R^ihtnburiki inpnij« svojtmu roUKu mons<$n 4r. Anttnu Mtdvtdu« V imenu cele i\xpn\]e p. Mihael Pribožič. Tedaj je res, da Si se odtegnil našim očem do sodnega dne; da Te ne bomo več videli, in ne več pcslušali Tvo- jeg3 glasu, dokler nas Gospod ne obudi poslednji dan? In kar tako Si odšel od nas, kar tako Si nas zapustil, da niti zvedeli nismo za Tvojo bolezen, da bi bili molili za Te: Gospod, ako je inogoče, naj gre ta kelih žalosti, vsaj *a enkrat še, mimo nas! A Tvoja ura je prišla, Gospod Te je poklical, in Ti se nfei mogel in ne hotel ustavljatL Pa počivaj sladko, blaga duša; Gospod Ti daj svoj mir; naj Ti sveti večna luč! Domovina, ki svojiih slavnih mož ne časti, jih vTedna  nil Kako naj mi, Tvoji ožji rojaki, vredno in dostojno po- častimo Tebe, ki Si ponos in dika ne le naše župnije, ampak cele naše domovine? Kako naj postavimo vreden spomenik Tvojemu spominu, ki Si bil lepota in slava naše ikofije in naše matere sv. katoliške Cerkve? Mons. dr. Anton Medved, mi Tvoji rojakiv Tvcji Rajhenburžani, Ti hočemo postaviti tak spomenik, da nam vekomaj ne bo mogel nikdo očitati, da ne častimo svojih slavnfh mož. Ta spomeni'k, katerega Si si Ti zaslužil, ne sme biti iz lesa krezljan, tudi ne iz kamna izklesan., in ne iz brona vlit;  k mrtve tvarine Tvoj spcmenik ne sme foiti postavljen. Mi smo Ti že postavili spomenik, živ spomenik iz našiih  lastnih src, polnih tiste žive vere in ognja ljubezni do Boga in bližnjega, katera je kot solnce na nebu žarela »se dni Tvojega življenja v Tvojem velikem srcu. Ta spo- fnenik Si pomagal staviti Ti sam, ko Si z nedosegljivo le- pcto besede vžigal in poživljal v naših srcih ogenj žive vere in goreče ljubezni. Krona temu spomeniku je sladko Aipanje, katero se je Tebf že spremenilo v nebeško biva- •»je, nam pa ostane, dokler nas Gospod ne pokliče, kakor je poklical Tebe. Krona temu spomeniku je sam Jezus Kristus, Tvoj in naš Gospcd Odrešenik in Plačnilc Da, v ˇeri m ljubezni in upanju bomo ostali Tvoji, dokler se  »opet ne snktemo, da se nikdar več ne ločimo! V žalosti, s katero je ivaša srca napojila novica o Tvoji smrti, pa <nas nekaj, kar morda ni slučaj, — saj mi, ctroci božji, slučajev sploh ne smemo poznati, — navdaja s poseimim veseljem in sladkostjo. Tebe je Jezus sam počastil v poslednjih dneh Tvojega bivanja na zemlji. Tvoja usta so bila izvoljena posoda, ]d so skozi toliko let na neprekosljiv način širila češčerije Sv. Rešnjega Telesa. Zato Te je Jezus Kristus poklical k sebi na tisti dan v tednu, ko je bil postavljen ta najsvetejši zakrament. Kakor je bilo dano Tebi^ tako je dano redko kateremu sinu svete matere katoliSke Cerkve govoriti o križanem Odrešeniku Jezusu Kristusu. Kadar Si Ti izgovoril na pridižnici ali kjerkoli si bodi besedi »Jezus Kristus«, takrat je začutilo vsako srce neko .nedopovedljiva sladkost Ti pa Si tudi šel skozi življenje kot vreden posnemovalec Jezusa Kristusa, povsod diihovne in teselne dobrote deleč. Ti Si v polni meri dopolnil poleg prve tudi drugo najveCjo zapoved: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Za reveže, za dijake, za vse dobre in koristne nomene je bilo vedno odprto Tvoje srce m Tvoja roka. Vse Si ljubil, vse podptral; zato je tudi Tebe vse ljubilo in rodo imelo, kar Te ]e videlo in poznalo. Dasi Si imel kot profesor dokaj plače, vendar za Teboj ni ostalo toliko premoženja, da bi se mogli poravnati stroški za en pcgreb. To, mons. dr. Anton Medved, je pa višek Tvoje slave in Tvoje ljubeznL To je najlepši zna'k, da Si bil Ti res pravi duhovnik Jetzusa Kristusa, ki je umrl na križu in ni pustil na tem svetu drugega, kakor svojo ljubezen, svoje usmiljenje in svoja dabra dela. Tisti, katere si Ti ljubil v življenju in jih nisi nehal ljubiti tudi ob smrti, so Ti pa napravili pogreb, kakoržnega že v slovenski dcmovini dolgo nismo videli in morda dolgo zopet ne bomo. Ker Si tolikanj ljubil Jezusa, in po zigledu Jezusa vsakega človeka, je bilo Tvoje telo počeščeno, da je smelo na petek, dan križane Ljubezni, počivati na mrtva^škem odru. Tvoj veličasten pogreb pa se je izvršil na soboto, na kateri dan obhajamo vsako leto vigilijo vstajenja našega Gospcda Jezusa Kristusa. Tvoj pogreb je bil v soboto, dan Marijin, katere čast in slavo so Tvoja usta oznanjala v tolikjh cerkvah. Jezus Kristus je svoje življenje skončal tri zadnje velike dni v sv. postnem času, Ti pa tri iste dneve y začetku sv. postnega časa Tako se nam zdi, sta Te Jezus in Marija počastila v posledntjiih dneh T.vojega bivanja na zemlji. Tako Si končal, naš neppozabni rojak, naš ljubljenec, naša dika in naš ponosl Tebe Tvoja mati ni zastonj rodila, za Te Tvoja maiti ni zastoa} trpela, Ti nisi zastonj živeL Prejd Si od Svojega Gospoda, ki Te je ustvariL v^ike ta- lente, duševne in telesne;. pa bil si podoben pridnemu ia skfbnemu hišniku, ld zna dobro gospodariti, Tvoje življenje* je prelepa podoba rodovitnega drevesa, ki rodi stoterea sad. Bil pa si obenem prelepa podoba Sejalca dobrega se- mena Jezusa Kristusa. Na tem svetu si zapustil nesmrten spomin, seboj Si odnesel hrano za večno življenje. Nepozabnt naš rojak, monsignor dr. Anton Medved, Tvoja rojstna župnija se klanja Tvojenui spominu; Tvoja rojstna župnija gre v veri, upanju in ljubezni ea TebojP dolder Te z-cpet ne najdemo pri Tvojein ia našem Očetu, pri Tvojem in našem Gospodu Jeausu Kristusu. Tvoje telo oaka vstajenja sicer daleč proč od kraja, kjer Ti je tekk* eibelka; a tako daleč od nas ne more biti, da ne bi dnevno mogli polagati na Tvoj grob rožjiiih vencev naših molitev. Kar je Mcnika naročila svojemu slavnemu sinu Avguštif nu: »Pokopljite moje telo, kjer hočete; le to vas prosim, da se ine spominjate pri oltarju Gospodovem«, to venv, da je bila ob smrti tudi Tvoja prošnja. Veliko prošenj smo imeli do Tebe, ko si bil še med živimi Pa tudi zdaj vemo, da si med živimi, če tudi Si se odteg- mil našim očem. Tvoja roka nam telesnih dobrot ne bo več delila, Tvoja duša pa pri Bogu na nas ne bo pazabila. In to Te prosimo, dragi naš Anton, da nnm izprcsiš pri Bogu to veliko milost, da bo naša župnija vedno tako lepo in častno zastopana po svojih sinovih-duhovnikih, kakor je bila v tej dcbi, ko Si bil Ti staTosta vseh naših rajhen- burških rojakov-duhovnikov. Obudi nam pa, če ni proti božji volji, še kako tako mater, Iri bo rodila tako svetlo zvezdo, kakor Si bil Ti. Ta duh, ki veje h teb-le besed, naj vedno dihti in veje v vsakem srcu vsakega Rajhenburžana in vsake Rajhenburžanke! To je Medvedov duh, ta naj bo Medvedov spomenik! Z Bogam, monsignor dr. Anton Medved! — Sveti Tf večna Luč! Na svidenje nad zveidami'! Titofa roptna iupnija. (