali biti novi ljudje, da se naše vodstvo vsaj v teh glavah reformira.
Popolnoma je naravno, da se za ta mesta vršijo sedaj velike zakulisne borbe.
Pojavila so se razna imena v kombinaciji poedinih koterij. Najprej je bil PejaČević tako naiven ter mislil, da bo sam mogel s privoljenjem koalicije postaviti okoli sebe neke padle madžaronske veličine, ki so vsaj nekoliko manj ocrnjeni pri javnem mnenju, kakor ostali. Tako je nameraval zopet nastaviti Šumanoviea (bivšega svojega prvega podbana), prof. Spevca in še druge. Seveda je bila taka nakana gosp. bana a limine odklonjena, ker se mora polagoma sprijazniti z novo situvacijo, kjer on ne zapoveduje, ker je le iz vrše valni organ parlamentarne večine. Razen tega precej spletkarijo klerikalci, na čelu jim teološki profesor na vseučilišču dr. Bauer, ki vodi hrv. stranko prava, a vodil bi rad vso koalicijo. V Pešti stanuje kot hrv. delegat pri ondotnih jezuitih.
Klerikalcem je največ na tem kdo bo načeloval naučnemu oddelku, seveda bi pa radi tudi druga mesta. Kakor sem zvedel od najbolje poučene strani, ima največ verjetnosti kombinacija, da postane bivši veliki župan Niko lić, ki se je pred volitvami ločil od madžaronov ter se postavil odločno proti Tomašiću, pod-ban, za sekcijskega načelnika pravo-sodstva ima najboljše šance zumun-ski odvetnik dr. Badaj, ki je med nami redka pravniška kapaciteta. Misli pa se tudi na dr. Hinkoviea, ki je naš najboljši pravnik, in tudi drugače moderno naobražen in sijajen govornik. Toda preveč je prononsiran — v dobrem smislu, namreč v borbi proti klerikalcem. Njemu morda pripade mesto višjega državnega pravdnika. Za mesta velikih županov je istotako velik lov. „Obzor" dobro predlaga, naj se sedaj niti ne popol-nijo velika županska mesta, ki služijo itak bolj za reprezentacijo. Njihove službe   naj     opravljajo podžupani.
ono iz Neandrove doline, o kateri bomo še prilično govorili, a spominja vendar v ostalem močno na opico. Glede vsebine pa se bliža Človeku bolj nego gorilu. Dočim se računi 500 cm1 na lobanjo pri gorilu, na 1220 pri Neandercu, ima ta črepinja 1000 cm1 vsebine. Iz teh podatkov so razni učenjaki sklepali, da je uvrstiti človeka najdenega na Javi naravnost v človeško vrsto, če tudi stoji dalje pod njo, kot katero koli doslej znano pleme. „Hiperkritični", a seveda tudi primerno stari Virchow in še nekaj drugih, ki navzlic vsemu hiperkriticiz-' mu verjamejo na avtoritete, proglasili so najdene ostanke za gibonove. Virchowje bil sicer grd liberalec, in tudi človek precej nevzornega značaja, vendar je postal nezmotljivi papež vseh klerikalcev celega sveta — ker jim je pomagal reševati s svojim hiperkriticizmom vero in bero.
V novejšem času pa se že po metodi „enakokrvnosti" da določiti da sta npr. konj in osel, pes in volk v istini v krvnem sorodstvu. O načinu tega biologičnega dokazovanja spregovorimo še prilično par besedi. Taka istokrvnost pa se je dokazala tudi za opico in človeka. Potemtakem pa bi spadala oba ne samo k enemu deblu ali plemenu, ampak naravnost v isto rodovino, iz katere sta
Izvedel sem, da se namerava odstaviti le 6 vel. županov, Georgijević in Jurković bi naj za sedaj še ostala na svojih mestih, češ, da sta najmanj kompromitovana.
*
S 1. junijem je prenehal izhajati madžaronski časnik „Dnevni list" (izhajal je ravno eno leto), a na njegovo mesto je prišel novi dnevnik, organ hrvatske stranke prava „Hrvatska". S tem je ostalo število naših dnevnikov enako. A imamo jih vseh v Zagrebu devet, in sicer šest hrvatskih, (med njimi službene „Narodne Novine"), en srbski in dva nemška dnevnika. Po en hrvatski dnevnik imamo še v Oseku, na Reki in v Sarajevu.
„Hrvatska" je glasilo najmočnejšega kluba med koalicijo v saboru. Najmočnejšega po — številu,  ali ne najmočnejšega po edinstvenih idejah. Hrvatska stranka prava je del one velike stranke prava, ki se je 1. 1895. razrušila v  dve frakciji.   Drugi del vodi dr. Frank.   V onem delu, ki ni hotel slediti Frankovi politiki, sedijo pošteni rodoljubi, ki so končno pod pritiskom novega duha, novih mladih strank šli realno smer.   Niso hoteli igrati več komedije okoli „radikalne" državnopravne  politike   dr. Franka, uvideli so, da 401etne njihove deklamacije niso za las izboljšale stanja v Hrvatski, zato so se odloČili, voditi pošteno aktualno politiko. To spoznanje jih je privedlo do reške resolucije, dasi so šele par dni poprej sprejeli smešno državnopravno deklamacijo dr. Franka, ki bi naj označila smer hrvatske politike v veliki krizi med Avstrijo in Ogrsko. Vendar so odnehali napram intelektualno mnogo močnejšim politikom iz Dalmacije, ki so odbili Frankovo epistolo,  ki bi naj še za nekoliko desetletij učvrstila madžarsko gospodarstvo, a sprejeli so politiko novega kurza.   Sedaj pa bi radi v svojem organu „Hrvatska" složili svojo prejšnjo radikalno državnopravno politiko iz leta 1894. z današnjo oportunistično politiko ter razlagajo, da niso popustili svojega starega programa,  temuč  da ga hočejo s svojo sedanjo taktiko temeljito oži-votvarjati.   S tem si hočejo ohraniti svojih še pravaških mas, da tako pa-ralizujejo vpliv dr. Franka, ki bi rad pritegnil k sebi vse stare pravaše, ki se ne morejo prilagoditi novi taktiki hrvatske stranke prava.  Sicer pa se je „Hrvatska" v kulturnem oziru postavila   na   popolnoma   reakcij o -narno stališče.  V svoji prvi številki je obetala, da hoče vedno in povsod  braniti  „rimsko - katoliške svetinje". S tem si zopet hoče pridobiti duhovništvo, da ne pobegnejo vsi v furtimaški tabor okoli „Hrvatstva". To je pa tudi res edina rešitev: postani sam klerikalec, da ti klerikalci ne bodo nasprotniki. Nc, v tem vprašanju ni klub hrvatske stranke prava niti najmanj   edin, ker v večini prevladuje struja klerikalcev in takih, ki
oba izšla v še ne posebno davnem času, in ne v prastarih dobah. Z ozirom na to je razvijal V. Branco v svojem predavanju na V. internacijo-nalnem zoologičnem kongresu mnenje, da pithekanthropus ni bil niti ne praclovek. niti ne opica — ampak bastard obeh.
Bodisi kakor že hoče — (našli so se in najdejo se iz vestno še tudi drugi ostanki, ki bodo z gotovostjo dokazali in razjasnili, kar še ni dognano) — gotovo je, daje Človek postal človek samo vsled svojih možgan. V vseh ostalih organih ga sicer nadkri-ljujejo živali. Zraven si je pridobil pokončno hojo in izgubil dlako. Dvomljivo pa ostane, ali bi mogel slabo oborožen človek prestati v boju za življenje, če bi bil ostal v pragozdovih, in če bi se pod temi pogoji mogel dalje razvijati. Ondi bi ne rabil pokončne hoje, ampak plezal bi, kakor plezajo opice —; njegove telesne moči pa bi bile premale za boj z raznimi močnimi zvermi pragozdov.
Iz tega sledi — veli Schveten-sack — da je mogel Človek samo ondi prospevati, kjer ni bilo pragozdov in ne močnih zverin. Tamkaj je iskati njegovo pravo domovino. Tak kontinent pa je jedino Avstralija — tamkaj je tudi tekla zibel Človeškemu rodu.
so indiferentni (klerikalce samo uho. gajo), vendar je tudi skupina, ki s* nagiblje naprednjakom. Usoda ta stranke je sedaj v neprestanem laviranju na vse strani. Sčasoma postane brezdvomno (posebno sedaj, ko prihaja do vlade) izrazita konservativna stranka. In tudi takih je treba v strankarskem življenju. £±
Državni zbor.
Dunaj 8. junija. V začetkm seje j© interpeliral posl. Herzog. celokupno ministrstvo zaradi izjave ministrskega predsednika o narodnostnem sporazum ljenju, češ,-da ja iz izjave jasno razumeti, da hoče jezikovno vprašanje urediti v prilog Čehom, ne da bi zagotovila poprej nemški državni jezik. Končno je zahteval, naj vlada pove, o Čem se ja dogovorila s parlamentarnimi strankami posebno glede jezikovnegavvpra-šanja, a obenem naj tudi izjavi, da ne misli uvesti češkega notranjega uradnega jezika, s čimer bi se nemški uradni jezik za vedno onemogočil — Potem se je začelo razpravljati o zakonu glede vojaških taks Na predlog posl. Bendla se je določila taksa staršev Šele za dohodke letnih 4000 K. Zakon je bil po kratki debati tudi v drugem in tretjem branju sprejet, nakar se je takoj začelo razpravljati o obrtni noveli. Poročevalec posl. Malachowski ja naglašal, da se je z novim zakonom storilo zelo mnogo za obrtni stan. — Posl. B oheim je zahteval, naj se za vse stroke obrtnega stanu uvede izkaz usposobnosti. — Potem se je razprava prekinila.
Odsek za volilno reformo.
Dunaj, 8. junija.   K odsekovi seji so  prišli štirje ministri, na čelu jim ministrski predsednik bar. Beck. ki je podal pričakovano izjavo. Znova je naglašal, da je glavna točka y programu njegove vlade volilna reforma.   Dosedanji volilni red je   nemogoč,  istotako nemogoča je   obnovitev državno-zborske volilne pravice na dosedanjih temeljih.   Povedal je, da njegova vlada ne bo spre-minjalanaČrtaprejšnje vlade, še manj pa predložila nov načrt.   Le ako odsek takoj začne razpravljati, je mogoče preprečiti zavlačevanje.   Ne bo pa vlada stavila zaprek spreminjevalnim predlogom, ako bo mogoče z njimi doseči sporazum -ljenje med  strankami v dosego velikega reformnega dela.   Po njegovem pričakovanju se mora boj za volilno pravo kmalu zaključiti, ako hočemo naše javno življenje ozdra\iti. — Poslanec Ste in je vprašal ministrskega predsednika,  ali je  sprejel predlogo princa Hohenloheja za svoje, ali je Slovanom obljubil za sprejem volilne reforme posebne koncesije, in ali
W Dalje v prilogi. ~*ttaf
Da je imel človek skupno pradomovino — dokazuje Sehvetens a ob — za to  govori enotnost Človeškega
—— o
rodu. V bistvu je človek telesno kakor duševno povsodi enak." Kot poseben dokaz za isti izvor pa je tudi smatrati Človeško nogo.
V Avstraliji in na Malajskem ar-hipelu so najugodnejši pogoji za človeka; ondi je našel tudi Dubois omenjeno okostje; tam žive orang-utan-;: in giboni. V Evropi je človek napil sorazmerno pozno; v tercijaru in najti gotovih sledi — ampak, ko je došel v Evropo, je bil že lovec, imel je že lovsko orodje, imel je že torej kidturo za seboj.
Po raziskavah Saratinov je- proti koncu sekundarne dobe bila Avstralija popolnoma ločena od ostalih kontinentov. Takrat pa se je vzdignilo toliko kopnega sveta iz morja, da 06 je združila z Azijo. Po tej poti so doifc azijske živali v Avstralijo, med njim i tudi avstralski pes dingo. Drugih ro-paric Avstralija ne pozna. Na lenih in neumnih vretenčarjih pa se je človek izšolal v lovca in mesojedca. Od tukaj se je potem razširil po ostalem svetu — dokler se ni razrušil azijsko-avstralski most, ki se je v poznejših dobah zopet pogreznil nazaj v morske valove.
1. Priloga . Slovpnskemn Narndn" žt. 131. dne 9. junija 1906
,Če predložiti zakonski nacrt o iz-,Čitvi Galicije in Bukovine.
Sa predlog posl. grofa S t ii r g k h a B je sklenilo, da se razpravlja naj-pj o razdelitvi posamnih krono vin v ililne okraje, potem šele o razdelitvi aiulatov. — Posl. Locker je zahval, naj se število mandatov za ranjsko zviša od 11 na 12, a vanajsti mandat morajo do-jti Nemci.
Nameravan atentat proti nemškemu cesarju?
Dunaj, 8. junija. Iz zanesljivega ;ra se poroča, da je kabinetna pisarna obila par dni pred prihodom nem-£ecra cesarja anonimno pismo, da je ia Dunaj prišla skupina anarhistov, i namerava izvesti atentat na nemega cesarja. Na Dunaju je vsled ga nastalo veliko razburjenje in je ila poklicana policija od vseh strani aonarbije, iz Budimpešte 60, iz Prage £> iz Lvova 60 itd. Zvečer pred dohodom nemškega cesarja je policija priredila splošno gonjo na brezposelne
ji sumljive individuje, a uspeh se prikriva javnosti. Med občinstvom je zavladala silna panika, ko je neka £0spa vrgla v cesarjev voz šop cvetlic. Vsi SO mislili,  da je vržena bomba.
Adresa ogrsko-hrvatskega parlamenta.
Budimpešta, 8. junija. Po daljši debati v odseku je sedaj izgo-tovljena adresa, ki se poda kot odgovor na prestolni govor. V uvodu adrese se izraža zadovoljstvo, da se je napravil ustavni red ter se želi, da bi bil ta red zagotovljen tudi za bodočnost. Posebna zahvala se izreka
kralju, da je priznal V prestolnam govoru upravičenost gospodarje samostalnosti za Ogrsko. Nadalje se naglasa potreba davčne reforme, šolskega in cerkvenega zakona ter volilne re-forme, kije bila že davno v programu sedanje večine.
Zadolženi ogrski poslanci.
Budimpešta, 8. junija. 172 poslancem so sodišča zaradi dolgov zaplenila dijete, in sicer 19 zaradi dolgov, ki so jih napravili povodom VO-litev, 26 zaradi neplačanih alimentacij, 20 zaradi dolgov pri igri itd. Lepa družba. Dolgovi povodom volitev so neiunljivi, ker ni bilo protikandidatov in so se agitacijski stroški poslancem povrnili. Marsikateri poslanec ima zadavljene svoje dijete za celo funkcijsko dobo.
Angleži o Ogrski.
London, S. junija. „Standard"' piše: „Ne moremo reči, da bi si bil nemški cesar dobro izbral čas za svoj obisk na Dunaju. Madžarom je dal nov povod, govoriti o razširjenju Nemčije. V njihovem lastnem interesu upamo, da se madžarski narod ne bo dal pregovoriti h koraku, o katerem razpravljajo nekateri njihovi voditelji. Ogrska se sama ne more zdržati, tudi tedaj ne, ako bi se nemadžarske narodnosti kristalizovale v državno spojino ter stopile napram državi v pogodbeno razmerje. Bodočnost Ogrske je varna le toliko časa, dokler temelji na zvezi med Nemčijo in Avstro-Ogrsko.u
Dogodki na Ruskem
Varšava, 8. junij a. Pri nekem tajnem zborovanju je policija areto-vala 77 gospodov in dam iz najboljših krogov ter jih odgnala z vojaško eskorto v ječe. Zjutraj so našli agenta tajne policije, ki je zborovanje ovadil, aa voglu ulic ustreljenega.
Petrograd,8. junija. Z nekega zborovanja vračajoči se delavci so razvili rdeče zastave ter zapeli mar-zeljezo. Takoj je prihitela vojaška patrulja ter brez opomina oddala štiri salve. Dva delavca sta mrtva, 12 pa Je nevarno ranjenih.
Obrtni vestnih.
Preosnova inizpopolnitev delavskega zavarovanja. Sedanja uredba delavskega zavarovanja JQa Avstrijskem je glede na obseg zavarovanja zlasti pa glede na upravo zelo nedostatna. Mnogim pritožbam in klicem po preureditvi in izpopolnitvi se je vlada naposled odzvala in ^delala takozvani program za pre-
osnovo in izpopolnitev delavskega zavarovanja. Ta program tvori v zadnjem Času predmet temeljitih raz-motrivanj v udeleženih krogih. Trgovske in obrtniške zbornice pa so smatrale zadevo za tako važno, da so sklenile o programu razpravljati na posebnem shodu vseh zbornic. Ta shod se bo vršil 11. do 13. junija v Libercah. Kot podlago za posvetovanja je sestavil poseben redakcijski odsek združenih zbornic in osrednje zveze avstrijskih industrijalcev obširno, 130 strani obsegajoče poročilo. Preosnova delavskega zavarovanja je brez dvoma važna tudi za naše pridobitne kroge. Ne bo odveč, Če objavimo vsaj glavne poteze tega poročila. Najprej se peča poročilo s financijaino obremenitvijo, ki jo provzroči reforma prizadetim krogom. Da z reformo združena večja socijalnopolitična bremena ne oškodujejo gospodarskega življenja, treba pred vsem izbrati pravi čas za prehod, Čas, ki je prost škodljivih gospodarskih pojavov in ko je pričakovati dvigajoče se konjimkture; zlasti z ozirom na razmere k Ogrski je sedanji Čas neugoden, treba pa tudi, da se avstrijska produkcija poprej prilagodi sedaj v mnogem pogledu premenjenim trgovinsko - političnim razmeram. — Od mnogih strani stavljeni predlog materijalne spojitve zavarovanja proti nezgodam m onega za primer invalidnosti (onemoglosti) to je popolne opustitve zavarovanja proti nezgodam kot samostojne zavarovalne panoge, zmatra poročilo za neizvedljiv, ker ima zavarovanje proti nezgodam svoj poseben značaj : pri njem gre za delno) povrnitev šk o d e in ne za samo zavarovanje za slučaj potrebe; breme, ki ga provzročajo prispevki, se mora zategadelj razdeliti primerno različni nevarnosti škode. Pač pa poročilo toplo priporoča po programu nameravano zedinjenje uprave vseh treh zavarovalnih panog (zoper bolezen, onemoglost in nezgode) tako, da bi se vse enako vrstne upravne naloge na enem mestu združile in odtod skupno za vse tri zavarovalne panoge izvrševale. V težnji pa, upravo kolikor mogoče koncentrirati, katera težnja se javlja zlasti v obsežnem reduciranju obratnih in zadružnih bolniških blagajn, sega program predaleč. Poročilo zagovarja te blagajniške vrste in se izreka v splošnem za to, da se pridrže.
V posebnem -delu se bavi poročilo s posameznimi zavarovalnimi panogami. Vodilno načelo mu je, da si je uspešno upravo zavarovalnih panog moči misliti le v dveh oblikah: ali Čisto državno upravo ali pa resnično samoupravo ob omejitvi vladnega vpliva na izvrševanje nadzorovalne pravice. Zmes samouprave in državne uprave, ki označuje sedanjo organizacijo zavarovanja proti nezgodam, se ni izkazala. Odločiti se je za eno ali za drugo obliko. Poročilo priporoča zategadelj, da naj se bolniško zavarovanje prepusti samoupravi delavcev, ker j e kontrolo bolnikov moči izvršiti le ob vzajemnem nadzorovanju delavcev. Uprava invalidskega zavarovanja naj bo pridržana vladi, ker prevzame tu država znaten del bremen. Zavarovanje proti nezgodam pa je prepustiti p o d j e t-n i k o m, ker visi tu vse ob razdelitvi bremena, ki ga provzročajo prispevki. To razdelitev morajo oskrbeti podjetniki sami. Za glavni vzrok nevolje, ki vlada v podjetniških krogih proti zavarovanju zoper nezgode smatra poročilo nedostatno razdelitev prispevnega bremena. Sedanja organizacija se je izkazala kot nesposobna, prispevke odmeriti na ta način, ki bi vzbudil čut pravične razdelitve prispevnega bremena. Dejstvo, da so se obrati z docela različno nevarnostjo nezgode enako klasificirali in z enakim prispevkom obremenilije moralo vzbuditi veliko nevoljo proti inštitutu, katerega podlaga je načelo povračila škode. To načelo se ne uresniči, če se zveza med nevarnostjo obrata in med prispevkom, ki ga mu je plačati, tako čisto pretrga, kakor se to često sedaj godi. Organizacija se mora zategadelj premeniti. Zavarovanje zoper nezgode je prepustiti samoupravi podjetnikov samih. Za varnost denarne uprave se ni bati, kakor kažejo nemške poklicne zadruge, ki imajo opraviti s komplicirano zaračumbo in upravo znatnih zakladov, in se vendar država zadovolji zgolj z nadzorovalno pravico, ne da bi posegala v upravo samo. (Jlede na delavce obstoja interesno nasprotstvo le z ozirom na pri-soditev in odmero rent. Vse druge agende zavarovalnega zavoda: statistika o nezgodah, uvrstitev v nevarnostne razrede, pobiranje prispevkov itd. ne zadevajo skoro prav nič interesov delavcev, so to stvari, ki jih je podjetnikom med seboj uravnati. Kar se pa tiče odmere rent, naj se odtegne načelstvu zavoda in odda nepristranski instanci. Postopek glede prisodbe rent naj se uredi enotno za zavarovanje proti nezgodam in proti
onemoglosti, določitev rent je namreč agenda, ki je enakovrstna pri obeh panogah. Dostikrat bo tudi treba, da komisija odloča istočasno o pravici do rente radi nezgode in radi invalidnosti, namreč v primerih popolne pridobitne nezmožnosti, v katerih se odškodnina sestavlja iz invalidske rente in iz njene dopolnitve na nezgodno rento. Poročilo zategadelj predlaga, naj bi se na s e d e ž u obrtnega inspektorata, eventualno na sedežu trgovske zbornice (torej pri nas v Ljubljani) sestavili trir členski odbori, sestoječi iz voljenega zastopnika delodajalcev, voljenega zastopnika delavcev in enega uradnika politične oblasti kot predsednika, ki imajo odločati o vseh zahtevah zavarovancev do zavarovalnic proti nezgodam ali proti onemoglosti. Kot referent naj fungira uradnik dotične zavarovalnice. — Namesto sedanjega prispevnega sistema j premij skega sistema), ki mu nedostaja potrebna sposobnost prilagoditve na različne nevarnostne razmere priporoča poročilo drug postopek, ki ga imenuje postopek glavnicne razklade (razdelitve) (Kapitalumlageverfahren) Način razdelitve je pri obeh sistemih isti. Le glede tega, kar naj se kot potrebščina razdeli, obstoji razlika. Premijski sistem odmerja sedanjo potrebščino po obremenitvi vsled nezgod, kije nastala v preteklosti, dočim se pri razkladnem postopku vzame kot podlaga za izračunanje prispevkov faktična potrebščina zadnjega leta, vsled česar je docela izključen nastanek kakšnega deficita. Poročilo poudarja tudi važnost tega postopka za izpopolnitev organizacije zavarovanja proti nezgodam, ta postopek omogo-čuje namreč združitev prednosti teritorijalne organizacije z onimi po-klicnozadružne. Poklicnozadružnim strokovnim oddelkom bi bila zlasti naloga sestaviti nevarnostne tarife.
Poročilu sta pridejani dve specijalni razpravi. Ena razmotriva vprašanje pritegnitve malega obrta v prisilno zavarovanje in prihaja do zaključka, da bi bilo to privzetje priporočati z gotovimi omejitvami. Druga razprava podrobno kritikuje dosedaj pri zavarovanju proti nezgodam uporabljeni premijski sistem ter opozarja na celo vrsto nedostatkov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. junija.
— Volilna reforma.   Včeraj je
v odseku za volilno reformo poslanec Locker predlagal, da se število mandatov za Xranjsko na določi, 12 in sicer en mandat za kranjske Nemce. On je sprejel nasvete princa Hohenloheja glede spremembe volilne reforme kot svoj predlog, in sicer le z namenom, da formalno razpravo omogoči, ker vlada danes ni izjavila, ali zastopa nasvete Hohenlohe ali ne. Baron Beck je izjavil v odseku le toliko, da se vlada stavljenim spremembam ne bode protivila, če se bodejo stranke zedinile. — Seja traja dalje in se razpravlja s formalnim postopanjem.
— Duhovniške plače hočejo zvišati. V državnem zboru se silno trudijo duhovniki in drugi klerikalni poslanci, da bi se zvišale duhovnikom plače. To je velikanska predrznost, če se premisli, kako zadolžene so kmetije v Avstriji. Duhovščina ima vsega dovolj, pa vendar hoče imeti od kmeta še povišek plače. Kam pride kmet na ta način? Pri vsem tem pa se dobi na stotine kmetov, ki imajo duhovnike za bogove, Čeravno vidijo, da ti bogovi le po denarju hrepene. Pri volitvah si pletejo sami bič, ki jih tako tepe, ker volijo take poslance, ki jim jih vsilijo duhovniki.
— Sorska afera. Razprava proti šestim obtožencem v sorski zadevi se vrši 2 2. jun. pri deželnem sodišču v L j u b-ljani. Obtožence bo zagovarjal g. dr. Konrad Vodušek, ki pride v ta namen iz Trsta v Ljubljano.
— Ljudstvo se je že jelo
puntati I Pod vzglednim pastirova-njem škofa Antona Jegliča, ki vpo-rablja svoje podrejene duhovnike bolj za politične agitatorje nego za ozna-njevalce božje besede, smo srečno dospeli tako daleč, da so se cerkve, kjer bi se naj propovedovalo blago-vestje miru in ljubezni, spremenile v navadne beznice, kjer je mesto samo za surovo razgrajanje, za podlo psovanje in za strastno šČuvanje proti onim,   ki   se  nočejo   slepo   in brez
ugovora pokoriti podivjani duhovščini. Posledice teh škandaloznih razmer se že kažejo na vseh koncih in krajih v naši deželi. Po zaslugi naših fanatizi-ranih duhovnikov,  ki so cerkev pretvorili  iz hiše molitve v razbojniško jamo in torišče najostudnejšega zdraž-barstva, je  naše sicer dobro in pošteno ljudstvo v zadnjem  času tako podivjalo   in   posurovelo,   da bodo ljudje že skoro jeli nanj kazati s prstom kot na narod, ki je ostal še nedotaknjen  od kulture  in ki tiči še globoko v srednjeveškem barbarstvu. Ljudstvo je doslej  apatično trpelo to početje   častitih  božjih namestnikov, a sedaj se zdi, kakor da bi prenapeta struna počila in da se pojavlja proti škandaloznemu postopanju duhovščine reakcija iz  ljudstva  samega. — Pri Sv. Križu nad Jesenicami  pase ovce in kozle župnik Jaki.    Kakor je pri naših duhovnikih splošna navada, tako tudi župnik Jaki  ne smatra več lece za tisti sveti kraj, kjer bi se izključno smela oznanjevati zgolj božja beseda. Preteklo nedeljo je  bila cerkev natlačeno polna  pobožnih  vernikov, ki so pričakovali,  da bodo  po dolgem času vendarle   slišali na binkoštno nedeljo propoved o — duhu božjem. Zatopljeni v molitev  so   čakali, da zaslišijo   s   prižnice   božjo besedo. Toda zaman so hrepeneli  po svetem blagovestju, zakaj kakor vselej, tako so jim tudi to pot donele nasproti z lece samo  psovke  in  grdo zabavljanje.    Sredi cerkve je sedel najstarejši mož v župniji.  Poslušal je žup-nikovo   zabavljanje   in   psovanja in majal z glavo. Ko mu je pa bilo preveč, je mirno vstal, se ozrl po vernikih, tlesknil z rokami in  zaklical:    „Možje,   ki  ste z mano,   iz   cerkve ven!1*    In pri tej priči  se je izpraznila cerkev skoro do polovice. Župnik je osupel zrl ta nenavadni prizor ter mahoma prenehal z zabavljanjem. To se   je  zgodilo v gorski  vasi   pri Sv. Križu   nad   Jesenicami,   kjer  je še redko sejano seme liberalizma! Že se svita v glavah našega ljudstva!
— Kmetijska družba kranjska
in jjSlOvenec'1. Naša kmetijska družba kranjska je že od nekdaj pekoč trn za naše klerikalce, ki so že poskusili vsa sredstva, da bi jo uničili ali vsaj oslabili. No, njihov namen se jim ni nikdar posrečil, ker družba procvita naravnost Čudovito in se je pametni kmetovalci oklepajo z vsem opravičenim zaupanjem. Letošnji občni zbor te družbe pa je dal našim klerikalcem nov povod, da so se zaleteli vanjo, dasi je popolnoma napartajična. r Slovenec" napoveduje boj kmetijski družbi z ustanovitvijo druge kmetijske družbe na klerikalni podlagi. Vzrok temu napovedanemu boju je ta, da kanonik Kalan niti pri prvi niti. pri drugi volitvi ni dobil zadostnega števila glasov. „Slovenec" se zaletava vsled tega v gotove osebe, katerim očita nepravilnosti in nepo-stavnosti in kriči, da se mora mlekarskega nadzornika Legvarta rspraviti proč". Kakor se vidi, je našim klerikalcem mar samo razdiranje in nič drugega. Za skupno gospodarsko delo jim ni bilo še nikoli in če trde, da se mora ustanoviti proti kmetijski družbi nova družba, obenem pa govore, da bodo pomagali slovenskemu kmetu do boljšega gmotnega stanja, ni to nič drugega kot navadna farbarija in laž.
— Sokolska slavnost v Brežicah in Nemci. Priznati se mora: Nemci in naši klerikalci so si edini, kadar je treba oblajati kako slovensko narodno prireditev. Lansko leto je „Slovenecu nagromadil najpodlej-ših laži o Prešernovi veselici v „Zvezdi", o sokolski slavnosti v Brežicah pa pišejo nemški listi ravno tako. Tako je aDeutsche Wacht" skoraj celo stran namazala, da se je docela iz-pljuvala. Iz vsega strupenega posili-norčevanja pa se kaže silen srd, da se jugoslovanski Sokoli niso dali speljati Nemcem na led, da bi jim bili vrnili njihovo izzivanje, Kar bi bilo Sokole spravilo na vsak način v občutno nesrečo, ko so Nemci smeli v zaščiti vojaških in orožni-Ških bajonetov metati blato in gnila jajca na Slovence, dočim se je Slovencem pretilo z aretacijami, Če so klicali „Nazdaru mimo
hiše kakega nemškutarja. „Vahtarica" pravi, da je imelo le 6 hiš v Brežicah zastave! Ali so gospodje slabo videli! Strah in skrb jim že teden dni nista pustila spati, zato so bili brljavi, da niso opazili, da so bile samo okrog nemške hiše vse hiše v zastavah. Kaj pa od kolodvora do nemške hiše, ko je bilo kaj malo poslopij, da ne bi plapolale slovenske tro boj niče! Omenjeni list besedici dalje, koliko so iztočili v „Deutsches Heimu" in koliko v ^Narodnem domu" ter hinavsko stoka, kdaj bo gostilničar ^Narodnega doma" dobil povrnjeno vso škodo, ki mu je nastala letos o Binkoštih. Na to odgovarjamo: Le nikar se preveč ustiti! Zgoditi se zna, da bo „Deutsches Heim" prišel v slovenske roke, dočim si „Narod-nega doma" Nemci ne bodo nikdar osvojili!
— Kazen božf a. Klerikalci vsako hitro smrt kakega svojega nasprotnika razglase za kazen božjo. Kaj pač potem pomeni nagla smrt škofovega brata, duhovnika Kulavica, pred nekaj leti nagla smrt kardinala Misije in nadškofa Jordana? Ali je to tudi kazen božja? Pobožni ^Slovenec" vzklika pri takih slučajih, da je to „volja božja". Seveda, ^Slovenec" ima za liberalce drugo mero kakor za klerikalce. Kdo ve, ali se Bog tudi po klerikalcih ravna. No, mi smo mnenja, da ne.
— Orožnik Mak v Medvodah. Vobce so orožniki na Kranjskem nepristranski, vestni in pravični in zato tudi uživajo splošno zaupanje. Seveda se dobe med njimi tudi izjeme. Taka izjema je orožnik Mak v Medvodah. Ne zameri se mu, da je vedno pripravljen narediti klerikalcem kakšno uslugo. Zameri se mu pa, da postopa proti liberalcem vedno sovražno. Mak zahaja samo v klerikalne hiše. Ko je v službi, se vozi ponoči z duhovniki: posebno kaplan Brajc in Pomaranear iz Preske hodita k njemu v vas in ostajata tam po cele ure. Kaj imajo neki duhovniki z Makom, saj je splošno znano, da klerikalci sovražijo orožnike. Pa ne, da bi se morda slavna klerikalna gospoda pripravljala, kako bode treba pred sodiščem govoriti o sorski aferi?!! Orožnik Mak dela proti liberalcem ovadbe, ki so brez vsake podlage, a prestopkov, ki jih store klerikalci, ne vidi. Tako ne vidi, da od hiše kleriKalnega občinskega odbornika Dolinarja v Sori teče ravno čez sredo ceste gnojnica, nad katero se plaše konji in ki oku-žuje zrak tam okrog; ravnotako tudi od hiše dičnega penzijoniranega župana Smovca. Nekega kolesarja je naznanil, da kali nočni mir v Sori, o čemer drug ne ve, kakcr klerikalni odbornik Dolinar : naznanil pa ni tistih, ki so dne 20. marca ponoči upili po Sori: Gori, gori! To so bili znani klerikalci: Juri Uman in še drugi. Ljudje očitajo Maku javno klerikalno straukarstvo in čudno ni, če mož pri tem nima ugleda pri ljudeh. Drugod so orožniki zato, da skrbe za mir in red, orožnik Mak pa dela same sitnosti in ovadbe, katere se navadno izkažejo kot neutemeljene. Čuditi se tedaj ni, če v medvodski občini vlada proti Maku velika nevolja skoro pri vseh ljudeh, izvzemsi klerikalne hujskače Brajca, Poma-rančarja, Smovca, Žabo itd. Kdaj bode že konec temu ?
— Ljudje dobrega krščanskega mišljenja. V Šenčurju pri Kranju so, kakor znano, zmagali neodvisni kmetje pri občinskih volitvah nad klerikalci. Klerikalni listi so vsi prepadeni in poparjeni zaradi tega izida in da prikrije silno blamažo, piše nDomoljub" : „Ti, ki so zmagali, so v veČini naši ljudje, dobrega, krščanskega mišljenja, katere pa so liberalci z lažmi in pijačo vjeli v svoje mreže". Ljudi dobrega krščanskega mišljenja je torej s pijačo prav lahko spraviti na svojo stran! Veseli nas, da klerikalci priznavajo, da so njihovi pristaši pijači udani in brez vsakega prepričanja, ker do tega sklepa moramo priti, Če beremo zgorajšnje besede. Sicer pa: kaj se jeze klerikalci, Če so „ti, ki so zmagali, v večini ljudje, dobrega, krščanskega mišljenja . . .u
— Ljudski prijatelji. »Gorenjec" poroča n&fclednje: Neka posestnica v Šenčurju  je   bila ondotni klerikalni posojilnici  dolžna 1000 K. (Posojilnica daje posojila po 5 in pol do 6%, s 6% so dandanes že tudi oderuhi zadovoljni..    Odrajtovala    je točno obresti   in   plačevala   tudi   nekaj na račun.   Dalje  Čase  so bili kaplanovi hlapci pri hranilnici ž njo zadovoljni. Približale   so   se   občinske volitve. Dobro  so  vedeli,   da bode dala pooblastilo naprednemu volilcu. Točno preraČunjeno  so ji odpovedali dolg, Dasiravno je bilo dovolj premoženja in poroštva,  so jo brezobzirno tožili po odvetniku.   Seveda ni mogla plačati tako   hitro.   Sodba  je bila pravomoćna  in  začele so se eksekucije. Vse prošnje  in solze niso nič pomagale. Kaplan-predsednik jo je pošiljal k odbornikom in advokatu, odborniki h kaplanu, advokat k odboru in tako se je nadaljeval ta križev pot, dokler se niso   približale   občinske volitve. Tedaj   pa pride k tej posestnici agitator  za občinske volitve v podobi predsednika hranilnice in posojilnice, kaplana Kmeta: rO e mi daš p o -oblasilo za občinske volitve, bom pa ustavil." Dobil je pooblastilo in ustavil   eksekucijo brez vseh pogojev. Poprej ni pomagala nobena prošnja, „odbor  ne  dovoli plačil na obroke,   odbor ne more ustaviti", so Kili izgovori.    Ko pa je bilo treba kaplanu  pooblastila za volitev v I. razredu, pa ni bilo nika-kih   izgovorov;   „za   pooblastilo ti ustavim eksekucijo brezpogojno, brez odbora,   dovolim   ti   plačilne obroke itd., same pooblastilo mi daj!** Kmetica je imela vsled proraČunjene taktike, ki je morala prinesti kaplanu pooblastilo  za  občinske  volitve, do 100 kron stroškov  s tožbo in rubežnijo.   S   svojim ravnanjem pred tožbo jih   nikakor ni zakrivila : povzročili so jih ljudje, ki se imenujejo ljudske prijatelje, ki so hoteli z zadrego kmetičino zmagati pri občinskih volitvah. Če to ni naravnost   hudičevo    delo tako spravljati  Človeka  v  stroške, potem povejte, kaj je hudičevo delo!
— Jeseniški farovški poštenjaki so vsled popolnega poloma na Šusteršičevem shodu Čisto zbesneli. Ako stopiš gadu za vrat. se zvija in sika, čuteč, da se mu bliža konec. V zadnjem trenotku še zbere svoje moči in s silo tolče okrog sebe, potem se stegne in pogine . . . Klerikalna stranka je prišla na Jesenicah na boben. Vsi boljši posestniki in kmetje so v naprednem taboru. Edino zaslombo je imel bankerotni klerikalizem pri savskem delavstvu. In sedaj je počila struna tudi tam . . . Delavstvo se je zbudilo in padla mu je mrena raz oči. Šusteršič je uvidel, da mu je na Jesenicah odklenkalo. Štefe je moral kot izbruh onemogle jeze napisati v „Slovencu" lažnjivo poročilo polno blata in smradu, kakršnega najdete le še po kranjskih farovžih. Zabu-kovec je pričel delati v znamenju obrekovanja in denuncijanstva. „Slovenec" bluje sedaj najostudnejse blato na učitelja Fabinca in občinskega tajnika Humra, ker ju smatra za povzročitelja klerikalnega poraza. Z a-bukovec je tako neumen, da ne uvidi, da jje vse le naraven razvoj ljudstva, ki je začelo misliti. Klerikalni gad sika sedaj, kakor besen, a pomagalo ne bo nič, ker ljudstvo mu stopa brezobzirno za vrat, da strupena farovška mrcina v svoji besnosti pogine. Zabukovec je postal vladni špijon ter na najpod-lejši način denuncira g. Fabinca, češ, da se ga mora službenim potom prestaviti! Učitelj Fabinc je imel vsled tega že nič manj kot štiri disciplinarne preiskave, a se je vedno pokazalo, daje vse ledenuncijant-stvo Zabukovca. Pri okrajnem šolskem svetu mu baje pridno pomaga radovljiški dekan Novak. Zabukovca danes na Jesenicah niti pes ne povoha, zato je naravnost škandal, da si upa ta Človek opravljati in napadati ljudi, ki niti ne pljunejo na njega. Župnik Zabukovec je danes najbolj zaničevana in preziran a oseba na Jesenicah in skrbeli bo dem o, da se ga bo učilo kozjih molitvic še vse drugače, kakor pa do zdaj.   Prej ne
bo na Jesenicah miru, da ne poženemo farovških hujskaČev fantiča Čuka   in    fajmoštra    Zabukovca iz
občine.
— Občinske volitve in posla«
nec KoŠak.   Z Grosupljega se nam piše: Po dolgem   zaspanem življenju se je tudi v naši občini ljudstvo nekoliko prebudilo,   da je poseglo vendar enkrat v občinske volitve. Do tega je največ pripomoglo delovanje našega župana in dež. poslanca gosp. Franca  Košaka.    On sije mislil, da je pravi paša v svoji in v sosednjih občinah, kajti vse dosedanje volitve so se vršile s pomočjo njegovih črnih adjutantov in petoliznikov brez kakega nasprotja, tako da mu je bilo lahko    se   vzdržati   na županskem stolu,    ker   se ljudstvo   ni zavedalo svojih  državljanskih  pravic, ampak je   mirno   klečeplazilo  pred vsemogočnim Košakom. Ali sčasoma so se zbrali   temni   oblaki   nad Košakovo glavo.    Ljudstvo   je   začelo vendar resno   premišljevati  o blagonosnem delovanju svojega   starega župana, osobito ker jih je opomnil na to „La-žiljub". Koliko koristi je dosegel KoŠak z ustanovitvijo enorazredne ljudske šole za celo občino! Ustanovil je enorazrednico le zato,   da so otroci, katerih  zadostuje   za trirazrednico, naguečeni v njegovi hiši,  za katero mu mora občina plačevati   za tukajšnje  kraje   neizmerno   veliko najem-šČino, dočim bi drugače stala prazna. Zasluge si je pridobil tudi kot načelnik zdravstvenega sveta. Da nimamo tukaj okrožnega   zdravnika je glavni vzrok, da Košak vsakemu, kdor misli prositi za to mesto, odsvetuje in mu slika svoj domači kraj kot neznosen. Občani moramo iskati zdravniške pomoči   v   Ljubljani  in  v  Šent Vidu, plačujemo  pa istotako,    kakor da bi bil tukaj zdravnik. Železniška postaja je po   mislih   „Lažiljuba" Košakova zasluga. Res si jo je znal dobro izkoristiti  za  svoj žep,   ker je dovozno cesto na kolodvor s par sto kronicami dobička   napeljal   naravnost v svojo vežo. Kako je vnet za pouk mladine, dokazuje s tem,  da  se  hvali, da on oprošča  od  šolskega  pouka,  ker ne ljubi luči, ampak temo, in bolj ko bo ljudstvo  neumno,   tembolj bo njemu šla    pšenica   v   klasje.     Seveda k temu  pripomore   tudi naš vrli klerikalni učitelj Slomškar gosp. Matevž Brce, ki je  njegov  zvesti oproda, osobito   odkar  so   se   začele bližati občinske   volitve,   dočim  sta  si bila spočetka še precej nasprotna. Kaj je Matevža v to privedlo, da seje začel tako  zvesto brigati za Košakovo politiko?  Ej, pač  KoŠak je tudi član okraj, šolskega sveta, a Matevž je še provizoričen in težko, da bi bil kdaj ta provizoriČni učitelj definitiven, ko ga Košak tako podpira,  da  bi dobil službo pri železnici, m je kakor sam pravi, že za  službo  zaznamovan pri železnici v Trstu.   PaČ bode čestitati železniškemu   osobju na   tako vrlem značajnem tovarišu, katerega se bodo učitelji prav radi iznebili. Kot posebno veliko zaslugo razglaša Košak, daje že oprostil toliko sinov vojaške suknje. Pri agitacijah  za volitve je   delal v tem oziru velike obljube in ako bi se vse izpolnile,   ne   bi   bilo   vojaka iz našega kraja. Ljudstvo pa je spoznalo te velike zasluge, katere si prilastuje domišljavi Košak in je sklenilo, resno poseči v volilni boj. A to je Košaka toliko zmedlo, da je vse predpriprave za obč. volitev napravil zmedeno in protipostavno in Čudili smo se, daje ovrglo c. kr.   okraj,  glavarstvo dež. poslancu   njegove   volilne naredbe. Župan in dež. poslanec bi pač moral poznati obČ. volilni red, ko ga pozna že vsak priprost pisar. Bal se je volitev tako, da je moral še celo škof pri birmo vanj u v naši  okolici poseči v volilni boj v  prilog svojega ljubljenega Franceljna. Pomagali so tudi vsi župniki in kaplani v potu svojega obraza, da bi se ne razrušil Košaku županski stolec.   Dne 31. maja se je vršila obČ. volitev —  vršila z nepo-stavnostmi in terorizmom prve vrste. Med mirnimi volilci so svetili štirje orožniki,  kakor  da  bi se ne volilo, ampak zaslišavalo  največje hudodel-nike. čuditi se ni,   da so bisagarji s svojim Francetom zmagali, saj so se volili sami,  ko se je naša neodvisna kmetska stranka ogorčena nad nepo-
stavnostjo, umaknila z volišča. Proti volitvi sami,  kakor  tudi proti predpripravam se je vložil potem županstva priziv na c. kr.  deželno vlado. Neodvisni kmetski volilci.
— Oswald na delu.  Še niso
razpisane občinske volitve v Idriji, že je pričel c. kr. katehet Oswald svojo gonjo za pooblastili. V svojo službo pa je vpregel tudi mežnarja, ki je v Idriji c. kr. rudniški uslužbenec, in predrznost tega obskurnega duhovnika presega že vse meje. Dovoljuje si nadlegovati volilke, ki so doslej vedno napredno volile. Tako je bil poslan mežnar Klemenčič do posest-nice K., ki se je nahajala ravno v kuhinji, povabil jo v sobo češ, da ji ima nekaj važnega povedati. V sobi pa se je ravno nahajal odločen pristaš naše stranke, kar je klerikalnega agitatorja spravilo v nemalo zadrego. Ker mu sicer ni bilo izhoda iz zadrege, je moral vendar povedati, po kaj je prišel in težko je dejal: nagnal me je Os\vald po pooblastilo za občinske volitve, nakar mu je zavedna volilka povedala, kar mu je tikalo, da je mežnar osramočen odšel — brez pooblastila. Naj bi tako storile vse zavedne volilke ter farškim agitatorjem pokazale vrata. Pa še v drugem oziru je poučen ta slučaj. Govori jasno, da, kar ne sme narodnjak, ali socijalni demokrat, sme klerikalec. Še ni dolgo temu, ko je bil neki socijalni demokrat odpuščen iz službe radi agitacije za praznovanje 1. maja. C. kr. katehet Oswald, ki je menda tudi rudniški uslužbenec, pa sme pošiljati mežnarja v volilno agitacijo, kakor sme nemoteno uganjati svojo strankarsko hudobijo v cerkvi, v šoli in drugod. Vprašamo c. kr. rudniško predstojništvo, ki je nečuveno strogo postopalo proti socijal-nemu demokratu, ali mu je znano Os\valdovo početje in hoče li storiti, da bo tudi Oswald imel le tiste pravice, kakor vsak drugi. Zakaj proti enemu postopati z neprimerno strogostjo, drugi pa sme početi vse, kar hoče! Zahtevamo odločno enako pravico za vse.
— Nasprotnik Slovenskega Naroda". Z Nabrežine se nam piše: Naš gosp. kurat Čargo je tako dober dušni pastir, da hoče svoje ovčice kar s terorizmom spraviti k velikonočni spovedi. Po prazniku Kristusovega vnebohoda je hodil po tukajšnji vasi, kakor tudi po nabrežinski postaji pobirat spovedne listke. Ali zato, da si nabere nekoliko jajc, ker drugače ne more izhajati s svojim plačilom in z drugimi dohodki? Menda ne pošilj a listkov v nebesa? Pred par dnevi je prišel v hišo, v kateri je čital nekdo časnik. Ko g. čargo vpraša po spovednem listku, odloži omenjeni človek časnik ter mu odda listek. Seveda je bil g. nune radoveden, kak časnik dotični čita, ter si ga ogleda. Ko je videl g. kurat debelo zapisano „Slovenski Narod", ga popade sveta jeza ter zažene časnik jezno na mizo. Nato odide g. nune v drugo hišo. Nekdo pa nese ravno v isto hišo „Slovenski Narod". Gospod nune se zadere: Kaj ste prinesli časnik ? Mož se seveda prestraši in jeclja: „To je za mojega sina, kateri je ven z vasi." Vprašam g. nunca, kaj ga toliko peče „Slov. Narod", kateri edini resnico piše. Morda ima tudi kaj na duši, kar „Slovenski Narod" kdaj kakemu drugemu nuncu očita. Jaz pa polagam vsem Nabrežincem na srce, naj le pridno segajo po »Slovenskem Narodu", ker le ta časnik pove vsakemu svoje.
— Kaj se vse zve!  Da hoče
klerikalna stranka posebno na Kranjskem spraviti kmeta in meščana v dušno in telesno odvisnost od duhovščine, smo že neštetokrat dokazali na prejasnih vzgledih. Če bi tega ne bilo, bi klerikalci ne pravili povsod ljudem, da je njihova rešitev edino le v sveti materi katoliški cerkvi in njenih vidnih zastopnikih v črnih suknjah. Vkljub temu si upa trditi „Domoljub", da to ni res. Pravi, da klerikalci ne trpe in ne bodo trpeli duhovske komande, ker hočejo, da bo vsak bajtar ravno toliko, kot ljubljanski škof oziroma ljubljanski škof toliko kot vsak bajtar. (Po našem mnenju je ljubljanski škof še nekoliko na slabšem od kakega bajtarja.) Ker liberalci nočemo verjeti da so
klerikalci tako grozno pošteni in nočejo nobene farške komande, imenuje nas omenjeni list silno neumne. Kmete, ki mu ne verjamejo njegovih trditev, je krstil po katol. z »neodvisnimi buteljni", nad katerim izrazom ima silno krščansko dopadaj enje. Dalje pa pravi: „Pes mora poginiti, če mu to neumnost navežeš na vrat, tako neumna je in vendar liberalec verjame, (da hočejo uvesti klerikalci farško komando i. Z liberalnimi neumnostmi je kakor s ščurki; ko se enkrat vselijo v glavo, jih ne spraviš, razen če bi mu odtrgal glavo." Kakor vidimo, so naši prečastiti nasprotniki silno znani v živalstvu : vedo, kdaj pes pogina na čudežni način seveda) in tudi vedo, kako je, če se človeku vselijo ščurki v glavo. Mi teh procesov še nismo videli, tudi brali še nismo o njih v resnih knjigah, zato bi prosili posvečene „Slovenčevce** in „Domoljubovceu, da bi enkrat priredili kako tako eksperimentalno predstavo. Tudi če bo v „Unionu", si jo pojdemo ogledat!
— Družbe sv. Cirila in Metoda velika skupščina bode letos v Logatcu. Z navdušenjem so sprejeli to družbeno ponudbo vrli Logačanje.
— Prememba v politični službi. Dež. vladni koncipist Leon Grasselli je imenovan za okrajnega komisarja in dež. vladni kon-ceptni praktikant Anton Mencinger pa za dež. vladnega koncipista. Dež. vladni konceptni praktikant VincencBorŠtner v Ljubljani je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Radovljici in dež. vladni konceptni praktikant Henrik Steska od od dež. vlade k okrajnemu glavarstvu Lj ubij ana- okolica.
— Javen shod v Ljubljani se bode vršil pričetkom prihodnjega tedna. Sklicalo ga bode politično društvo „Naša zveza". Na tem shodu se bode razpravljalo o draginji sploh, posebe pa o zopetnem podraženju mesa ter se bode zavzelo stališče nasproti ljubljanskim mesarjem.
— Promocija. Danes je bil promoviran doktorjem prava na graškem vseučilišču g. Ivan Hizelberger, štajerski rojak iz Mozirja.
— Bakljade v čast županu
Hribarju se udeleži, združen z ljubljanskim „Sokolom", tudi Šišenski „Sokol-.
— 9,0sai(. Štev. 31. Vsebina: Glosa VI. — Dopis iz Brežic. — S. L. S. VII. — Prevzetni far. — Dekan in župan. — Pobožna mamica. — Iz kluba modrijanov". — Kaplan Popek.
— Račun za pogreb g. Ivana Nep. Zmrzlega. Proti plesu. Opazke k pridigi profesorja dr. Klobasarja itd.
— Podobe: Po volitvi. — Hipoken-taver. — Momentna fotografija.
— Občni zbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev11 bo danes zvečer ob polude ve ti h v „Narodnom domu-. Prosimo gospode društvenike, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže.
— 401etni  službeni jubilej.
Danes obhaja žandarmerijski polkovnik g. Rudolf Riedlinger -101 et-nico službovanja. V ta namen je priredilo snoČi jubilarju žandarmerijsko čast-ništvo in moštvo bakljado in sere-nado pred njegovim stanovanjem. Pri serenadi je svirala vojaška godba.
— Za oficijalne zastopnike,
ki bodo zastopali „Zavezo avstr. jugoslovanskih učit. drustevu na vse-srbskem učiteljskem kongresu v Bel-gradu dne 4—!>. avgusta t. 1. so bili voljeni v Šoštanju gg. E. Gangl, L. Jelene in Iv. Sega.
— Društvo „Mladika" ima v petek, dne 15. junija t. 1. ob šestih popoldne v mestni posvetovalnici svoj ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednice,
2. ) Poročilo   pripravljalnega odbora,
3. ) Vpraševanje udov, 4.) Volitev odbora sedmih članic, 5.) Volitev treh računskih preglednic, 6.) Slučajnosti. Za sklepčnost se potrebuje navzočnost vsaj 20 rednih Članic. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
— Izletniki pevskega zbora „Glasbene Matice" se opozarjajo, da se izlet vrši tudi v slučaju neugodnega vremena, ker je kosilo definitivno naročeno. Vlak odide z južnega kolodvora zjutraj ob 5. uri 5 minut. Člani pevskega zbora „Glas-bene Matice" dobe vozne listke od pevskega odbora v vesti-bulu južnega kolodvora, nečlani si jih morajo kupiti pri blagajni. Za izletnike bodo pripravljeni štirje vozovi. Da se izlet izvrši povoljno, se častiti izletniki vljudno naprošajo, na se drže točno v izletnem listu objavljenih navodil. Ker se do Dovjega
ne dobe tour-retour vozni listki, pr, skrbi istotako  povratne vozne lis^ za člane pevski   odbor in se jim razdele med kosilom pri Smercu
— Na vrtno veselico pevske društva „Ljubljanski Zvon", ki
jutri, v nedeljo pri  „Novem svetu opozarjamo še  enkrat slavno obč4 stvo.   Ta prireditev obeta' biti v sezoni  ena  najboljših,  ker  tu bo« skrbljeoo za vsakega udeležnika, bode imel glede petja in godbe min, vžitka, kakor tudi raznega razvedri Opozarjamo tudi na srečolov, za t terega je  čez  300 krasnih do bitk To veliko število dobitkov, ki M večinoma društvu podarjeni, izprm da uživa „Ljubljanski Zvon- pri lj v ljanskem   meščanstvu  posebne gj pati je.
— Okrajna učiteljska konl renca   ljubljanskih slovens ljudskih šol je bila 7. t. m. v kra«
ozaljšani telovadnici I. mestne Komenskega  ulicah. Konferenci predsedoval ter jo prav spretno vofl c. kr. okrajni  šolski nadzornik goi Anton Maier. Ker je bil g. 1 službeno odsoten iz Ljubljane, j« njega imenu  pozdravil zborovalo svojo prisotnostjo županov name>tL g. ravnatelj Ivan Vončina, ki je predsednik  konference prav pozdravil.   S prijaznimi besedami pozdravil   tudi  vse   druge pris. izražajoč željo,   da   bi   rod ia konj renca obilo uspehov na korist in i. predek ljubljanskemu šolstvu in teljstvu.    Iz   vestno sestavljenega zanimivega   na«lzornikovega po smo posneli, da napreduje ljub ljansko     ljudsko     š o 1 s t v <» vsakem  oziru,  da  s«> učitelj stvo   marljivo   pripravlja n pouk  ter  izvršuje dolžnos: svojega    težavnega pokli kar n a j v e s t n e j e.   Končno se v hvaljuje  g. nadzornik   učiteljstvu krasnih    učnih uspehih vzpodbuja prisotne,  da vztrajaj o s tem potu delovanja,  ki je na kori čast in ponos ljubljanskemu nčitd stvu,   šolstvu   in prebivalstvu, javna pohvala s tako važnega in m, rodajnega mesta je napravila na v učiteljstvo  najboljši vtisk,  ki ga bodrila k nadaljnemu marljivemu 1 lovanju v šoli in izven šole. Odkril povemo,   da ima  tako nadzornikov poročilo veliko večje iti boljše uspeli in   posledice,   kakor   pa našt< raznih  malenkostnih,  često  tudi o
• * v **
opravičenih  napak,  ki jih nekate nadzorniki tako radi naštevajo in udarjajo v svojih poročilih. Učitelj živimo   dandanes  v  burnih in slabil časih. Vse gleda na  nas in naše dJ lovanje ter vsakdo  bi  nas rad izk.l riščal v svoje namene. < 'e strežeš namenom, si pri dotičniku ali pri tični stranki   najbolje zapisan, ravnaš nasprotno  in se ne boji-krivati svojega naprednega pr«-nja ter svoje misli svobodno isra kakor  ti  veleva srce in razum f tudi   svoje   delovanje   tako ura\ postaneš  pa  lahko kar čez noč slabši učitelj.  Zato je pa V*ega teljstva iskrena želja, da so vsaj naši šolska oblastva nepristranska ter ..: števajo   neugodne razmere,; ki v živi ljudsko učiteljstvo   ter ob \ priliki javno povedo, kako neum se trudi ljudsko učiteljstvo na kori in blagor ljudstva.   S takimi ja'» priznanji in pohvalami od strani i skih oblastev se bodo naj preje navezali jeziki kletvenikom ljudske^.«. -stva in uČiteljstva.  Med učitelj>: < -se bo pa  na   ta  način vzbujal večje   veselje do dela, med nar pa   zaupanje   do šole   in učite'; Poleg običajnih točk so bila na citiev-nem redu še štiri poročila. Nadu g. Jakob   Dimnik je   poročal p podrobnem učnem  n a.e r I nemški jezik v 3., 4. in 5 redu!   Vestno   sestavljeno po je bilo brez   debate sprejeto,, tudi zanimivo poročilo gosp.   K S mona    „o    podrobnem   u ene načrtu   za   prostoročno ris* nje na ose m razrednih šv GdČ. Albina Sarkova je poi -o podrobnem   načrtu z,. ska ročna  dela**   in g. na« Fr. Gabršek pa   „o enotnih moučilih  na  vseh javnih zasebnih   ljubljanskih   1 j tt* skik šolah."   Tudi ti dve marljiv sestavljeni   poročili  sta   bili spi brez debate.   Pripomniti je, Ua teh   poročilih razpravljali že učiteljski zbori posameznih mestni šol.   Po dognanem dnevnem r< zahvali g nadzornik poroČevah < poročevalki za vestna, z velikim dom sestavljena poročila  ter zaiv-ustanovitelju  in zaščitniku lj"n šolstva, presvetlemu cesarju F cu  Jožefu  I.  trikratni „Slava", kar   zbrano    učiteljstvo navduši pritrdi.  G. nadučitelj F r. G a b r; se nato v imenu zborovaloev najt°I leje zahvali g. nadzorniku na m o in spretnem vodstvu konference, \ sebno  pa  še na   laskavi pohvali, jo je  izrekel  v  svojem poročilu ljubljanskem  učitelj stvu, naglašaj0 da   so   tako   dobri učni  uspehi *
W Dalje v prilogi.
2. Priloga »Slovenskemu Naroda" St 131, dne 9. junija 1906
ljubljanskih šolah pripisati v prvi vrsti njemu kot veščemu nadzorniku in šolniku, kar pa g. nadzornik odklanja ter opetovano poudarja, da so izvrstni učni uspehi zasluga edinole ljubljanskega neumorno delavnega nčiteljstva. Razšli smo se potem zadovoljni in z mnenjem, da bi morale imeti vse okrajne učiteljske konference tako lice. Tako pot je pokazal sedanji deželni šolski nadzornik kot okrajni šolski nadzornik ljubljanski pri okrajni učiteljski konferenci že 1. 1S94. In tako bodi tudi v bodoče ne samo v Ljubljani, ampak tudi po deželi!
— Zavod SV. Marte. Že večkrat smo se morali pečati s tem famoznim zavodom klerikalnih osrečeva-teljev našega dobrega ljudstva ter odkrivati naravnost kričeče razmere v njem. Kak duh verske nestrpnosti in najskrajnejšega verskega fanatizma vlada med društvemcaini sv. Marte, je pokazala kazenska razprava, Ki se je vršila zadnji četrtek pred tukaj-šnim okrajnim sodiščem.  Neka kuha-
Gr. je stopila, dasi je nad vse krepka, v pokoj in se naselila v» zavodu sv. Marte. Od tu preži na svojo nečakinjo M., ki služi pri neki vdovi, ako izpolnuje dovolj vestno svoje verske dolžnosti. In res se ji je posrečilo dognati, da nečakinja M. še ni bila pri velikonočni spovedi. Kakor ogorčena furija je pridrvela k svoji nečakinji, kije ravno poštovala otroka ter začela takoj nad njo kričati: „MarŠ k velikonočni spovedi!" Nečakinja jo je mirno opozorila, da ima otroka na naročju in da brez dovoljenja svoje gospodinje ne more hipoma iz hiše. To je pa še bolj razkačilo ogorčeno drušvenico sv. Marte. Skočila je v svojo nečakinjo in ne meneč se za otroka jo začela vleči za lase, da bi jo šiloma zvekla k spovedi. Dekle se je branilo pred silovitim napadom in se v svoji obrambi prijelo tudi za okensko z a gr in j al o. ki je bilo naenkrat na dvoje. Na njeno vpitje na pomoč je prišla potem njena gospodinja, ki je z mirno in odločno besedo postavila društvenico sv. Marte na hlad. Ves ta dogodek je društvenica sv. Marte hladnokrvno priznavala pred sodiščem in trdila, da je s tem izpolnila le svojo dolžnost. Na sodnikovo vprašanje, je-li ima kaj imetja, je pa zavila oči proti nebu ter vzdihnila: -Kaj pa mislijo, kje si more ubog posel kaj prihraniti." Napadeno dekle se je pri razpravi usmililo svoje tete ter ravnajoč se po zadnjih besedah našega Zveličarja : „Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo", se odrekla pričevanju, vsled česar je bila nasilna društvenica sv. Marte, ker ni bilo dokazov, oproščena od obtožbe. Ko se je pa na to oglasila gospodinja — vdova, da hoče imeti za strgano za-grinjalo poravnavo Škode v znesku 4 K, segla je društvenica sv. Marte v svoj žep in izročila 4 K tej, rekoč proti svoji nečakinji: „ Sedaj ti štejem doto; 100 gld. sem ti namenila in sedaj sem ti jih plačala." In odvihrala je ponosno. Iz tega pred sodiščem dognanega dogodka je pač dovolj jasno, kak duh veje med društvenicami sv. Marte in da se bodo skoro približali časi, katere nam je dr. Nevesekdo proroško risal v -4000".
— Več članov gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani nam
je poslalo daljši dopis glede razpora, ki se je pojavil v društvu. Iz tega dopisa posnemamo sledeče: S tem se ne krši disciplina, ako kdo na občnem zboru samostojno nastopi. Vsak član ima pravico, da lahko svobodno voli. Pri vajah, pri inšpekcijah, v slučaju ognja itd. je samo ob sebi umi j ivo, da je vsak član pokoren svojim predpostavljenim in da rad vse stori, kar je njegova dolžnost. Zato je vse ogorčilo „Poslano" v „Slovencu", naj se izključijo iz društva tisti člani, ki niso na občnem zboru ničesar drugega storili, kakor da so se poslužili svoje pravice.
— Darila za Viharjev spomenik. Gospodje: Žnideršič Milan v Mlatenji vasi za keglanje 3 K 50 v: popust cene na KorliČu mesar Žnideršič, 3 K; vesela družba pri igri 1 K 52 v; skupaj 8 K 02 v; v gostilni Mislej v Postojni nabrano 4 K 03 v; gim. profesor R. Perušek v Ljubljani 5 K; nadučitelj Pavčič v Kostanjevici 2 K; Bele August, Unec, 5 K; Ćeč Anton, žel. mojster, Gor. Ležeče, 2 K; dr. Kraigher Alojzij, Bovec, 10 K; Može Ivan, Vipava 10 K; Pegan Al., c. kr. notar, Idrija, 10 K; J. & A. Majdič, Trata, 5 K; dr. Ipavec Benjamin, Gradec, 10 K; Žagar Ante, Prezid, 2 K; dr. Turna Henrik, Gorica, 10 K; De-kleva Leopold, Košana, 10 K; Dekleva Janko, Britof, 5 K; Flis Anton, Vrhnika, 5 K; dr. Maver Ernest, Logatec, 2 K; Slov. bralno društvo v Oreh-ku, 10 K; dr. GregoriČ Viktor v Senožečah, izgubljena stava, 5 K; Kre-menŠek Janko c. kr. okr. glavar, Logatec 5 K; Ileršič Ignacij, c. kr. poštni oskrbnik v Opatiji, 10 K; Ste-kar Štefan, Ajdovščina 5 K; gospa Guttmanova Emilija, Gorica, 5 K; Zvonimir Orel v Zalem logu nabral
pri gosp. Žbonlarju 7 K; Šibenik Matevž, Buje, Istra 2 K; dr. Treo Dra-gotin, Gorica, 50 K; Medica M., Št. Peter, 2 K; gospa Arko Rožica, Šmartno pri Litiji, nabrala v domaČi gostilni 7 K; Srčna hvala! — Darila, ki se pošiljajo uredništvu „Slov. Naroda" ki jih radovelje sprejema in objavlja, se ne objavljajo od strani odbora še enkrat, uredništvu „Slov. Naroda" pa izreka odbor iskreno zahvalo. — Odbor za Vharjev spomenik.
— Razvitje zastave šišenskega „Sokola". Dne 1. julija razvije „Sokol" v Šiški svojo zastavo Razvitje se vrši zjutraj pred občinskim domom. Ljudska veselica bo popoldan na travniku na vasi. Ena glavnih točk sporeda bo javna telovadba „Sokola" in mladega naraščaja. Predvečer, 30. junija, priredi „Sokol" s Čitalnico in meščansko godbo ku-mici gospe Zakotnikovi serenado.
— Slovesna otvoritev mlekarne na Svetjll pri Medvodah bode v nedeljo, 10. t. m., ob 4. uri popoldne. Pri tem bode predaval gospod Legvart in mleko se bode obdelavalo v strojih. Želeti je obilo udeležbe.
— Rakiški župni upravitelj se je na binkoštni ponedeljek zgubil. V torek so prišli ljudje k maši ali župnega upravitelja ni bilo, da bi maševal. Ljudje so lazili okrog cerkve in so bili nevoljni, da niso mogli biti pri maši. Slučaji, da se je rakiški dušni pastir izgubil, kar za dva ali tri dni, so se že večkrat zgodili. Kmetje bomo, kadar bo pobiral župni upravitelj bero, tudi dali le pol mernika pšenice namesto celega mernika.
VeČ kmetov. Bralno in pevsko društvo Toplice" v Dolenjskih Toplicah bo '2kJ. julija slovesno razvilo svojo društveno zastavo. Društvo je mlado in se bori za narodni napredek naše Dolenjske. Malo, veliko premalo je še pri nas narodnega navdušenja, premalo sredstev, s katerimi bi se moglo ljudstvo na Dolenjskem narodno navdušiti — posebno v manjših krajih. Zato vabimo vsa narodna in bratska društva k udeležitvi slavnostnega razvitja naše društvene zastave. V slogi je moč! Pridite zastopstva vseh društev v naše prijazne dolenjske Toplice, pridite, da povzdignete to slavnost, da navdušite narodnomrzle za sveto narodno stvar! Natančni spored in posebna vabila se bodo v kratkem razposlala.
Odbor bralnega in pevskega društva „Toplice".
— Vlak je povozil 7. t. m. 17-
letnega pastirja Ivana Zobca iz Dolenje vasi pri Kočevju. Odtrgal mu je levo roko in pleče. Zobca so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Izlet v kamniško Bistrico.
Sodeč po splošnem zanimanju, se bo udeležilo tega izleta mnogo občinstva. Narodni čitalnici se pridruži pevsko društvo „Lira" korporativno, ki nam bo pri izvirku marsikako domačo zapela. Zbirališče je v nedeljo ob polu 6. uri zjutraj na Glavnem trgu v Kamniku, odhod ob 6. uri. Izlet vrsi se le ob ugodnem vremenu. Zunanjim udeležencem se priporoča priti v soboto z večernim vlakom v Kamnik.
Veliko Jermanovo pose« StvO V Begunjah na Gorenjskem sta kupila domačina g. Fran Dolenc, trgovec v Skofji Loki in g. Anton Pogačnik, župan v Podnartu za znesek 350.000 K. Gozdi so pač najlepši na Gorenjskem. Nasprotnikov in sicer domačinov je bilo veliko proti tej kupčiji, kar je le obžalovati. Tujcu bi pač šli vsi na roko. Nas pa zelo veseli, da je prišlo to posestvo v last podjetnima domačinoma in čestitamo le, ako sta omenjena gospoda napravila dobro kupčijo. — Več (zorenj cev.
— V Kranjski gori se je osnovalo „L etoviško društvo" v svrho povzdige prometa s tujci in olepšanja tega krasnega in priljubljenega gorskega letovišča. — Žal, da so ga dosedaj znali ceniti Nemci in Italijani bolj kot Slovenci.
— Meščanska šola v Postojni.
„Notranjec" opozarja starše ob bližajočem se koncu šolskega leta na novo meščansko šolo v Postojni, kamor bi naj pošiljali svoje sinove. Z meščanske šole se vrne kmetski mlade-ničlahko domovz dobro in koristno podlago, ali pagre naprej na kako strokovno šolo ali v učiteljišče ali pa če vstopi v kako trgovino ali obrt.
— Zblaznela je 371etna Helena Žagar, uslužbenka v hotelu „Pri ogrski kroni" v Postojni. Prepeljali so jo v deželno blaznico.
— Postojnsko jamo je v maju obiskalo 1406 oseb, preteklo leto ta mesec pa 1507.
— Požar je uničil posestniku Jožefu Volku vv Bujah pri Postojni hišo in hlev. Škode je 1400 K, zavarovalnina pa znaša 1100 K. Ogenj je nastal vsled isker, ki so z ognjišča letele skozi slab strop v slamnato streho.
— Sovraštvo med voli. Vol
Jožeta Sedmaka iz Zagorij na No- I
tranjskem se je na paši bodel z drugim volom, ki ga je sunil v neki podmol, da si je pri padcu zlomil križ. Seveda je moral Sedmak vola ubiti.
— V apneno lamo je padla 21etna hči posestnika Antona Lemuta v Šmihelu pri Senožečah in utonila. Vzrok otrokove smrti je njena babica, ui ni dosti pazila nanjo.
— Velik požar v Starem trgu
pri LOŽU. Binkoštno soboto ravno opoldne začul se je po naši celi dolini žalosten glas zvonov, kateri je naznanjal, da je lepa vas Stari trg v plamenu. Prišlo je tako nenavadno, tako nepričakovano hitro, da ubogim ljudem ni bilo mogoče razun sebe in živine ničesar druzega rešiti. Dasiravno so bile domače in sosedne brizgalne takoj na licu mesta, vendar ni bilo mogoče ničesar ubraniti, kar si je neizprosni element izbral v svojo žrtev. Vzrok je bil namreč ta, da je ravno v Času, ko je začelo goreti razsajal hud vihar in je bilo naenkrat več poslopij v plamenu ter so gasilci, katerim gre vsa čast, mogli le sosedna bolj oddaljena poslopja varovati, ker vsled viharja bila je vsa vas v nevarnosti. A ne samo neumornemu trudu gasilcev, ampak tudi vsem drugim, ki so nam prihiteli v tej hudi sili na pomoč, osobito nekaterim gospodom, gospem in gospodičnam ki so pri gašenju z res občudovanja vredno vstrajnostjo in marljivostjo sodelovali, se imamo zahvaliti, da ni danes cela vas kup pepela in razvalin. Pogorelo je 9 gospodarjem vsega skupaj 20 poslopij. Škoda je cenjena približno na 100.000 K a zavarovanje znaša komaj petino cenjene škode, katera se pa sedaj niti prav še določiti ne more. Ubogim po-gorelcem zgorela je vsa obleka razun te, ki so jo imeli na sebi, vse pohištvo in orodje, nekaterim celo kakor, se govori, tudi nekaj denarja. Kako je ogenj nastal, se ne ve natanko, sodi se, da po otrocih. Obračamo se torej do usmiljenih src s prošnjo, da pomagajo tem revežem v nesreči. Vsak najmanjši dar bodisi v denarju, obleki, ali živilih se bode z največjo hvaležnostjo sprejelo.
— Poroči se 11. t. m. notarski k and dat gosp. Milan Detiček iz Celja z gdč. Minko Bergmanovo, hčerjo zdravnika dr. Bergmana iz Žalca.
— Smrten padec. V ponedeljek
je padel Karel Jerič z odra pri gradbi mostu čez Savo in Krko pri Brežicah in ostal na mestu mrtev. Zapustil je ženo in otroka.
— Lovska nesreča. Ivan I v an-
č i č, 211etni kmetski sin iz Stare vasi pri Vidmu na Štajerskem, je bil v nedeljo na lovu. Ko se je naslonjen na lovsko puško razgovarjal s svojo nečakinjo, sprožila se je puška in ves strel je zadel Ivančica v prsi, da se je zgrudil na tla in takoj umrl.
— Slepar. V Slov. Bistrici je prijela žandarmerija nekega Ple-schiutschnigga, kije sleparil po mestu in okolici. V Makolah se je izdal gostilničarju Juršiču za Fr. Vincenca pl. Ursulaberg-Pleschiutschnigg ter pripovedoval, da je prišel kupovat velike graščinske gozde „Stattenberg". Napravil je dolga 80 K, si izposodil od gostilničarja uro z zlato verižico v vrednosti 130 K ter izginil. Slepar je rojen v Beljaku ter pristojen v Razbor pri Slov. Gradcu. Najbrže je tisti tič, ki si je lani na poljčanskem kolodvoru izmislil, da je bil napaden in oropan.
—Mrtvega so našli v nekem
hlevu v Slovenjem gradcu Baletnega rudarja Ivana Vovka iz Viher pri krškem.
— Obesila se je v Gradcu 78-letna kuharica Ana Gradišnik.
— V želodec se je ustrelila v
Trstu 371etna Ida Matassi, usluž-bena v neki modni trgovini. Nesreč-nico so prenesli v bolnico.
— Krono za spoved. Župnik Medeotti v Trojstvu na Hrvatskem je o letošnji velikonočni spovedi zahteval od vsakega, ki ni bil domačin in je prišel k njemu k spovedi, krono za opravljanje spovedi. Ker je med temi nedomačini večina poljskih delavcev, ki zaslužijo v potu svojega obraza cel dan krono, so bili ljudje pametni in niso hoteli iti k spovedi. Prav je bilo tako! Kje je tukaj ona krščanska ljubezen, ki se zahteva od svečenika? Mi je ne najdemo nikjer!
— Štrajk. V Zagrebu stavkajo v tovarni za kože vsi delavci. Zahtevajo zvišanje plače, prosto ob nedeljah in takojšnjo odstranitev glavnega poslovodje.
— Električno razsvetljavo
dobe prihodnje leto v Zagrebu. Elektriko bo proizvajala vodna sila.
— Iz Drave so potegnili pri
Varaždinu truplo trgovca Jos. Jan-žekoviča iz Ormoža, ki je pred dvema mesecema izginil na zagoneten način. Ker ni bilo povoda za samomor, padel je najbrže v Dravo, ko si je šel po popivanju hladit glavo v vodo.
— Glas Iz Občinstva. Škropljenje ulic v poletnem času je higijeni-čno potrebno; toda žal, da se neka-
tere ceste nezadostno škrope, ker so cevi prekratke. Prosimo tedaj si. magistrat, da takoj potrebne ukrene, da se taki nedostatki odpravijo, oodisi da se napravi več hidrantov, bodisi da se nabavijo daljše cevij. — Stanovalci št. 4 v Škofjih ulicah.
— Posredovalnica za službe zadruge gostil., kavarnarjev itd. v Ljubljani je posredovala meseca maja v 48 slučajih. Dobili so službe: en marker, 2 natakarja, 8 natakaric, 4 kuharice, 2 za kavarno, 4 sluge za restavracije, 6 sobaric in 10 služkinj. Službe dobijo Še natakarji, natakarice, kuharice, hišne, služkinje k otrokom, sluge in dekle. Za služabnike posreduje posredovalnica brezplačno. Posli z dežele naj se obrnejo pismeno na zadrugo, priložiti je samo znamko za 10 vin.
— Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 591 konj in volov, 276 krav in telet, skupaj 867 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih pa prav dobra, ker so prišli po konje Lahi in Korošci.
— Goljufija? Včeraj je gospa Ivana Tancejeva, gostilničarica in trgovka na Jesenicah, dala spraviti „Fi-govčevi" natakarici zavitek, v katerem je bilo za 60 K obleke in drugih reči. Nekoliko pozneje je prišla neka kmetska ženska in zahtevala od natakarice v imenu Tancejeve zavitek, katerega je dobila in odšla. Šele, ko je prava lastnica prišla po spravljene reči, so uvideli, da se je zgodilo sleparstvo.
— Pobegnil je v torek črevljar-ski vajenec Klemen Tomatijevič, rodom iz Sušaka, od svojega mojstra gosp. Mateja Oblaka ter mu poneveril 12 K denarja. Begunec govori hrvatsko in laško inje vzel baje smer proti Trstu.
— Ukradenih je bilo dne 2. t. m. kuharici Ivani Stirnovi na Blei-weisovi cesti št. 18 dva para galoŠ, vrednih 13 K. Tatvine sumljive so neke mlade beračice.
— Tržni organi so ta teden
konfiskovali več zanemarjene in ne-cementirane posode, več pokvarjenih Črešenj in popolnoma j etično kokoš.
— Falsifikat za 20 K je bil oddan te dni v neki tukajšnji izselje-valni pisarni.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 15 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj pa je prišlo 20 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 25, na Tirolsko pa 40 Črnogorcev. V Inomost je šlo 25, v Meran pa 35 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 40, na Tirolsko pa 30 zidarjev.
— Izgubila je zasebnica Ana Riharjeva petkronski tolar.
— Zamenjan je bil v nedeljo v Perschetovi trgovini neki dami pomotoma dežnik, katerega zamenjalka še sedaj ni prinesla nazaj. Ker je zamenjalka znana, se prosi tem potom, da ga prinese nazaj v navedeno trgovino, ali pa na policijo, kjer dobi svojega, sicer zna imeti kake neprijetnosti.
— Strelski klub „Triglav" v
Ljubljani ima prijateljski sestanek v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu na vrtu restavracije pri „Ferlincu", h kateremu vabi vse člane reditelj večera.
— Restavrater gosp. Alojzij
Rasberger prevzame s 1. avgustom t. 1. nekdaj Hafnerjevo pivarno na Sv. Petra cesti, katero bode popolnoma na novo opremil.
— „Ljubljanska društvena
godba11 priredi danes zvečer na vrtu hotela „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri dopoldne je isto tam zajtr ko valni koncert. Začetek ob polu 10. uri. Vstopnina prosta.
— Velik vojaški koncert se vrši jutri popoldne ob 4. uri na K o -s 1 e r j e v e m vrtu. Vstopnina prosta.
— Kvartet ljubljanskih šram-ljev. Danes zvečer vrtni koncert v „Narodnem domu". V slučaju slabega vremena se vrši koncert v areni. Vstop prost. — Jutri, v nedeljo popoldne ob polu 4. uri koncert v restavraciji ge. Hafnerjeve v Rožni dolini. Vstop prost.
* Najnovejše novice. Velike
poplave imajo v Galiciji in pod Karpati na Ogrskem. Gališko mesto Gorlice je popolnoma pod vodo ter so ga morali prebivalci zapustiti.
— 151 pozivov na dvoboj je dobil v Budapešti bogataš Zom-bory, ker je razžalil uradništvo kreditnih zavodov.
— Manifestacija trozvez-nega vojnega brodovja se baje priredi še to poletje v nekem nemškem pristanišču. Avstrija in Italija pošljeta svoje najboljše vojne ladje.
— Sodna preiskava zoper kneginjo Wrede zaradi znane tatvine srebrnine po hotelih se je ustavila, češ, da je kneginj a neozdravljivo bolna na duhu.
— Romunski prestolonaslednik pride s soprogo 13. t. m. na Dunaj ter prinese cesarju novo ustanovljen romunski red Karla I.
— 1. maj praznik. Mestni za-storj zastop v Parizu je proglasil 1. maj za praznik.
— Orkanjerazdejal nemško naselbino (Jos^el v Kanzasu. Nad 80 oseb je ubitih.
— Za predsednika francoske zbornice je izvoljen Brisson.
— „Mensa academica" na Dunaju, kjer dobivajo revni visoko-šolci hrano, bo najbrže morala prenehati. Predsedstvo poziva vse človekoljube, naj prispevajo za ohranitev tega prepotrebnega zavoda.
* Junaška dekleta. Lucija Krn s t
v Filadelfiji, hči iz Nemčije priseljenega meščana, je dobila zlato kolajno za junaštvo. Bila je na izletu na New Jersevu, ko je nekega mladeniča iz družbe ugriznila kača klopotača v roko. Dočim je bila vsa družba zmedena in prestrašena, je Lucija naglo vzela nož% izrezala rano ter rano temeljito izsesala. To bi bil lahko njen pogin, ker je imela rano na ustnicah. K sreči ji strup ni škodoval. Tudi mladenič, ki mu je po operaciji spretno obvezala rano, ni trpel posebne škode na zdravju. — Se pogumnejŠo se je pokazala šele 171etna Ana Winters v Jersev City. Doma so imeli psa, ki je vsled vročine hipoma stekel ter hotel vgrizniti Aninega 131etnega brata Harrvja. Deček je še pravočasno skočil na neki zaboj, a pes je skušal skočiti za njim. Na dečkovo vpitje je priletela Ana, zgrabila psa z obema rokama za vrat, da ni mogel gristi ter bila z njegovo glavo toliko časa ob železni sod, da je bil pes mrtev.
* Prijatelji postelje. Mnogi sloveči možje so delali najrajši v postelji. Filozof Ed. Hartmann je napisal v postelji svoja filozofska dela. Nemški pesnik Grabbe je ležal po cele tedne v postelji, pisoČJsvojega „Don Juana" in Fausta". Pope je pisal vsa svoja dela v postelji. Tudi Voltaire iti Rosseau sta najrajši pisala.v postelji. Angleški romanopisec Graht Allen je ponoči v postelji osnoval cela poglavja svojih romanov. Ber-nadotte kot švedski kralj ni nikoli vstal pred četrto uro popoldne. Potem je reševal svoje vladarske posle, a ob 11. zvečer je bil že zopet v postelji. Pozimi pa je še manj hodil iz postelje. Svoje ministre je redno sprejemal v postelji ležeč. Sloveči sodnik Dorville je vodil razprave iz postelje, a v svoji oporoki je naročil, da ga moraj a pokopati v postelji in ne v krsti. Sah Nasreddin je na svojem potovanju po Evropi večkrat spravil evropske dvore v nepriliko, ker je po cele dneve preležal v postelji, Či-tajoč in pevajoč. Singer je v postelji izmislil najvažnejše dele svojega stroja. Najoriginalnejši in najvztrajnejši ljubitelj postelje je bil Colonel White, ki je preležal v postelji šest let in sedem mesecev ter je na ta način celo sedemkrat spremenil svoje stanovanje. Tudi don Everardo Blasco je baje preležal šest let v postelji, ker mu je vedeževalka prorovala, da ne bo umrl v postelji. Da uboži smrti, se je ulegel v posteljo ter prebil v njej šest let. Po šestem letu pa je prišel strahovit potres. Prestrašeni don Blasco je skočil iz postelje, pri tem pa padel tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev.
" Najmrzlejša zemlja na svetu. Gotovo da je najmrzlejša dežela na svetu Aljaska, ki je dvakrat tako velika kakor Francoska. Ljudje, ki so odšli v to deželo iskat zlata, so mnogo trpeli od mraza. Sedaj so se pa preskrbeli z vsem potrebnim, da zamo-rejo prenašati mraz. V dolini Jukva je pozimi večkrat 77 stopinj mraza; sicer pa znaša povprečno temperatura pozimi navadno 50 do *>0 stopinj pod ničlo.
* Mednarodni sleparji. Pred
pariškimi porotniki je bilo nedavno obsojenih 12 pustolovcev raznih narodnosti, ki so dogovorno sleparili več let na ta način, da so bili zavarovani pri raznih družbah proti nezgodam, potem pa se je sedaj eden, sedaj drugi dal nalašč povoziti toliko, da je dobil odškodnino , ki so si jo potem razdelili. Kadar je voz ali tramvaj katerega njih ranil, sta bila takoj vsaj dva iz sleparske družbe pri roki za priči. Tako sta dobila dva med njimi v dveh letih 15,000 frankov zavarovalnine za dobljene rane. Končno so jim prišli le na sled ter so vseh 12 zaprli.
* Zakaj je napetost med avstrijskim cesarjem in belgijskim kraljem? Ko je prišel belgijski kralj Leopold k pogrebu svojeiga zeta, prestolonaslednika Rudolfa na Dunaj, je dal ponoči poklicati k sebi ministra zunanjih zadev grofa Kalno-kyja, Češ, da mu mora sporočiti nujno stvar. Minister se je zelo čudil, kaj hoče kralj ponoči v Času žalosti. Še bolj pa se je začudil, ko mu je kralj Leopold rekel: „Drag^ grof, poklical sem vas, da vas prosim, da se toplo zavzamete za to, naj bi se v zana-prej kongoŠke akcije no tirale na dunajski borzi.u — Ko je cesar zvedel, kake misli so vodile belgijskega vladarja k pogrebu moža svoje hčere, je kralja v dno srca zamrzel.
* Zakladi ruskih zidov. Neki dobri poznavalec ruskih Židov dokazuje, da so ruski beguni naložili v nemških bankah 912 milijonov kron. S tem denarjem hočejo baje Židje kupiti od angleške vlade obsežna zemljišča za židovsko kolonijo ter so tozadevna pogajanja v najboljšem tiru.
* Cerkev iz stekla gradi neki mladi umetnik v ameriškem mestu Jova. Celo poslopje bo iz steklenih okvirov, v katere se vdelajo velikanske debele šipe iz neprozornega stekla, a vendar bo dohajalo skozi steklo toliko svetlobe, da ne bo treba oken. Obenem gradijo že tudi nove hotele s steklenimi stenami.
* OsivelOSt las. Ravnatelj Pa-steurjevega zavoda v Parizu, prof. Mečnikov, je dognal, da so celice, imenovane kromofagi, ki razjedajo korenine las, da lasje končno izgube svojo prvotno barvo ter posive. Proti temu bi se dalo pomagati po MeČni-kovem prepričanju, ako se s temperaturo 60 stopinj kromofagi zamore. Le na ta način se zabrani osivelost, obenem pa bi taka temperatura odpravila tudi — lase.
* Ženska univerza v Carigradu. V Carigradu je ženska univerza, na kateri je bilo dosedaj pro-moviranih že 422 dijakinj. Sistem je popolnoma angleški ter poučujejo le Angležinje v angleškem jeziku. Sedaj je na tej univerzi 160 dijakinj, največ iz Albanije, Tigrisa, Egipta, Španije, Romunske in Bolgarije.
* Nasilni kozaki. V varšavskem predmestju Černikovu so se igrali štirje dijaki z revolverji, ki se je pri tem sprožil. Strel je zbudil kozake, ki so mislili, da je to izzivanje k izgredom ter so na dijake streljali in dva ubili.
* Pariški trebuh. Statistika pariških tržnic izkazuje, da se je lani v Parizu pojedlo 51 milijonov kil mesa, 21 mil. kg perutnine in divjačine, 15 mil. kg zelenjadi in sadja, 4 mil. kg gob, 39 mil. kg morskih rib, 2 mil. kg rib iz rek in jezer, 10 mil. kg školjk, 14 mil. kg surovega masla, 306 mil. jajc, 12 mil. kg sira itd.
* Dve epidemiji razsajata v angleških kolonijah, in sicer v Indiji kuga, v Afriki pa nspalna bolezen". Kuga se je v Indiji zadnje čase začela znova zelo opasno širiti, tako da umrje na dan po 5000 oseb. Samo v Bombavu umrje na dan povprečno po 150 oseb. Istotako mori spalna bolezen v angleški koloniji v centralni Afriki na tisoče domačinov. Angleška vlada stori vse premalo proti razširjenju. Dokler ni bilo angleških oblastnij so si divjaki na radikalni način pomagali, da se bolezen, ki je skoraj vedno smrtna, ni širila. Ako je poprej kateri domačin zbolel za to boleznijo, so ga odnesli daleč v gozd ter ga ubili. Angleška vlada pa seveda ne dovoli takega sanitarnega postopanja.
* Redka Žival. Sele pred par leti so po najdenem okostnjaku v osrednji Afriki prišli na sled živali, ki je podobna deloma gazeli, a videl je še ni noben tujec. Domačini so žival paČ poznali ter ji pravijo „okapiu. Vodju znanstvene ekspedicije kapetanu Aleksandru se je sedaj posrečilo, da je ujel eno teh redkih živali v jamo, v kakršne love slone. Ne ve se, ali bo mogoče žival spraviti živo v Evropo.
* Nenavaden spomin se pripisuje angleškemu kralju Edvardu, ker se spomni po letih ne samo imena, temuČ vseh podrobnosti, kar je kdo govoril v njegovi avdijenci. Tako mislijo ljudje, ki pridejo čez leta drugič v avdijenco. Toda kralj je le prebrisanec. Po avdijenci si zapiše v knjižico na posebno stran ime vsakega sprejetega z vsebino razgovora. Pred vsako avdijenco potem primerja imena novoprijavljenih z imenikom v svoji knjižici. Nadalje vodi kralj posebno knjigo o vseh škandalih, ki se dogajajo v visokih krogih, da more preprečiti prihod kompromitovanih oseb na dvor.
* iiČrna smrt". V tovarniškem mestu Kaslu pri Jekaterinoslavi so razkrili novo versko sekto, ki se imenuje „crna smrt". Sekta ima v najsi-romašnejši ulici svojo tajinstveno hišo. V temnih nočeh prihajajo Člani popolnoma neopaženi v hišo k svojim obredom. Vsako noč je drugi član „žrtev". Pripeljejo ga v sobo brez okenj popolnoma Črno pobarvano. Na eni strani je črn zastor. Na tleh, prevlečenih s črnimi preprogami, sta dve blazini. Žrtev leže na tla ter položi glavo na blazino. Nato se zastor vzdigne, a v sobo pride črno oblečena deklica, vzame drugo blazino, vrže jo „žrtvi" na glavo ter sede na vrh. Ko žrtev ne kaže več znakov življenja, se vzdigne ter izgine zopet za zastorom. Obred je s tem končan. Nekateri tolmačijo, da je to pravi način priti v nebesa, drugi pa pravijo, da je to kazen za smrtne grehe.
* Mož  in  žena v ljubezni.
Legouve je zapisal zanimivo mnenje o moški in ženski ljubezni r zakonu.
Zakon ima svoje junakinje, a unakov nima. Kateri najvzornejši mož bi se mogel meriti z Eponino ali madamo Lavallette? Taka ljubezen je le ženska last. Pa tudi ako jo potisne v ljubezen kaka druga strast, prava ljubezen se takoj zbudi, kakor brž preti možu kaka nevarnost. Nezvesta žena je v takem slučaju pripravljena zapustiti celo svojega ljubimca, da neguje svojega moža ter se mu vsa žrtvuje. Moški se zaradi svoje žene dvobuje tudi tedaj, ako mu je ravnodušna, toda Čuvstvo, da svojo ženo brani, ni nikoli — srce.
* Dva  rojaka   kriva umora
prve vrste. — John Špehar in Josep Sertič, dva mlada slovenska rudarja iz Aurore, Minn., bodeta v nekoliko dneh stala pred okrožnim sodiščem v Duluthu, katero ju bo morda sodilo na življenje in smrt. Porotniki so oba spoznali krivim umora prve vrste in kazen za tako dejanje so po zakonih države Minesote — veŠala. Spehar in Sertič sta v mesecu marcu v Aurori umorila in potem oropala nekega Charles Petersona. Njegovo truplo so našli na potu zunaj naselbine; prestreljeno je bilo s štirimi kroglami in poznati je bilo tudi več vbodcev noža. Žepi na obleki so bili vsi izpraznjeni. Neki gostilničar v Aurori je videl zadnji dan pred zločinom Petersona v družbi omenjenih dveh rojakov, ki so pri njem skupaj popivali in opazil je tudi, daje imel Peterson večjo vsoto denarja pri sebi. Tisto noč se je tudi potem zgodil umor. Ker je ta gostilničar in še več drugih prič naravnost dokazovalo, da sta Sertič in Špehar morilca, aretirana sta bila nekaj dni po umoru v Virginiji, kamor sta takoj drugi dan pobegnila iz Aurore. G.
* Ameriško konzerv no meso.
Neki mladi pisatelj Lanclair je popisal v posebni knjigi, kako škandalozno se pripravlja v tovarni meso za konzerve. Tozadevni trust kupuje bolno in okuženo živino po celi državi ter prireja meso za konzerve. Pokvarjeno in neužitno meso se najprej umetno posuši potem pa kemičnim potom pripravi za konzerve, ki pridejo pod različnimi imeni na trg. Slanina cerknjenih svinj gre tem potom na tone med svet. Knjigo je dobil v roke tudi predsednik Roose-welt, ki hoče z vso strogostjo nastopiti proti milijonarjem, ki se pri trustu na tako nepošten način bogate.
* Ljubezenska drama med bratom in sestro. Pred rimskimi porotniki je bil nedavno podčastnik Roberto Tomasini, obdolžen, da je imel s svojo sestro kažnjivo ljubim-sko razmerje ter jo je nato ustrelil. Brat in sestra sta se ljubila že iz otroških let in da bi ubežala strasti, se je zaročila deklica z drugim možem, doČim je tudi brat iz tega namena pričel z drugo deklico. Toda vse prizadevanje je bilo zaman, strast je bila večja kot preudarjenost, zato sta sklenila skupno umreti. Brat je pognal setri kroglo v srce ter se nato sam nevarno ranil, a je ozdravel. Izvedenci so izjavili, da ga je bolna strast tako prevzela, da ne more biti odgovoren za svoj čin. Porotniki so ga nato oprostili.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš11. Št 23.
Vsebina: XVIII. glavna skupščina „Zaveže". — Naš denarni zavod. — Korak naprej! — Glavne počitnice na Štajerskem. — Začetek in konec mojega učitelje vanj a. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
— Ljudmila Poljanec. Poezije.
Založil L. Schwentner v Ljubljani 1906. Cena: broširanemu izvodu 2 K (po pošti 2 K 10), eleg. vezanemu 3 K (po pošti 3 K 10). Čitateljem „Ljubljanskoga Zvona" je že precej časa znano ime Nataša. Lirske pesmi, ki so izšle s tem podpisom v „Lj ubijan-skem Zvonu", so obudile opravičeno pozornost, kajti v njih se je kazal lep lirski talent. Sedaj je Nataša izdala svoje pesmi v posebni knjigi in sedaj je tudi širša javnost izvedela, da je pravo ime te dame Ljudmila Poljanec. Zbirko svojih poezij je gospič. Poljanec razdelila v štiri skupine: „pe-smiin romance" itermezzo" „Ob Adriji" in „Epilog". Dih prave poezije pre-veda te pesmi, vsaki se spozna, da je vzklila iz srca, a vsaka je polna pesniškega poleta. Jezik je odlično lep in neprisiljen in oblike so umetniške. Krog čustev in idej ki so dale snov tem pesmim je sicer bolj tesen ali vselej je zadet pravi ton. Lirika mora vzbuditi v Čitatelju gotovo „štimungo", ako je res pesniška lirika; to doseže vsaka teh pesmi in s tem je izrečeno najlepše priznanje o poezijah Ljudmile Poljančeve.
— Dr. Kari Glaser: Kritike in prevodi za poskušnjo. V tej brošuri je pisatelj dokazal, da so Funtek, Cankar in Zupančič preložili Shakespearea iz nepopolnega nemškega prevoda in ne iz originala in da je vsled tega v
teh prevodih dosti napak. Pisatelj je dodal nekaj svojih prevodov slovenskih pesmi na nemški jezik. Točni in vestni so ti prevodi, ali čitaj o se nekam preveč trdo.
Izpred sodiftn.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Obtožen* poštar. Janez Mursche t z, 37 let star rojen v Bišu, bivši poštar v Železnikih, je tožen zaradi uradnega ponever-jenja 3017 K 70 vinarjev. Obtožnica pravi, da si je v Bovcu s svojim terorizmom in oblastnim vedenjem nakopal nevoljo občinstva, tako da so ga morali na predlog politične oblasti iz Bovca odstraniti. Prišel je v Železnike, a tudi tu se ni poboljšal. Vsled večkratnih pritožb zaradi večkratnih nerodnosti pri pošti ukrenilo je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu natančno revizijo tamošnjega poštnega urada. V to svrho je bil odposlan c. kr. poštni komisar Karel Meditz, ki je začel z revizijo dne 15. sušca t. 1. Na večkratno komisarjevo vprašanje, je li morebiti obdolženec pozabil kak prejem zaračunati, je Murschetz odločno izjavil „da ne" in vendar je previdno zamolčal prejemek tistega dopoldne z 2531 K 1 vinar. Tega zneska obdolženec ni zapisal med dnevne račune, to pa zaradi tega ne, ker je novejše pošiljatve rabil v pokritje starejših zanemarjenih svot. Dognala se je tudi pošiljate v Franceta Demšarja iz Zalega loga v znesku 679 K 74 v., odposlana dne 9. svečana t. 1. na I. Koširja v Skofji Loki, katero je ta še le dobil od poštnega erarja izplačano, ko je bil že Murschetz v preiskovalnem zaporu. Iz previdnosti je Murschetza vse računske priloge odstranil, da bi se ne moglo na sled priti njegovim sleparijam. Ko je Murschetz uvidel, da je revizor vzlic težkočam le našel vse nerednosti in konstatoval poneverjeno svoto, sprožil si je strel proti glavi, ne da bi se opasno poškodoval, drugi dan pa je bil aretovan. Zagovarjal se je, da ni premišljeno zakrivil primanjkljaja 3017 K 70 v., temveč da je to izviralo vsled bolehne raz-tresenosti in pozabljivosti, da se je dostikrat pri strankah v svojo lastno škodo zmotil s tem, da jim je preveč denarja odštel, ali pa premalo vzel, da je v tem stanju sebi na kvar pomotoma napačno vsoto zadeležil. Osem porotnikov se ni mogloprepričati o Mur-schetzovi krivdi, na kar je bil oproščen.
Telefonska m uaojnuna poročila.
Dunaj 9 junija Danes so se pričele delegacije Budget znaša 36 6 milijonov, prot 342 mili-jcnom v preteklem letu. Za poljsko artiljerijo se zahteva 20 milijonov, za udeležbo Avstro Ogrske na pariški konferenci radi hullske afere 23 412 K in za pošiljatev avstrijskih častnikov v Mdcedonijo 7815 K. Delegaci sko zasedanje je bilo otvorjeno ob enajstih. Za predsednika je bil izvoljen princ L o b-ko\vitz, ki je imel popolnoma brezbarven nagovor, v katerem se je tudi dotaknil najnove še krize n konflikta, ki je v najnovejšem času nastol med Avstrijo in Ogrsko. Na mesto podpredsednika je desnica kandid rala viteza Abrachamo-wicza, levica pa Svlvestra. Abracttamowicz je pa po krivdi desn ce same propal ia je bil za podpredsednika izvoljen dr. Svlvester Nato je minister zu-nanj h zadev grcf Goluchovvski predlož 1 budget ter zahteval, naj se izroči odseku, sestojeremu iz 21 članov. Delegat Straucher seje pritoževal, da Bukovina ni zasto pana v tem odseku, ter predlagal, naj se število članov zviša na 24 Ta predlog je bil odklon;en Za referenta je bil izvoljen dr Bo-brzinski.
Dunaj 9. junija. Danes ob Štirih je imel ministrski svet seje, ki so se je udeležili vsi ministri.
Dunaj 9 junija. Ministrski predsednik baron Beck je danes ob desetih sprejel člane delegacije, da se ž njimi osebno spozna, ker jih ima jutri predstaviti cesarju
Dunaj 9 junija. Razni listi beležijo vest o tajnem sporazumi j en j u Avstrije z Grško. Po tej pogodbi priznava Avstrija, da spada južni del Albanije in Mace-donije v grško i o te resno sfero, ves
c stali del teh dežel pa v avstrij-sko interesno sfero.
Dunaj 9. junija. „Pol korespon dencaa javlj t iz Petrograda, da bo v najkrajšem času odstopilo ministrstvo Goremykinovo.
Zagreb 9 junija. Za oddel-nega predstojnika za notranje zadeve je Ime tovan Vladimir pl Nikolić, za šefa naučnega od delka dr. Roje, edvetnife v B3I0-varu za predstojnika justičnega oddelka pa dr. Badaj, odvetnik v Zemunu.
Carigrad 9 junija. Turška vlada je velesilam poslala protest prGti postopanju Grške, ki krši § 14. med Turčijo in Grško sklenjene mirovne pogodbe s tem, da dopušča in celo prspešuje formi ranje čet, ki potem gredo v Ma-cedonijo in v Albanijo in ki jih vodijo aktivni grški oficirji
Madrid 9 .unija Kraljeva izjava, da hoče imeti na vsak na čm liberalno vlado in da tega njegovega prepričanja ne premene niti anarhistične bombe, je obudilo občno veselje In je ustanovitev liberalnega m n*strstva za g tovljeno
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Smer vedno odnehavajoče tendence se je v zadnjih dneh spremenila. Nastala je vsled tega na žitnem trgu nejasnost, utemeljena tembolj, ker so občasu deževnih dni prorokovali za najbližji čas lepo vreme, ki naj bi cene še poglobilo. Ko pa se je res pojavil lep dan ter smo s stoodstotno gotovostjo pričakovali Še večje popustljivosti, nam je naznanil brzojav poviške, dokajšnje poviške. Tako nasprotje pač gotovo trg zbega, ustvari nejasnost, skuša oživiti dvome — izkratka: slika otemni in Človek ne ve, so li dosedanji popusti že pod normalo dobre letine, ali pa oznanu-joča se dobra letina v resnici že hira na kaki bolezni, ali pa je stvarjanje, padanje in dviganje cen le borzni manever, ki ima namen zbegati producente in konzumente, da gotovi špekulantje v kalnem ujamejo nekaj boljših rib.
Pšenica je pomalem do zadnjih dni odnehovala, ne toliko na efektivnem kakor na terminskem trgu, hipoma pa se je ravno ob času najlepše kazočega barometra ojačil efektivni trg, še bolj pa oktobrov kurz. Prej dokaj silni liter antj e so izginili, na limite ni odgovora, prejšnje ponudbe so dvignili, v kolikor je ta ali oni voljan prodati. Presenečenja smo na tem mestu že davno omenili, tudi letos nam ne izostanejo.
Koruza pogreša sebi željnega konzuma, vendar pa se cene trdovratno vzdržujejo: seinpatje se dobi blago iz druge roke nekoliko niže. to pa tedaj, ako se ji je posrečilo realizirati po kakem ugodnem kurzu večji kvantum.
Oves prihaja redko na trg, zbog tega mu je cena kar najtrdnejša — tekom tedna zaznamenuje zopetni povišek do 10 v.
Jedilno olje je cene zopet znatno dvignilo, ker se je pojavilo obsežnejše povpraševanje.
Petrolej ostaja na nespremenjeni ceni.
Špirit tendira trdno.
Sladkor notira slično kakor prejšnji teden.
Kava vzdržuje trdno dosedanje cene.
Riž dviga cene, vendar pa Jni opaziti posebnega zanimanja za nakup.
Razširjeno domače zdravi.o. Vedno ?ečja povpraševanja po ,.3loll-ov«?m francoskem z i; h iij n iu soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma-ticno maziio. V steklenicah po K 1*00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 31-8
Lekarnarja A. Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo. Ta splošno znana zanesljiva pomočka ne pomagata izvrstno v vseh slučajih samo jeseni in pozimi doma, ampak posebno ob poletni vročini na potovanjih in turah. Prava pomočnika v sili sta to pri tako pogostih slabostih in ob vročini, omedlevicah, posebno ob času kumar in mladega sadja tako pogostem ščipanju po trebuhu, driski, krčih, motenjih prebave, pre-hlajenfu, infekcijah s slabo pitno vodo itd. Mazilo je nenadomestljivo za odrtje kože, zmečkanine, otekline, žulje, rane vsake vrste, gnojitve itd. in oba pomočka bi morali v zadostni množini nositi vedno seboj, če drugega ne pomagata vsaj za prvo silo, dokler ni zdravnika. Komur bi ta pomočka še ne bila znana, dobi na željo, da se popolnoma prepriča, zastonj in poštnine prosto knjižico z mnogimi tisoči izvirnih zahvalnih pisem. Ne dajte si vsiljevati drugih ničvrednih ponaredb, pri vseh dopisih in naročilih pa naslavljajte natančno: Lekarna A Thierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini. ^
885 neobhodno potrebna zobna Cršme 13
vzdržuje zobe ciste, bele in zdravo *mmmmm,mummmmwMmn miu.......,mi
Kdor ljubi kakao in čokolado, tona bodi priporočan:
Kandol-Kakao
ki ima najmanj tolftče v sebi, j« torej najlaže prebaven, ne provrroća nikoli ■aprtoeti in jo  ob   najboljšem  okum  izredno poceni. Prieten samo z imenom Ivan HofT in z levjo varstveno anamko. Zavoji po Ml kg 90 vinarjev Dobiva ■     » >/• » 50 0k » povsod.
Zahtevajte
iliHtrovan cenik
podjet/a za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
'DUNAJ, VI., WalteK!|.
Cena lepa svetloba brez instalacije in aevamosti. Poraba 1'4 kr. na uro. *2i.v> 48
l'»NlHVU(» IHr»V'>UO
V nI 4» i'uuarf nuje In |»<>-■IKtiNliO«Mllj4* ki.zuito
Edino pristen je Thierryjev balzam
le s zeleno znamko ,,redovnic»-
felnroMlniuo, iieprekokiio
jruti slabemu prebavhanju, kritin želodcu, koliki, kataru, i*-auiin boleznim, influenci itd. itd. C«na 12 majhuib ali 6 dvojnatih ■teklenie  i li i  velike •pecialne •tekienjca  a   patent zamaikom K  5'— franko.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo, povsod znano not non plus ultra
proti vaem še tako starim ranam vnetjem, ranitvam. ab-•ceaom iu oteklinam veeh vrat. Cena: 2 lončka K 3 ou
ae pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar t Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura a tisoči ori^inpluih rahvaluib pisem jrratia in franku V zalomi v akoro vaeh večjih lekarnah ia medicinelniL drogenjah. 25
Proti zobobolu in gnilobi zoo
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dimno in odstranjuj* neprijetno sapo Ia um«. f stelalenlea z natodom I t&.
BI gorodnemn gospoda VI. Lievtttlltu,
lekarnarja v Ljabljani. Vafia izborna Melasine astna in zobna ▼Oda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakema najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite 6e 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905.
Dež. lekarna Mil. Leustek* v Ljubljani, Rešljiva cista št. 1
leg novozgrajenega Fran JoMovapi iubil. moatn 48 23
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali : Za družbo sv. Cirila in Metoda: N
mesto Buffalo Billu so darovali po krom gg. poštni uradniki v Ljubljani K 14-2- jn sicer: Gg. poštna kontrolorja Jenko in Vidmar; poštni oficiali: Bučar, Gruden, Gregorič. Lassbacher, Podgornik, Ravnikar, Šcmrov, Tomazin, Vrtovec in Zadnik; asistenta Kak in Velepič. — Srčna hvala! Živeli darovalci in nabiralci.
Za „Učiteljski konvikt41: Gdč. Silvija Praznik v Metliki K 5— darovala dva gospoda pri kegljanju. — Lepa hvala! §voto smo izročili g. Dimniku.
Za Vilharjev spomenik. Gg. ljubljanski slovenski realci na majnikovem izletu na Golici dne 2. junija K 620. — Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 6. junija: Josip Jerina, posestnik, sin. 5 mes., Korunove ulice  16. Catarrhu.s. — Ivan Zaletel, delavčev sin, 1 leto, deckegega vas 20, Catarrh.
Dne 8. junija: Marija Planiušek, izvo-ščkova žena, 44 let, Gradišče 7, srčna hiba.
V deželni bolnici:
Dne 81; maja. Štefan Skorja, gostač, 61 let. Haemorhagia.
Dne 1. junija. Fran Klopčar, zidar. 40 let. Meningitis. — Genovefa Rovšnik, gostaška hči, 21 , leta. Scrophulosis gravi&
Dne 3. junija. Albert Janoch, kroinjar, 50 let. Jetika. — Ana Sterbenk, delavčeva žena, 27 let. Jetika.
Meteorolotftno poročilo.
Vlain* n.d morjem SO«u    Srednji »r»cm tlak 78«.0 mm
Jani	Črna opazovanja	Stanje barometra v mm	2u Is lj	Vetrovi	Nebo
8.	9 «v.	73G9	160	brezvetrno	oblačno
9.	7. sj.	735 6	13 0	*!• jgrahod	pol. oblač.
•	i. pop.	7349	18 8	ur. jjvzhod	oblačna
Srednia včerajšnja temperatura: 15 6% nor-male: 16 9*. — Padavina v mm 0.0.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 8. junija 1906.
Naložbeni papirji.
4-2° e majska renta .... 4*2°/o srebrna renta . . . 4» 0' avstr. kronska renta . .
!•/• » . zltata , ■ * 4° o ogrska kronska renta . 4ca „ zlata 4° 0 posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet _ _ Zadar
/o
4 j o
ii/ •/»
* 0
41
4*/i
4S
4t o
1 o
bos.-herc. železniške posojilo 1902 .   . . češka dež. banka k. o.
*• o-
, zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 0 pest. kom.   k. o. z
10J pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
B zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-Poreč......
40 prior, dolenjskih žel. 3»/* prior. juž. žel. kup. '
41 \   avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od l. 1860'/5  .   . . „    od 1. 1864 .   .   . .
, tizske......
zem. kred. I. emisije
, ogrske hip. banke . ,    srbske a frs. 100 —
„ turške......
Basilika srečke .  . .
Kreditne „     .   . .
Inomoške »     .   . .
Krakovske „     .   . •
Ljubljanske „ . . • Avstr. rdeč. križa „ . . . Ogr. „ tj n . . • Rudolfove m     •   • •
Salcburške „ ... Dunajske kom.   „     .  . .
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice ... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . .
Ogrske
Živnostenske „ . -Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. ' . . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Denar
99 80 9975 9Q 86 118 25 95 65 114 05 99-15 10050 99 70
100 70 99 50 99 60
Blago
100 —
99 95 100 05 11845 95 85 114 25
100 15
101 50
100 70
101 70 100-30 100-10
100-45! 101-45
105 50 100 20
ino —
100—
109 -100 50
10650
106 70
10020 100 50
101*— 101-50
99 90|
99-50i 100-
31985! 321 85
IOO60! 10160
20*— 282 — 156 50 289- -290 — 2C0 -100 — 156 10 2250 472-78-90 — 57- -49 85 3025 57*-68*-524 —
205 — 284 -158 50 297-50 300 — 268 10620 157 10
24 50 482 —
84'-
94-
64
51 85 32 25 63-73-534 —
Valute.
C. kr. cekin 20 franki . 20 marke .
149
680 11666 671 814 242 673 578 2740 577 269 598 148
35 150 35 50 68150 —!1676 -751 672 75 —I 815 -
- 242 50 ■ —  678 —
- 579 — • - 2750 — 50 578 50 —i 273 —
- j 604 -50 150*—
11-34 11-38
19*11 1914
2345 2353
bovereisns.......                           23-97 24'05
Marke........U7-30 117*45
Laški bankovci.....;i   9fr40 «60
Rublji........                                    252-751 253 75
Dolarji........il    *"84| 6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. junija 1906. Termin.
Pšenica za oktober . .  za 100 kg K 15-78
Rž        , oktober .  .   . 100 .  . 13^4
Koruza  , julij    ...   „ 100 ,  , 1290
9       9  maj za 1. 1907 „  100 ,  „ 11*22
Oves     „ oktober .       „ 100 „ „ 1318 E Tek ti v. 5—10 višje.
94 6
Priporoča se, paziti na to znamenje, nž^ano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
I Mattonž-eve Siesshubler slatine. |
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, vetjih špecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Hotel „Union" u Ljubljani.
Danes ciganski
koncert
Jutri zajtrkovalni in večerni
HČERI
Sprejema varovanja filoveokega Siv 'jonia po najraano-fTBtnejaib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoU, ko nobena droga aavarovalnica. Zlasti je ugodno &a v aro van je oa dottvotto m «mrt s amanjsujocimi ee vpiaCilL
dan ima po preteka petih tet
pravico do dividendi
Rei. fondi: 34 788.637-75 X. Izplačan« odškodnin« In kapitali]«: 87,176.383-75 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ va*«laoal ilavasika • naroda« upravo. i
Vh poJMIlll« daj«;
Generalni MStop W LJiibljeni, segat piaarn« ao v imatnaj baninej hiši
ia«9amla ft*«»w.
- 66
Zavaruje poslopja m premičnino proti poSarnim Škodam po najnižjih cona t Skoda cenjuje tako] in najknlantoejr DSiva najboljši slove a, koder poalnjt
Dovoljuje is čistega dobička tsdatn« s>odpore v narodne in obCnofcormtn* namene.
Bernhardinec
11 mesecev star se proda v Kolodvorskih ulicah št. 7. 2126
i Mil Ho
31 ., koDJske sile, izvrstno teče navkreber, nov vzorec, brezhibno, se takoj ceno  proda.   Kje   pove upravništvo
„Slov. Naroda. 2123
Stanovanje
v K na novih ulicah št 5 v pritličja,
obstoječe iz 3 sob s pnpadki, se odda za majev ali avgustov termin.
Pojasnila daje upravništvo „Na rodne Tiskarne" ravnotam.
Stanovanje
za dve gospodični s hrano ali pa brez nje, se odda takoj ali pa za 15. t. m. Vpraša se Stari trg Št. 20, III. nadstropje. 2121—1
Na Kosierjevem
restavracijskem vrtu
bo Jutri v nedeljo, dne 10. junija
Začetek ob 4. uri.    Vstop prost.
Obilega obiska prosi
Marija Erbežnik
restavraterka.
Dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence vešč
se sprejme pri podpisani zadrugi. _ ^
Plača po dogovoru.
Lasteoročno pisane prošnje s prepisi spričeval in naznanilom dosedanje po-rabnosti   je  vložiti   do  20. t.  m. na
„Ljudsko posojilnico" v Ljubljani.
Hotel ,Lloyd'
Jutri dopoldne
= no orlu ==
popolne Ljubljanske društvene godbe.
Začetek ob polu 10. uri dop.
Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi
Karol Tauses
2122
restavrater.
ciganske godbe.
Ta*? diln tomu sv«n,J     trp'B' "a Usice lidi
»*auaW8k, "aS^"*«« ujj. SSS?
L? aaždem k^l'?- *~»*t Ho. &*" "
mm ■
TrsoTSteca
Špecerijske stroke sprejme A. Sušnik,
Ljubljana, Zaloška cesta. 2117-1
svetel prostor
v mestu ali bližini, ki bi bil pripraven
za delavnico. 2093-2
Ferdo Primožič, mizar Breg št. 20.
Praktikant
ki se hoče izobraziti v strojnem risanju, se sprejme v tovarni za stroje G. Tdnnies v Ljubljani. 2116-1
Proda se iz proste roke
hiša z velikim vrtom
v Ljubljani, v predmestju. 2088—1
Posestvo je posebno pripravno za kakega obrtnika, ki potrebuje veliko prostora. Ponudbe na Josipa Vid" marja, dežnikarja v Ljubljani.
3 lepe sobe
za poletensko sezijo se oddajo v najem pri Ivanu Kristanu,  gostilničarju v
Predtrgu pri Radovljici, Gorenjsko
2119
Izurjena
prodajalka ali blagajničarka
26 let stara, išče takoj službe bodisi v modno ali špecerijsko trgovino. Več se poizve v upravn. nSl. Naroda. 2124—1
Preklic.
Podpisani preklicem, kar sem govoril na občnem 'zboru rokodelske zadruge dne 22. aprila 1906 v Dobu zoper Jerneja Vidmarja.
Dob, dne 5. junija 1906.
Franc Srša
2118 kolar
CJ<-no češko
posteljno perje!
5  kg Dovega sknbljenega K boljšega K 12*—;
belega, jako mehkega sknbljenega K18*—; K 24"— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 1639 6
Benedikt Sachsel, Lob.s 35. pošta Plzen na Ceftkem.
Kvartet Mlinskih Sramile«.
y nedeljo, ine 10. junija
vrtni koncert
ob vsakem vremenu
v restavraciji v Rožni dolini.
Začetek ob polu 4. uri popoldne Vstop prost.
K obilni udeležbi najvljudneje vabi
2G87 vdova Hafnerjeva.
V Kranjski gori
se Odda za poletje več stanovanj. Svež gorski zrak —- 812 m nadmorske višine — divna okolica, krasni sprehodi in izleti. Leži prav ob železnici.
Vprašanje  na „Letovi&ko društvo" v Kranjski gori. 2109—1
Išče se
posebna soba
za  dve   ozir. tri   gospodične z dobro
hrano in postrežbo za 1. ali 15. julij.
Ponudbe na upr. „Siov. Naroda" pod „soba". 2113-1
Ustanovljeno leti 1842. V* ČRKOSLJKARJd, SLIKARJA^
]narisov in orbov p BRATA EBERLl
te*—"^—Jtt
-(
Dvorski trs št. 3
podjarodno kavarno"
Od 10. junija do 16 junija 1906:
plastične umetnosti
na Dunaju, v Berolinu, Petrc-gradu, Rimu. Fiorenci, f arizu :n Londonu. 2101
Zenitna
ponudba.
Trgovec, 26 let star, je je// poročiti j gospico ali mlado vdovo v svrho ustanovitve lastne trgovine. Dote vsaj 50CO Jf.
Le resne ponudbe 5 fotografijo naj se pošiljajo pod »Srečna prihodnost" na uprav. JtS^ov- Naroda".
2108-1
TJzatdLzio d.oTrol3«xi» že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
oosredovalmca stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 2116
prlpnroea In nametie* le boljše
službe iskajoče vsake vrste
r.a 14jubijano In drugod. Potnlna 4ii°kt«J. — Xatanrnr|e v pisarni. —
Vestna In  kolikor  možno hitro postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Restavracija „Narod, do:
kl|anf.
Vsak dan sveže 2054—3
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovareu Za'ec in Laški trg".
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
==   Lep senčnat Ifpov vrt. == Za mnogoštevilni obisk se priporoča
pestavratep.
o
dobro izurjenega v trgovini z mešanim blagom sprejme     2069—2
OTON HOMAN o Radovljici.
sprejme Matej Oblak, Vegove ulice
Štev, 12. 2065 I
Seno in slama
vse v balah, se ceno prodaja na Hkla-diščn, Martinova cesta štev. 10.
974 13
Samo za mesarje !
Kdor od gospodov mesarjev po trebuje lepih meter širokih
hrastovih čokov
nai se oglaai pri posestniku Ivanu ZajCU V Soteski pri Ljubljani.   2107 — 1
Sobe s hrano
iščeta 2 sol. stalni gospodični.
ponudbe pod „M. J." pošt. predal 29, Ljubljana. 2112—1
Službo strojnika oli kurjača
išče izučen ključavničar. Naslov pove upravništvo ,,Slov. Naroda". 2090
izdelan na Tirolskem in Predarlskem se prodaja zaradi pomanjkanja prostora od sedaj naprej po K 84*—, 88 —, 96*-, 100-, 108-— za 100 kg.
MENIŠ & SCHERBAUM, M rbo.
2095-1
l
dobro iztirjeni, dobe stalno delo; sprejme se pa tudi
več učencev
v tovarni klavirjev Rudolf Warbinek v Ljubljani, v Hilšerjevih ulicah št. 5 in na Rimski cesti št. 2. wm
Deklice
stare nad 14 let, poštenih staršev, se sprejmo v uk za pleteDJe na strojih. Ko se pnuče, dob'.T stalen zaslužek. Sprejemajo se vsak dan od 8. —12. m 2.—6. ure. 2079—3
Tovarna pletenin in tkanin DRAG. HRIBAR, Zaloška cesta št. 14 v Ljubljani.
„Švicarija"
v nedeljo, dne 10. junija
koncert
cigaaiske godbe
3101 -      (Rosza Bandi).
Začetek ob 3. pop. Vstop prost.
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 „Moderno
dobavlja kakor znano
najboljše čevlje.
„Derby". „Schlck"
pred.8t373. Boiealf z močnimi podplati K 1 3— Pred.8t.690. Irhovina s Siv. podplati K6* — •   » 403. Lakoviaa......- 1650 a ,   . 720. Lakovina.....6*30
Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. itev.
_Heprlletnl izdelki se zamenjajo.
2120
Pred. it 747. Chevrette t Siv. podpl. K 9*—
„    „ 745. Glaagow CheTreanx, močni _ podplati.   ...   K 11 —
Pred. št 653. Sabahid . ,    . 567. Ia Boxcalf .    . 610. Lak o vina
K 10*50 . 13-. 12
t
68
D38B
728978
M»|*re«>$t kpai« isene *§«»  l«-? f»*^ prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego krasnih prsi, dosedaj neprekošeno po svojem presenetljivem učinkovanju. Kathe voda za prsi se rabi le zunaj, zaraditega se porabi pri vsaki konstituciji. Kathe voda za prsi Be izdeluje samo iz rastlin in je popolnoma neškodljiva. Cena steklenici 4 gld, steklenice za poskušajo 2 gld. 60 kr. z navodilom o uporabi. Creme proti spuš&ajem, v sedanjosti najboljše čistilno sredstvo za polt, neškodljivo in brez živega srebra. Lončki a l gld. in 1 gld. 75 kr. Zraven spadajoče milo 50 kr, puder 1 gld. Razpošilja di skretno proti povzetju gospa Kathe Manzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3, 1270- 10 I nadstropje, m.
Vrzite hrošča na papir in ga poškropite s Ting-Tingom — takoj bo mrtev.
i k m o
"S
zamori vse stenice z zalego vred.
Povsod naj se zahteva po «« li; v V«. V« in 5 litrskih steklenicah ceneje.
Brizgalka 20 vin. 1438—8 Glavna zaloga v LJubljani, Anton 1**1.1*'. drogerija.
=====   Druga sredstva odločno zavračajte. =
Okoli 150.000 konjskih sil imamo u napravah
sesalnega plina
2*L
Vgeobleajne ieliboati do lOOPH bo vedno v delu In se dobivajo 2B88—42    w primernem roku.
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva.
Langen & Wolf
tovorna za motorje
na Dunaju, X.,
Laxeuburger3tras8e 53
Telet št. 238
Jos. Vodnik
Telet št 238
tovarna kisa v Spodnji Šiški
naznanja  svojim  cenjenim  odjemalcem,  da je prevzel
I Kantovo tovarno i
8094-i   na Viču (Kožarje)
kjer se bode izdeloval ki^  tndi  v naprej  a zaloga bode v ——————— Spodnji ;Siški.
Naiceneiša pot z& zda"\ll
r J
n I :,
dečtt zvezda #
fi?%f iJi*m*ft I Hitrain varna vožnja piun/v*! p*" I 75 Tnoderno ouravlje-
dnižbo pri Herk
pošteni m \* *
mmi novimi brzoparniki te solidne
enažni po- ,-
strežbi. Natance: I ?%Ki?*«j«i#»1i*i*fm
zanesljiv pouk in j r*«5»«a«lpr)l<5
veljavno liot
dobite ■ 5» 23
.:..jBh Kolodvorskih ulicah št« 4!
Al n    - •" ' '•• ' " ==    i ■ j i« - j.;--, kolodvora na desno ..-
v ivo „Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dcpolce, da prestopite pravočasno na barko v* sobote  zjutraj. NaSi  parni ki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito Vljudnost, snaga in zdrav:: hran s je na njih pri nas prvo in zadnje.
l
Prof. VVilliama
pristna ameriška 1 c* s n at "L a.
4mnnnk
Najvacja zaioga naiadolb ta najflnijilb
otroških vozičkov
In navadn* do najfinejša
žime.
H. Palic
v Ljubljani« Naznaniti oarsonlkoa ti
»OlHId I JMVZ6t)8Bl
r
KEBER
= v l 4jablja.nl =
na Starem trgu št. 9
In
i na Sv. Petra cesti št. 31 i
x priporoča i
I svojo tovarniško zalogo | i suknenep. platnenega in i    perilnega blaga 1 po izredno nizkih cenah.
I Potrebščine za krojače I in šivilje.
XXX XXX
XXX XXX XXX XX?
I
8 I
XXXXXXXXXXXXXXX ^>^><>^>lxX,<><xxxxx <vxvxxxxxxxxxxxx
.......™"XXX
XXX
XXX
G. CADEZ
v Izubijani
Mestni trg št. 14
poleg Urbanćeve manufakturne trgovine
priporoča 24
klobuk slamnike
m perilo, kravate, ovratnike itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
XXX XXX XXX XXX XXX XXX
xxx,x>>,x>^xxxxx; xxxxxxx>oooooc xxxyxyxxxxxxx
XXX p<XX XXX XXX XXX XXX
IHHVIh^iTUTB'JTL'r
urar
trgovec z zlatnino in srebrnino
na Mestnem trp št. 13
filijalka:
na Jttestnem trgu št. 17
priporoča svojo veliko zalogo prerizijal« lit ur iz prvih tovarn, hnillllt, Hf^nMklh, «»lon«UtIt in ur na talhulo, briljnntov, xl»lnine in Nrrlirniiir.   Namizna opra>a
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
Neprimerljivo čudovito Bredstvo, ki laBem in bradi da zopet za vedno nazaj prirodno barvo, tako da človek pozabi, da je Lil kdaj .siv Pristna ameriška lasna voda AXA za stalno pobarva osivele ali obledele   ali rdeče lase SVCtlO,
svetloriavo, rjavo ali crno.
Pristna ameriška lasna barva ANA je dobra za lase in za brado. Je jako stanovitna. Je zajamčeno popolnoma neškodljiva. Najpreprostejše ravnanje. Ponesrečiti se ne more nič Pospešuje rast las. Podeli lasem lep svilnat blesk. Ne nmaže in ne zamaBti ter ne pobarva kože. Ostane neizpre menjena, nobeno umivanje ne more odstraniti prirodne barve. Obstoji iz tekočine brez kakršnekoli škodljive primesi.
Barvanje   z  ameriško   barvo  AXA   daleč  prekaša vsa
druga barvanja zaradi preprostosti, zanesiiivosti, stanovitnosti, neškodljivosti in cenenosti.   Na tisoče
I *    navdušenih priznanj. — Steklenica stane K 5*50.
Po povzetju ali če Be pošlje denar naprej razpošilja evropska glavna zaloga 2099—1
RIVIERA-PARFUMERIE
Dunaj) VI., Esxterhazygasse 31.
rgovec z usnjen na drobno In debelo
■i Ljubljani, Stari trg št. ?
v 1 pnooroCn
dosedaj nnjboJ|jde| preste be« čina, ssnole, petroleju £ei kisi;«i
brez konkurence, brez vsacaga duha
po m\ffif ■mJldfcff I le 'v-.-.h-i It*. Ml  h, vre it 941 n, pri
nsknpii veCjH rjinoSine ceneje.
Jfovo! Patentirano JCovo!
atjpi'eiliuuijiVi! wilo
mm pečpnenje rujavih eavljenB umnim itd.
632 18
KARV-jev
!Va|l>ol|£e
čistiko sredstvo za vsako boljše obuvalo rumeno in črno.
Posebno priporočljivo
za čevlje iz bozcalfs, oscaria-, cheureanx-ln lakovega usn a DUNAJ XII. 1.
11 kr. pvi\. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pnpoznano izvrsten PeMVilmdl m aeoneMi V vod?:-, iddnafcomur/i), fbo od avstrljnkega društva lnž^niriov in arhitektov doic/čone pro<i-dpise gladfi tlaitovn^ in odporno trdote d«ler na«tUr!lJuJ«el dobroti, fc&kcr
tcidi svojo priznano izvrstno ajpao.
l^riporočllu ti* ?>*prlčevislM raznih uradov in uajsiovitejsih tvrdk so ca razpolago
1182—11
9.
Centralni urad: Dunaj, I., Mašim, ian?*ti?r
poleg cerkve, pripravna za vaako obrf, na trgu, z velikim 1600 Q metrov <>\, Bežnim vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnico, z vodovud >m, 2 kletni in 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbišca ker so ob glavu ee-iti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za strojarje pripraven, ker ni druge strojara« v okraju ter so surovine poceni,   se proda  s prašiči in drugo živino vred.
Pojasnila daje lastnik v Kočevju, Glavni trg Št. 90. 2005-
eToplice pri Novem mestu.:
Vsem p. n. domačim gostom leto vi »carjem, izletnikom in obiskovalcem kot iiborno': »i zdravilnih priznanih Dolenjskih Toplic priporočam svojo
i
novo otvorjeao, moderuo urejeno
gostilno   Ljudmile Nillitz
z lepimi sob:imi za prenočevanje in za stalno bivauje.
Za dobra jedila in izvrstno pijačo vedno skrbljeno.  Cene nizke. Postrežba točna.
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporoča
1979-4 Mihael Zupane,
gostilničar in pek v Toplicah, Dolenjsko.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osel vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztaf v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob b. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. -Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez  Selztal v Solnograd, Inomost, čez   Klein-Reifling v Stevr, v Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ur: 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri pc-poldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno,  čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, P (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo m ' Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3 iiri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz 1. in II. raz), Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri I zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja Amstetten, Prago  (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice,  Solnograd, Line, Steyr,   Pariz,  Ženeva,  Curih, Bregenz,  Inomost, Želi rt jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka,  Celovca, Monakovega, lnomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. —  Ob 8. uri 46 m zvečer o^ vlak z Dunaja, Ljubna,  Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in mosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, FratK varov, Prage, Lipskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junij i d
9. septembra samo ob nedeljah in prazrttkih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ga&od ix Ljubljane drž. kol. V Kamnik. A\ešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniki-Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. z :
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neuelian ,: praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
T
Tekoča
omertose
slast pospešujoče živce ojačujoce
J 1255—7
krepilno sredstvo!
Q8
107151
■Bes«
JO sin   Hof er   Ullll;1J "  Taborstrasse 44 r
^ ■ ■   " ■ ^ ■ f      (Poathc f gegenUber Hotel B*yr Hof)
Originalne francoske gumaste specijalitete
•i tueat K 2—, 4—, 6'—, 8-—, 10*-  do 18'—.   Garantirano izvrstna kvaliteta.
Razpošilja se diskretno. 2025-2 Pošiljatev za poskušnjo, ki obstoji iz najboljših vzorcev 10 kosov 5 K.
Najznameniteisi
kemiki in priznani zdravniki so označili
Jasno vodo Kathe"
ali pomado kot edino in najzaneslivejše sredstvo krepke in hit e rasti brade, in las   — VAprav
kratkem času presenetljiv učinek.
Steklenica ali lonček K 2*—, K 3*   , poskusna steklenica K 140   Po povzetju pošilja samo gospa HK(h« Iflenzel, l>«n»»»- XVIII , Sehulgasse 3, 1. Stock m        12G8 10
Ha Štor
v Prešernovih ulic*ali št.
Najvf cja zal ga mvirt\\ d msk h in otročkih čtvljer, čevli8i za lavvn-ten s in pristnih
grnskih gorskih et ljef.
E egantna
iti    15G5 7
jako skrbna izvršitev po p vseh cenah.
Zo razsvetljavo!
vil, gradov, hotelov, tvornic. kavarn itd., povsod, kjer ni plinove tvornice ali   elektnške   eeutrale, je najprimernejši
.Sirius', aparat za zračni plin
Obiat popolnoma brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Naj nižji obratni stroški! Za postavljenje v kateremkoli prostoru ni treba koncesije. Na stotine referenc.
F. Boihe <£ CSe.
DUNAJ, IV., Schaifergasse Nr. 13a.
Ceno-niki zastonj.
lr>42—12
Direkten nakup od tovarne! ~W§t
V prospeb plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, se kupi dandanes edino le samoigrajoči
avtomat
z glasovirjem, mandolinami, zvonkijanjem, kastanjetami, malim  in   velikim bobnom, : činelami. :
Vsako teh glasbil igra tuđi lahko samo zane* Vsakemu avtomatu se prida 10 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako uravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo,
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavar-narjo,  gostilničarje,  zavode  in zasebnike.
Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravuoat iz tovarne pu:
Simonu Kmetetz, Ljubljana
Kolodvorske ulice št. 26.
Cene avtomatov so : I800, 1200, 900 In 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10" 0 popusta. Delo je prve vrste solidno, trpežno, elegantno in moderno. — Postrežba je reelna in se eno leto jamči. 272—11
Ker je to domača industrija, z no so tudi cene prav nizke.
ITD   Orri/Ollf v Mrljani
rn. OLVUirV židovske ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
62-23
pušk in samokresov
tor sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
za postelje in puh
priporoča pm najnižjih cenah
B\ HITI
Pred šlsoiijo st, SO,
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
^-^■■HHHHHBiBBflaHNBBBMBHM-^
I pltiiioiljrno Trlrluu
Modna trgovina
J. S. BENEDIKT
Ljubljana, Prešernove ulice
v  novi zgradbi ,,Mestne hranilnice*'
priporoča
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete.
I*rl   nnlt»\i   |>eri a  za opreme KMF~   po*>elieii rabat. ~^MB
- *> Cd
Za reelno postrežbo in strogo solidno blago jamči že ===== mnogo let obstoječa tirna. —
\3
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland cementa in peska.
Streba prihodujosti. Patentirana v 30 državah.
TrpeŽneJŠa in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek Iz ilovice.
Odlikovan z diplomo, zlato  medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Bdim izdelovat olj   :a Kranjsko
JANKO TRAUN
IzdeiovatelJ cementnln
Gline a pri L i ubijani.
e ■
e «
S
o T
O
o
t,
N.tj bol |si kosmeti&ki predmeti so:
A A
ds mi,° P° 60 h aaamm cream po I K
za oiepsanje polti in telesa.
ustna voda mmmmm zobni prašek
po I Kv za gojitev zob in nst.
glg lasna voda „glasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Adas, ki so oblastveno
varovanj so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik i I.J ubijani«
Nadomestile ta   AidoM aavračajte.
Avg. Agnola
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
V   .V M I£ K I K C >.
3106-38
Vsakih   14 dni vozijo paruiki, opremljeni h po dvema vija
koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton
v smeri TRST-NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: „Ultonia" v ponedeljek, 28. maja 1906; „Slavoniaw v ponedeljek, 11. junija 1906; „Bannoniatt v ponedeljek 18. junija 1906.
zz zz ss
Varst. znamka : Sidro.
***
SI zz zz
Varst. znamka: 8ldro.
□
Llnlment. Capslcl comp.
nadomestilo za ?399—38
Pa)n-ExpeHer s sidrom
priznano Izborno , bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob pre-h laj en j u itd.;   po 80 h., K 1 40 ir, K 2 — se dobiva v vseh lekarnah Pri naknpn tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z našo varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da ie dobil orig. izdelek Dr. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi EhSčina c. & nova
R**poiiljanje vs&k dan
□
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS 1
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
255 24
m-
^ slB!B
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, žlmnatl modrool, otroški vozički Itd.
^Vajifolldnejše cdtuo.
KOPALIŠČE DARUVAR
V'draiestni dolini slavonskega sredogorja. Postaja južne železnice.
Železni izvori in lužne kopeli.
Toplina izvora 34—50 C.
Lečenje z mrzlo vodo.    Fango lečenje, Neprispodobljiv uspeh za vse ženske bolezni, potem za slabokrvnost, rev-rratizem, protin in živčne bolezni zlasti ischias.
Lepo urejena stanovali&Ša, kopaliŠČna glasba,  Čitalnica, knjižnica, lawn tennis, kegljišče i. t. d. — Zanimivi izleti.
Hm 0117 o rje no vse lete. mmmmmmm
Umerjene cene. Umerjene cene.
Pred in po sezoni znatni popusti pri ceni. Prospekte pošilja najpripravnije 1862- 4
ravnateljstvo kopališča.
r
Najcenejša in najhitrejša vo
s cesarskimi brzoparniki MKAISER VVILHELM II ,,KRONPRtNZ
VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških 2eleđ-nic dobite w lu|ubl|«nl edino le pri
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorske ulice št. 351
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tidlerju". ^m
Odhod iz IJubijane je vsak torek, četrtek ln soboto. — ^ Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno ln brezpla 'g' čno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Califor- s—j» nijo, Arizona, Utah, Wiomicg. Nevada, Oregon in Wa*hington nadi naše JJJ" druBtvo posebno ugodno in izredno c6no Crez oaiveston. Odhod na te i W9
prog} iz Bremna enkrat meeeCno. 2626—43   ■ m
Tu* se dobivajo pa tudi listki preko Ba; ti mora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kabo, Baenos-Aires, Colom bo, Singapore v Avstralijo itd.
Vodni zdravilni zavod »j^<»
kopališče Kamnikna Kra"iskem
Postaja c. kr. drž. železnic. 1472—11
Vse vodno zdravljenje, (sistem Priesnitz, \Vient*>rnitz in Kneipp) solnčne, elektriške kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, zdravljenje z elektriko. Prospekti   zastonj. Serija Od 20. maja do septembra. Zdravniški
vodja dr. R. Wackenreiter.
Najcenejša vožnja v Ameriko! """^g
Bouiogne-Ne w York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko - ameriške črte
Bazsl-Pariz-Boul ogne-Amerika
v'i'/.ne liste preskrbi in daj* brez-1787      plačna pojasnila 5
edina oblastveno  potrjena   |M»to«aliia  plKai na
Edvard Kristan
v Ljubljani === Kolodvorske ulice 41
na dvorišču v vili med prvo in drugo hi<;o na desno
D. A. Rixa bosmetitae
priporočajo in preizkušajo v vseh krogih,  le dobro se obdrži 50 let v rabi.
T>f. J^m Ri\ft  pulili Pompadour
edino sredstvo za odpravljanje peg, rdečine, ogrcov, izpuščajev i. t. d., za kar se jamči, je popolnoma neškodljivo. Lonček K 3—,  poizkošoja K 1- —.
Mleko Pompadonr
tekoč puder čudovitega učinka, steklenica K 3-—.
Fnder Pompadonr
rožnat, creme, bel, najčistejši puder tudi higienično priporočen. Karton K 2 50.
Milo Pompadpur " ^"V0^ kM
Dr. A. Rixa čudežna lasna voda Ean Dnbarry kejših in
najzdravilnejših rastlin za rast najbujnejših las, steklenica 3 K in 5 K. Ce ne ugaja, denar nazaj
Glavna zaloga in razpošiljevalnica V. Rix, Dunaj XVIII, Holstattgasse 24.
Zaloge se ustanavljajo.      V Ljnbljani: Etlva^d  IVEts*!**-._Preprodajalci rabat.
eoeaooooeeaoooaeoaaeooeooaaoa
o
« o o o o o
«
o o « o « o o o « « o «
tt0000009000000000«00600e»««H«0
Fr. Čuden
urar In trgove* z zlatnino in   srebrnino   v l\|unljant,
glavna zaloga v I*r#»iaer««» v 111 u 11-
t*ali nasproti frančiškanske cerkve, fili-jalka na ftleeitneni trjcu.
Naznanjam si. občinstvu, da imam, kakor obče zuano, najbogatejMO in. naj-\tM'jo zal»£ii, vse v najnovejšem in najmodernejšem slogu, a vkljub temu po najnižji ceni, zlasti priporočam ure, }u *«*!**, Mrcbrniiin in hrlljante. Posebno iz lastnega prepričanja priporočam najfinejše in najza-neslivejše um ziate, Hrrbrnr, Jeklcna^l« in nlkeliin«!«-. osobito ,,l nlonu, ,,Mehari'hauHen-Mkr-. ,,Gliif*l.iitlt»< . „Kchlltl" in najfinejše budilke.
»s* trafa zaloga
Srebrna evllnder reni. ura
99 99
eyllnder ura
LM- S
»iti
99 99 99
802-20 4.9».
I IVAN SGHINDLER, Dunaj lil/.., Erdbergstr. 12
posipa že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za fpoljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lušcilnice za koruzo, slamo« reznice, stroje za rezanje repe, milne za go-lanje, kotle za kuhanje k»aje, sesa'ke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne jcevl i. t. d.
od sedaj po zopet izdatno _   znižanih cenah__
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavooe in penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za iivino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalna tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih z=z tudi na obroke! =
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto.
J Dopisnje se tndi v slovenskem jeziku, j
Prekupci In agentje zaželjeni.
970—7   Pile naj se naravnost:
IVAN SGHINDLER, Dunaj III/,,, Erdbergstr. 12,
Ključavničarstvo
gn. Fasching-a vdova
Poljanski nasip št. S
(Reichova hiša.)
I      Salon I
za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg Štev. 17.
Damski klobuki
za pomladansko sezono 1906,
i
23
Svoj bogato llustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1906 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro In kulantno
zvrše fl
-J
Odlikovan z zlato kolajno  v Pariz 1904 in z zlato kolajno In križcem v Londonu 1095.
:i
i
o
■ I
I
ANTON PRESKER, krojač
Ljabljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode  In dečke. Jopic In plaščev za gospe, nepremočlji-vih havelokov itd. itd.
Obleke po meri so po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvršujejo
t [■,' <a*33CSBK uho* >**
I
Pred
nakupom
oglejte si velikansko
sukneno <§> zalogo R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske ulice 4tev. 5.
O Ntanki pod cenoI
Najkoristnejša darila so SINGERJEVI šivalni stroji.
Naprodaj so v *seh
prodajalnicah s tera polegrttoiečim kazalom.
53 23
SINGERCo., delniška družba šivalnih s rojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Filijalke: Postojna, Kočevje, Kranj, Novo mesto.
Poštne hranilnice ček štev. 849.086.
Telefon štev. 135
Glavna posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
- j   pNarna:   | —
no Kongresnem trsu it. 14, Souvanova hiša v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestuje po i\ \ od dne vložitve do dne vzdip
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8. —12. dopoldne in od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 282 21 Dr. M„ Hudnltf, predsednik:
I
Idealno pohištvo  za     Vsaki sobi v kras in     Moderna oprema, vsako stanovanje.       v veselje gospodinji. Najboljše blago.
Prihranitev prostora kakor tudi denarja!
Velesolldno delo!
zmerne cene!
$5v*p| RfiSp!T?*^5f ■* ^H"*****"^***
Podnevi: divan. Ponoći: postelja.
Izumitelj in lastnik patenta: „Postelja, preminjajoča se v divan"    257 sa
Avstrijski patent štev. 28.139.
Ogrski patent štev. 88.004
DRAGOTIN PUC
založnik pohištva, tapetniški in preprogaraki mojster
Dunajska cesta št. 18.      X*1kUl>l$*iXI**      Dunajska cesta št. 18 Odlikovan z zlato medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
Ft
I 1561
Zidanje raheu
na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni
stavitel] noue$a pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve
v tehnični pisarni g. Ferdinanda Trumlcrja
mestnega stavitelja S      v  Ljubljani,  Pred Škofijo štev. 3.
■J« -
^ZZZZtJ
•Uf. »W< *M* »m* <
Telefon Mt. !•%.*»
S Ustanovljena 1882.
Pošt. hranilnice račun »£g        št 828406.
i Kmetsta lil1 i posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zaveso
^ v lastili zadružnu doaa y |_j (J t] I j 3 HI na Dunajski cisti itav. 18
Ustanovljena 1882. j|
*
m i
podrejena škontraciji „Zadružne zveze v Celju-,
^ je imela koncem leta 1905 denarnega prometa   .   .  K 44,396.886*60 % upravnega premoženja...........K 8,926.326*73 J£
^      obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0 1
96 brc/, vsakcgaotlhltk a rrntnrica ilttvka. knttrrvH ^ »g£      plačuje posojilnica Nama aa ^eožnlkr.     ism-I )<
^ Sprejema tuli vloge na tekoči račun v zsezi s čekovnim m * premetom m jih otrestuje po 4w|o cd dne vloge d- dne dviga. S
?K     Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1905   .   K 8 702.874a88 Q
Poeojuje na zemljlfeieiia po 5 V/o z *V,°/0 n» nntorttzMe Je »it yS ^ pa po 5 1 /    lire/. aiininl/.arljr ; nam mruirr po «»    . S£
^ Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga, sji
w URADNE VRE: vsaki dan od 8.—12. ln od 3.-4. izven M © nedelj in praznikov. \k
^jIKT ^■rrTZmTT^zrTESi TZSKtTZST*^Z1T •Zr TjK  ^ZflZT *ZmT JKT *Za *Zm* vett *kZm* *ZSr* *Zm* *Zm* *Zm* * Wm4 •"Zrn *■%
Slatina
Štajersko.
Žel eznica, pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Moderni komfori, živahno družabno življenje.
Novo hydro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišč« v velikem In modernem slogu — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, InhalatorIJ, celice za segret zrak, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. Uspešno zdravilišče zs bolezni v želodcu, črevfh, na jetrih In ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In Jabelku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.
1906. OtVOflteV H0V8gl hotela i dietetsko restavracijo m novim vodovodom u sladko pitno vodo.
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
1008 T
trgovino
o tudi v zvezi z gostilno, na Kranj sem ali Spod. Štajerskem, želi prevzeti rent. kupni trgovsko izobražen mož z gdostnim kapitalom.
Direktne ponudbe naj se pošiljajo . julija t. I. pod „K. A. Z. M." oste restante glavna pošta Ljub-ana. 1933—3
Posredovalci se odklanjajo.
Prodaja na drobno ln debelo.
Marijin tr§ št. 1.
jstrovani ceniki zastonj in franko.
Največja zaloga najfinejših
= barv =
za umetoike od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akva-relne barve, trde in tekoče, tempera-
barve v tubah, pastelne barve, laznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko ilatno in papir. Palete, škatle za študije. Čopiči za umetnike, slikarje in pleskarje.
Najnovejši
slikarski vzorci in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše
in moderne suhe, kemične, prstene   in   rudninske barve.
Aparati, barve in predloge za
žgalno slikanje.
Velika izbira
lesenih izdelkov
za žgalno slikanje. Priznano najboljše in najizdatnejše
oljnate barve
i pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje in hišne posestnike itd.
priporoča 1277—10
Uolf Hmiptmann
?rva kranjska tovarna oljnatih tarv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.-
dodaja najboljšega mizarskega
= Uma =
po najnižji ceni,
karbolineja
samo boljše vrste,
gipsa
tobastra in stukaturnega za podobarje in zidarje.
Ustanovljeno 1832.
Zahtevajte cenike!
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s ti parni. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, a vise, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd Aparat ima več tip kakor drugi *iki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
©5 Črkami fl. —-70 ©o ,. „ —so 127 H „ I-20 140 „ m i'60 211     N       ., 2"-
203 črk fl 2-40
3»4    „    „ 3—
468  „  „ 3-ao 640   „ u 809   t. O-—
J. LEVVINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^UbU^T 7
Zastopniki ar Ičeejo. Neugtajoče se vz»nie> nazaj.
zvrnite
cenovnik o vsakovrst-nih stampilijah. Najno- i vej si stroji za nume- ^%~mi riranje, Šablone, klešče i % J za plombe, vžigalni g mmmJm\ pečati, pečatne marke T,'-7^^r z vzbocenun tiskom, iifl Prede za vzbočeni ^
tisek. KJi&eji po - --  1'~
vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
|n    OII cm a na Roškem,
1,1        Pufikinskaja 16.
t>■■<»%nlUl zastonj. 2096
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik FR.BENQUE
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna: v Beljaku, Schulstrasse št. 21.
Filijalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
nasproti topničarske ^roja.srnice
- (telefon Ste v. 273) =
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd.  Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste  in z raznimi vzorci za tlak  po cerkvah, hišah,
hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav In vodnjakov na podlagi posebnega-patenta. — Portlandcement in romancement iz Weissen-
bacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto. 1285—10
Zcnitna —»t- ponudba.
Gospodična, stara 36 let, ki ima nad 5000 kron premoženja in je sposobna ja trgovino, se jeli poročiti s trgovcem, irf ima nekaj premoženja, ali pa s ka^im državnim uslužbencem, Jtf ima stalno s^Žbo. Star je lahko od 33 do 50 let.
jfesne ponudbe s fotografijo naj se v pošlje upr. „Slov. ffaroda" pod ušesno". 2060-2
«*« cJu mm mm *j* **• *y. **•       *¥• *** *j*
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točne idoča, za katero se dajo dveletna garan cija; zelo lepa laterna maglca s 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s sunili bnljantom, 1 krasen kolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin a en jat moSnjicek, jako elegantni nastavek za smotko z jantarjem 1 garnitura ff. double-nlatih man&etnih in srajCmn gumbov s patent zaklepom, 1 ff ni kis s t žepni nozek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar so  potrebnjev hiSi
zastonj. Krasnih 325 komadov z uro, ki ie sama   tega denarja vredna, po&ilja proti postnemu povzetja za 2 gld. raz posiljuinica
»t. «93.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 2103 Mnogo priznainih pisen.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon št. 163.
Iv jubl j atii
g* o- i a* €» m- o •& a srofe---
Telefon št. 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
{£2T   Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon štev. 187. TSJJ
1606 — 12
Najfinejša vseh znamk
„CERES" *     JEDILNA *
MAST'
(iz kokosovih orehov)      ■ ▼■^nkVar ■ ■
Najboljše za
pečenje, prazen je in kuhanje.
Delavnica za živila „Ceres", Ustje (Aussig).
2073—41
Izdelovanje je podvrženo kemiškemu nadzorstvu od vis. c. kr. notranjega ministrstva  poverjenega  preizkuševališČa za hranila  in živila
Dunaj, IX., Spitalgasse 31.
Kupci jedilne masti „Ceres" so upravičeni, blago v originalnih [zavitkih dati v zavedu preiskati brezplačno.
3[avarna in restavracija
Motel Žalkan Trst
Kova zgradba, # 70 ele gantnih sob, # lift, # elek. trična razsvetljava, kopelji, * cene zmerne.
Počkaj in 3(osi,
2110-1
Min
ovgraška zaloga č revije v
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah,
Pošljite 50 krajcarjev
u.:;imkah.   Za to dobite 3 velefine hipieniene vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 kr.,
25 vzorcev 3 gld 40 kr. pole najnovejšega ilustrovanega cenovnika in navodilom za uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr naprej. V zalogi SO VSe kuriozitete, maogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenejše in direktno se kupi
le na pismeno naročilo.   Diskretna pošiljatev.
H. Auer,  zaloga tovarniških gumastih predmetov. Dunaj, IX./2, Nussdorferstrasse 3—11.
1016 13
Zaloga v Domžalah pri F. Pečniliu.
1
i
F**
: 1
M
1
naravno, impregnirano in glazirano
prve in druge vrste dobavlja
v vsakršni množini točno
Rudolf Oroszv v Ljubljani.
•3
2105—1
Kupuj pa „le v steklenicah" !
V l^juhljani pri jrvipodlh:
[ v. Fab'ana nasl Anton Korbar. F Grr.selj. Adolf Hauptmann Kari C. Holzer. [van Jebačm. Aut. JeCminek.
Fr. Kham.        Peter Lastnik. Ant. KariC. drog  Alojzij Lilleg. Mihael Kast^er A. Mehle.
Edmund Kavčič" Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper.
P Mencinger. Josip Murnik. J Perdan. Vašo PetriCič.
Kari Planinšek. Anton Stacul.
Joa. Pollak. Pran Stopica. ' A. SuSnik. Ferd. Terdina. j M. E. Supan.     Uradniško kon
A. Sarabon        samno društvo
Viktor Schiffer. ; M. Spreitzer.
Bled: Oton Wolfling. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Schweiger,
Anton Zurc. Draga   P. S. Turk Hrib : A. Bučar, Fran KovaC. i Idrija: A Jelenec, Josip Se-
petavec, Valentin Lapa.ne. Kamnik: E Hayek,J.Klemen- i
čiC, J Koschirr, Fr. Sabelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.Ko-
ritnik, Fr. Loy, P. Petsche, j
J. Rothel, M Rom, F Schlei- j mer, F Goder^r, F.Verderber i Kostanjevica: Alojzij Gač Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engeisberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar „pri 8v. Trojici'-, J. Krenner, R. & E Rohs.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. KovaC Mirna: Josip Schuller Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri škofu'1, Peter Strel. Novo mesto : KusseJ &Kon
Can. A Pauser, F.Pleterskv,
L Picek.
Polhov gradeč: J. A Leben.
Postojna: A.Ditrih, G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. TrepeCnik, I. občno rade-Eko konsumno društvo.
Radovljica : L. Fiirsager, Fr
Homann. Oton Homann. Sodražica: Ivan Levstik. Šiška : J. C. Juvančič. Skofia loka:   E. Burdych
M Zigon 1801-23 Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič
Ivan Zematto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike   Lašče: Ferdinand
M. Doganoc.
Vipava, — Vrhpolje : Fraii
Ko bal
Vrhnika: D Šetinc, R Rutner Zagorje:   R. F. Mihelčič
Iv. Miiiler een.
Žužemberk: Jak. Derean
pravkar izšlo:
Vošiijak Boga mil
JMa razjuita
= l\u5k« <rtudije.
Ta zanimiva kr<jiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa Beveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi Bi jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar ne sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, syajni nenadni ospeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činiteljev in ciljev. 54 58
UkuBno opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi
Z. Schvretitner ja
v Ljubičasti
Cena:  broš. 4 K, eleg. vez. 5 K 50 h, po pošti 30 h več.
V $loi>o!
Cdrjajojcč pe 8 letnem biuonjti iz Ljubljane, I^ličem tem petem u;em prijateljem in znancem, pri Kateri^ $z nisem mcgcl e^ebne peslcuiti, presrcen
Vožnja traja -
I dni    * Pri«H§Ž potov^j, c$^nc
2najnovejšimi leta 1S05in 06zgrajenimi velikanskimi papn
^meriKa"2*'000t2^^
raj seenKrat večji h^aI\ordo sedaj velir^j parnimi 28-12,0;
Pojasnila daje zastopnik,: Jr^GUrtlG
fclodvorste-ulice štv.28
& Odhod iz fjubjjane vsa^i ponedelcK/foreK ?n četrtgKv tednu.
HMrauike stiskalnic
Zlata svetinja
Segedin 1899
Zlata svetinja Budapešta 1899
Zlata svetinja Požun 1902
za vinski in sadni mošt za velik cbrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Siska;ic8 za vino, s dno vino in sadni
za   gonitvijo   na   roko,   s   pritiskom Herkul^. lesena ali železna gonitev
Za hidrav-
liške stiskalnice
[Mlini za sadje
in grozdje robkalni stroji 2j>      in sušilni aparati za * sadje
izdelujejo in razpošiljajo kot speci jaliteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth &. Co.
1649-2
i Dunaj, I11 i
Specialna tovarna strojev za vporabo sadja.
Katalogi s podobami zastonj in poštnino prosto. Vprašanja prosim pravočasno,
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana,
a  J»«B^M^  ponudbo vsako poljubno množino
1703—10
zarezane strešne opeke, -Mi mM:
(^tra.ng-ia.lzziegfel). Barve: a) rdeti naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste stresnih so patentovanl o oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. uidlc & Komp. In Jos. Narzola.
IV"   Najllčnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. ^
- Vzorce in prospekte poiliemo na željo brezplačno. -————————
Sprejmejo se zastopniki Takolšna ln najzaneslivej&a postrežba. MT*  Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj bi odgovorni urednik: Rasto Pustošiemlek.
Lastnina in tisk tN aro dne tiskarna".