UtuJ. vuk (Un	nadalj
la praznikov.
laued dilly «capt Saturdays. Sundays and Holidays J
leto-yeah
XXXVII
Cena lista Je $6.00
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urtdnllki In uprsvnlákl prostori: IM7 South Lawndato Ava.
OMIr» of Publication: 2S67 South Uwndslr Ava. Telephone, Bockwall 4904
m Bîî2!?4."clâ" matter j4nu*"	«t u» SMi-ottic«
st Chicaco, Illinois. unJ.f Um Act oí Conan« of Mareta s. ir».
CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 14. JUNIJA (JUNE 14). 1945
Subscription »0 00 Yaarly ÔTEV.—NUMBER 116
Acceptance for mailing st special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. I. ItIT, authorited on Jun« 4. 1918.
Ameriške sile odbile naskoke japonskih čet
Ameriške divizije zdrobile japonsko linijo in zasedle strategične višine na južni konici Oki-nawe. Usoda ostankov japonskih sil zapečatena. Blokada japonske celine poostrena.— Avstralske čete, ki so invadirale otok Borneo, prodirajo v notranjost. Japonci uničujejo skladišča olja in gasolina. Kitajci se bližajo Wenchowu, pristaniščnemu mestu.—Vlada premierja Suzukija dobila vso oblast od parlamenta
Gusm. 13. jun.—Ameriške čete, oborožene z metalci plamenov, so si utrle pot skozi japonske utrdbe na liniji Yaeju-Dake na južni konici Okinawe in odbile vse naskoke sovražnika. Ameriške topniške baterije bruhajo izstrelke na ostanke japonske sile. Japonci se ne bodo podali in čaka jih smrt. Obkroženi so od vseh strani in v nevarnosti uničenja.
Kunmlng. Kitajska. 13. jun.— General Claire Chennault, poveljnik štirinajstega ameriškega letalskega zbora, je naznanil gradnjo letalskih baz na Kitajskem. S teh bodo letalci vpri-zarjali. napade na japonska m<* sta.
Guam, 13. jun.—Tri ameriške divizije so zdrobile japonsko linijo in zasedle strategične višine na obeh koncih črte Yaeju-Dake na južni konici Okinawe. Na tej konici se nahajajo ostanki japonskih sil. poveljstvo teh je ignoriralo ameriški ultimat z zahtevo, naj se poda.
Japonci so izyršili več proti*, napadov na ameriške pozicije, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. Japonci se fanatično bojujejo, toda njihova usoda je zapečatena. Gotovo je, da bodo uničeni, če se ne bodo podali.
Ameriške čete rabijo metalce plamenov proti Japoncem, ki se skrivajo v luknjah in tunelih. Več sto japonskih vojakov je doletela smrt v luknjah. Ultimat Japoncem, naj kapitulirajo, je poslal general Buckner, poveljnik desete ameriške armade.
Ameriški pomoi ščuki so se spustili po vrveh čez pečine pri Hanagusuku, da poženo Japonce 'z lukenj. Enote ameriške pehotne divizije sa> ¿asedie Juzo po ljuti bitki z Japonci.
Japonski letalci so obnovili napade na ameriško brodovje pri Okinawi. Ena ameriška ladja je h'la poškodovana v napadu. Ameriški letalci so sestrelili de-w't japonskih letal.
Uradno naznanilo pravi, da je hila ameriška letalska sila na Marijanskih otokih ojačena s prihodom 150 letečih trdnjav iz Indij.- s teh otokov ameriški letalci vprizarjajo napade na japonska mesta in industrijska Sredi H<a.
Kadio Tokio je priznal poostrita blokade japonske celine, fcnote ameriške mornarice in lc-,;'l k»* sile kontrolirajo vodovja
"b celini.
Manila. Filipini. 13. jun,—Av-'tr.il k#- čete, ki so invadirale "verozapadno obrežje otoka fr»rn«-a prodirajo v notranjost •'toka Prve so dospele do toč-ki jc oddaljena samo deset ,M|J "<i Bruneja, glavnega me «1« otoka.
General Douglas MacArthur I*»sveča veliko pozornost opera-avstralskih čet na Borneu. ,r J' >biskal otok, kjer so bogati '»jni vrelci, v spremstvu podad-rli Por reata Brettona. Ti '1 » zalagajo z oljern japonsko " ' >rno mašlno.
"hiIo pravi, da japonske ' ' l"'»gajo In uničujejo skladi-' 0,J* «n gasolina pri Seriji, ki južnovzhodni strani "'"Ija. na katerem so se izkr-^vntralske	Porodilo
«'Vlja. da so Japonci uničili totiboč galonov olja ln ga-
solina iz bojazni, da ne bi prišle zaloge pod kontrolo avstralskih čet.
Nadaljnje avstralske čete so se izkrcale na otoku Labaunu, katerega je general MacArthur obiskal zadnjo nedeljo. Izkrcanje čet so podpirala ameriška bojna letala in enote bojne mornarice.	,
Priprave so v teku za napad na Singapor, mornarično bazo, ki leži 800 milj od Bornea. Ameriški letalci so bombardirali japonsko brodovje pri Kuchinu, glavnemu mestu Saravvaka, province na zapadnem obrežju Bornea. Bombe so potopile štiri ja-ponske ladje, šest pa poškodovale.
Glavni stan generala MacAr-thurja poroča, da je ameriška pehotna divizija prodrla deset milj daleč v smeri doline Cagayan na Luzonu, največjem otoku Filipinske grupe. V tej dolini so zbrani ostanki japonskih sil.
Čungking. Kitajska. 13. jun.— Kitajske čete se vale po vzhodnem kitajskem obrežju proti Wenchowu, pristaniščnemu mestu. Prve so dospele do točke, ki je oddaljena 22 milj od Wen-chowa.
Druge kitajske sile so pognale Japonce skoro iz vseh krajev province Fukicn. Uradni komunike pravi, da so udrle v Ping-yang, provinca Chekiang.
San Francisco, CaL. 13. jun— Radio Tokio poroča, da je vlada premierja Suzukija dobila od parlamenta absolutno oblast, kar x>meni, da bo vladala z dekreti, dokler bo trajulu vojna.
Vse punoge juponskega gospodarstva so prizadete. Vludu bo določnla smernice brez sankcij parlamenta, ki je izgubil vso ob-ast.
Churchill zanikal lUMIK VOJAŠKIH
ČET IZ SIRIJE PREDLAGAN
Amerika povabljena na konferenco v Londonu
BOJAZEN PRED OB-NOVO IZGREDOV
sklenitev pakta
Višiska vlada ni sodelovala z Londonom
London. 13. jun. — Premier Churchill je v parlamentu zanikal sklenitev pakta z lutkarsko francosko vlado v Vichyju. Izjavo, da je bil pakt sklenjen, je podal maršal Henri Petain. Ta vsebuje tudi trditev, du je viši-ški režim dejunsko sodeloval z Londonom.
Churchill je priznal, da je Pe-tuinova administracija poslalu emisarja v London v oktobru l, 1940, toda predložil ni nobene ponudbe glede francoske bojne mornarice in drugih zadev, ki so bile važnega pomena za britsko vlado. "Namen obisku Petaino-vega emisarja je bil presoditev javnega mnenja v Angliji in izgledov glede nadaljevanja našega Odpora," je dejul Churchill. "Takrat je bila Velika Britanija osumljenu in v nevurnosti nemške invazije."
Premier je dalje rekel, da je bila Velika Britanija po padcu Francije zainteresirana v francoski odpor proti nemški okupacijski sili. Iz tega razloga je izmenjala nekaj not z višiško vlado preko glavnega mesta neke nevtralne države. Velika Britanija je skušala dobiti zagotovilo, da francoska bojna mornarica ne bo izročena Nemcem. Če bi jo dobili, bi bile francoske kolonije onstran morja v nevarnosti.
Bolgarija zahteva izročitev begunca
Dobil je zavetje v uradu repre-zentanta Amerike
Sofija, Bolgarija. 13. jun.— Vlada je pozvala zavezniško kontrolno komisijo, nuj ji izroči Juriju Dimitrova, bivšega voditelja blogarske kmečke stranke, ki jc pred tremi tedni dobil zavetje v uradu Maynarda Barne-sa, ameriškega reprezentanta v Bolgariji.
Vlada je nameravula poslati Dimitrova v taborišče zaradi njegovih defetistlčnih aktivnosti. Odredba je bila pozneje modificirana in Dimi trti v jc bil postavljen pod policijsko nadzorstvo, nakar Je pobegnil in dobil zavetje v uradu ameriškega reprezentanta.
(Joseph C. Grew, ameriški državni podtajnik, j^ nedavno izjavil, da je Dimltrov dobil zavetje v uradu reprezentanta Bar-nesa 24. maja. Dimitrov je trdil, da je njegovo življenje v nevar nosti. Grew Je dejal, da je Barnes zahteval od bolgarske vlad« zagotovilo, da Dimitrov ne bo persekutiran, toda zahteva Je bila zavrnjena Amerika je potem informriala Veliko Britanijo in Rusijo o tej zadevi.)
Cripps za prija-teljstifo z Rusijo
Obsodba protisovjet-ske propagande
London. 13. junija.—Stafford Cripps, bivši britski poslanik v Moskvi, Je dejal, da mora Velika Britanija demonstrirati željo
in voljo za prijateljstvo in kooperacijo s sovjetsko Rusijo, če se hoče Izogniti trenju interesov, ki lahko povzroči nove komplikacije.
Crip|)s je bil minister za produkcijo bojnih letal v koalicijski vladi, ki je bila razpuščena, in je zdaj kandidat zu poslanca nu listi delavske stranko. V svojem govoru je naglasil, da mora Velika Britanija pojasniti svoje stališče dostojno. Izogne naj se stvarem «n činom, ki bi lahko izzvali ogorčenje v Rusiji. Slednja sumi, da je Velika Britanija krenila na pot, po kateri je korakala pred izbruhom vojne, ko se je družila s sovražniki sovje-tov.
"Mnogi trdijo, da skuša Rusi ju dominiratl vzhodno Evropo," je rekel Cripps. "Boje se. da bo vzhodnim državal vsilila vlade, katerih ljudstva ne marajo. Ta bojazen je brez podlage Mi mo ramo razumeti stališče sovjetov Rusi vidijo dve alternativi z ozi rum varnosti svoje dežele. Ena je v močni mednarodni organizaciji, druga pa v kooperaciji s ao M-dl, da se prepreči agresija Ru sija ne bo trpela ob svoji meji v»vražnih držav, ki bi lahko služile kot skakalnict agresorjem kot so v prošioiti "
Bejrut. Labanon, 13. jun.—-Edvvard Grigg, britski poslanik na Srednjem vzhodu, se je izrekel zu istočasni od|x>klic britskih in francoskih čet i/. Sirije in Le-banona. Čete nnj bi zapustile obe deželi, proden se prične konferenca v Londonu, na kateri se bodo vršile razprave o bodočnosti Sirije in Lebanona.
Grigg je dejal, da je bila Amerika povabljena, naj pošlje svoje reprezentante na londonsko konferenco. Navzočnost ameriških reprezentantov bi |>obila francosko trditev, da skuša Velika Britanija dobiti kontrolo v Siriji in Lebanonu. Amerika se doslej še ni odzvala povabilu.
Britski krogi žele, da se konferenca v Londonu omeji na re prezentante Velike Britanije, Francije, Amerike in Sirije ter Libanona. Vladi urubskih držav sta zavzeli stulišče, da mo rata bi povabljeni tudi Rusija in Kitajska na udeležitev. Grigg je dejal, da bi navzočnost reprezen tantov Rusije in Kitajske zavrla rešitev problema. Ako se Fran cija ne bo udeležila konferenca, se bo Velika Britanija pogajala le z reprezentanti Sirije in Lebanona.
Preden se Je Grigg sestal časnikarji, je bilo objavljeno pomrlo, da j* ff*»era! FVrnan«! -toget, poveljnik francoskih sil Damasku pred britsko inter venci jo, dospel v Bejrut iz Pariza. Vzrok |)ovratka ni omenjen, ioget je bil razrešen |x>veljhtva francoskih sil na zahtevo genera-a Bernarda Pageta, poveljnika britskih čet na Srednjem vzhodu.
Roget je obdolžil britske avtoritete podžiganja nemirov v Siriji in Lebanonu. On trdi, da so"bile britske vojaške posadke
ojačane tik pred izbruhom Izgredov, v katerih je bilo veliko število ljudi ubitih in ranjenih. Uradni krogi Izražajo bojazen pred obnovo izgredov v Siriji in Lebanonu.
Zunanja propaganda v Ameriki
Velika Britanija ima največji aparat
Waahlngton. D. C.. 13. jun. Federalni justični tajnik Franela Biddle je Informiral kongres, da so agenti zunanjih držav potrošili čez trinajst milijonov dolarjev za širjenje propagando v Ameriki od junija 1. 1942 do januarja tega leta. Namen pro-| pagandc je oblikovanje ameriškega javnega mnenja.
Konferenca reprezentantov poljskih grup v Moskvi
Skoro polovico omenjene vsote je potrošila Veliku Britanija, ki ima največji in najboljši pro pagandni upurut v Ameriki. Propaganda se je povečala, ne znižala, v mesecih pred kapitulacijo Nemčije pred zaveimikl, Glavni cilj te je bil zasiguranjt kreditov v Ameriki v vsoti več milijard dolarjev, ki naj bi ftla za financiranje industrijska in ekonomske obnove Evrope v povojni dobi.
Velika Britanija je potrošila čez pet milijonov dolarjev za svojo propagando v Ameriki. Poljska je na drugem mestu, potem pa pridejo Holandija, Bel gija, Francija, Cehoslovakija in Norveška.
Koliko denarja je potrošila sovjetska Rusija za širjenje pro pagande v Ameriki, ni razkrito. Rusija nima uradne agenturo za informacije v tej deželi. Rusko poslaništvo v Washingtonu iz daja buletlne, toda sovjetska propaganda prihaja v Ameriko direktno iz Moskve.
Poročilo justlčnega tajnika vsebuje seznam 806 registracij. Med temi je 227 organizacij in 281 posameznikov. Med organi zacljami je 18 uradnih informs oljskih agentur, kater* vzdržu. jejo vlade zunanjih držav v Ameriki.
Britska informacijska agentu ra v New Yorku Je ra*pečala v dvanajstih mesecih 260,000 kopij poročil. Agentura ima (mdiuž-nice v Washingtonu, Chlcagu In San Franciscu.
Veibanje kanadških čet v Ameriki
Ottawa, Kanada, 13. junija. Vojni minister je naznanil, da se bodo kanadske čete, ki bodo poslane na Pacifik, vežbale v Ameriki. Ena kanadska divizija, oborožena i. ameriškim orožjem, bo poslana na Pacifik po iz-vežbanju v Ameriki. Prej je bilo naznanjeno, da se bo tudi kanadska bojna mornarica udeležila operacij proti japonskim al lam na Pacifiku Moštvo morna rice bo štelo 13.M0 mož in borilo se bo proti Jaj>oncern na strani britske mornarica.
Konflikt med komunisti se poostril
Foster napadel Browderja kot izdajalca
Italija hoče iedei na konferenci
San Francisco Cal., 13. Jun. Italija Jr* ponovna apelirala na Združene narode, naj Ji dovolijo aedaž na konferenci, čeprav ae je borila kot osiščna sila proti /a-veznlkom Apel J«* naslovil državnemu tajniku Siettinlusu Al-berto Tachiani, novi italijanski poslanik v VVashmgtonu Gotovo Je, da b«> apel ignorlran.
Kompanija podpieala
Hugh Dalton, bivši trgovinski minister, ki je tudi kandidat za poslanca, je dejal, da bo konser vatlvna stranka dala brco Chur chillu, ko ji ne bi) mogel kori stitfv politični kampanji. Delav ski stranki gre zasluga za Chur chillov* vodatvo v vojni, kcf ao pogodbo z um/o njeni reprezentanti stopili v njegov kabinet.
Dalton Je poudaril, da odobrava program delavske strank*, ki določa med drugim Javno lastništvo premogovne Industrije, električnih central, transportne-ga sistema ln državne banke.
Pittsburgh, Pa., 13. jun — Aluminum Co. of America je
podpisala novo pogodbo z jeklarsko unijo, v< lan Jano v Kongresu Industrijskih organizacij. Pogodba kri J«* «ez lft.000 delavcev. ki so up"*leni v tovarnah kompanije.
New York, 13. jun. — Earl Browder, vodja ameriških ko munlstov, ki Je razpustil stran ko preteklo leU>, Je bil okrcan v listu Dally Worker. Napadel ga Je William Z. Foster, njegov so drug.
Foster Je objavil članek, vsebujoč obdolži tov, du Je Browder izdal delavski razred In komu matično gibanje, k»»r se je udinjal reakciji. Browder ima tudi članek v Dally Workarju, v ka-terem trdi, da so komunisti igra li važno vlogo pri |x>novni izvo litvi Roosevclta za predsednik« Združenih držav v novembru pretek h*gu leta
Foster Ji' Vtflja elementov v komunistični stranki, ki ostro obaojajo Browderjevo politiko. (Kitajo mu m«*d drugim, da sel je izrekel za premirje v taznd-ni borbi. Slično obdollltav je i/ rekel tudi Jacques Dur los, vodju francoske komunistične slranke.! po posvetovanju s komunistični-. ml vodiU'ljl v Moskvi.
Poster trdi v članku, "da j«-Browder pognal delavca vpliv reakrlje ameriških kapita-j listov in s tem skrhal njihovo, revolucionarno iniciativo p«kji tem vplivom smo sptf-gledall mnog'* prestopkov ln napak lb»o-seveltove administracije Brow ! der je celo odobraval imenovanje Kdwards It Stettiniusa za državnega tajnik«
Članek tudi o/H a Biowdetju, da se j« odpovedal kritiziranju kapitalizma kot sistema, ki Izkorišča delavce.
Domače vesti
Nov grob v Ohlu
Neffs, O. Društvo 4 SNPJ je izgubilo svojega predsedniku, br. Antonu Muisnerja, ki Je bil zelo vnet zu jednoto. Stur je bil HH let in domu od Poznunja nu Poljskem.
Nov grob v Indlanl
lndianu|Mtlis, lini. Dne II. juniju je tukuj umrla Karolina Stanich, rojena ¿gavec, stara okrog Ml let m doma iz Vipave.
Nov grob v Pannl
Kiuvn, Pu,- Po dolgi bolezni Je 7, Jun. umrl Jože Ztikrajšek, star M let in domu iz Kuvne pri Sv. Vidu pri Cerknici. Pred M dnevi je umrla njegova žtrna Bil je član društva 174 SNPJ in v Ameriki okrog 35 let. Zapu šča sedem otrok, nekateri še nedorasli, eden pa je pri vojakih
ftal k vojakom
Hutchinson, Pa.—Dne H. jun je bil vpoklican k vojakom John Podgoršek ml., člun društva tiH3 SNPJ. Tako ima to društvo zda, že 17 člunov v oboroženi sili Stri ca Sama.
Nov grob v Mllwaukaa)u
Milwaukee.—Dno 8. Junija Je umrla Terezija Sodmak, žena lastnika hotela Grove Franka Sadmaka. Stara ja bila «S let rojena v Gornjem gradu .na Spodnjem Štajerskem in v Ameriki 44 let. Poleg moža zapušča pet hčera, sina, mater, štiri se stre, dva brata in več vnukov Pogreb je oskrbel Ei rneticev za vod,
Is Clavalanda
Cleveland,- Po dolgi bolezni je umrla Josephine K«*\|unčič rojenu Murn, stara (II let, doma iz Bistrice, fara St. Rupert, Do lenjsko, odkoder Je prišla v Ame rlko pred 41 leti. B1la je članica društva 4U3 TM Tukaj zapušča moža, štiri hiere, vnuke In bra t ranču, v Pennsylvanljl sestro v starem kraju pa tri sestre. 1/ netii&kegu ujetništvu se je vr ml domov nu flO-dnevni dopust S/Sgt, Leonurd Sterle, sin dru zine John Sterle. V ujetništvu m« je nuhujul 13 mesecev. Iz nemšk« gu ujetništvu so bili osvo bojenl tudi sledeči slovenski fun t je: Pvt. August Kristunčič Iz Newburgha, Pvt. Albert Trav nik Iz CollinwiM)du In Pvt. Al Intrt Mostu Iz armada je bi častno odpuščen Mihael Slntlč iz t'olllnwo<Nla.
Z a št o j v pogajanjih med Rutijo, Anglijo in Ameriko zlomljen
KLOFUTA POLJSKI UBEZNI VLADI
Detajli poMojila
Rooševeltovemu
šinu razkriti
Duiiville, III., ia. jun. — Cu ruthers C. Kwing, newyorškl od vetink, Je lazkill, da Je general Elllot Itoosevelt, sin pokojnega predsednika, dobil i>osojilo vsoti (200,000 od Johna llart-forda, pied»edniku Great Atlantic A Pacific Tea Co. To |x>*o-jilo je bilo zbrisano za vsoto $4000, katero j« II a rt for d u izročil Jesse Jones, bivši tigovuihki tajnik, / vednostjo predsedniku Roosevrlla. Ilartfoid Je uklju-čil i/gulxi v |>oročilo o dohodninskem davku I. 1042. Aferu je pilila na dan v zvezi s pro ct-Hofii proti kompaniji, ki je obtožena kršenja protltrustnega zakona.
London. 13. jun.—Zastoj v za-nletenih |x>gujunjih glede reor-ganlziranja poljske vlade med Rusijo, Veliko Britanijo in Ameriko ie bil zlomljen z objavo na-znanila, du se bodo reprezentanti treh velesil .sestali z rwprez.cn-t un 11 začasne poljske vlade in voditelji poljskih demokratičnih grup v Moskvi. Naznanilo je bilo istočasno objavljeno v Londonu, Moskvi in Wushingtonu.
Konferenca v Moskvi se bo vršila pod zuščito komisije treh velesil, katere čluni so ruski zu-nunjl komisar Molotov, ameriški [Mislunik W, Averell llarrlman in britski poslanik Archibald Clark Kerr. Zaslugo za zlomi-lev zastoja pripisujejo llarryju L. llopkilisu, odposlancu predsedniku 'humana, ki Je pridobil muisalu Stalinu za sklenitev kompromisu o poljgkem problemu, ko stu Imclu razgovore v Moskvi.
Glavni poljski voditelji, ki se bodo udeležili konferonce, katera se prične v Moskvi v petek, so Boleslav Beirut, predsednik začasne poljske vlade v Varšavi; Vlncen} Witos, bivši premier ln vodja demokratične grupe znotraj Poljske, in Stanislav Mikr>-lajczyk, vodja poljske kmečke •tränke, ki je pred enim letom resignlral kot predsednik poljske u bežne vlade v Londonu
Poleg Bulrutu se bodo udeležili konference drugi člani poljske začasne vlade, nuni temi Kd-wuid Osubku-Moruwski, Vladi-sluv Kowulskl In Vladislav Go-niulka. Z Witosom bodo prišli v Moskvo reprezentanti demokratičnih grup na Poljskem, ki nimajo stikov z začasno vlado. TI mi Zigmund Zuiawski, Stani-sluv Kutrzeba, Adani Krysanow-ski in Henri KoMzeiski. Mtko-lujc/yka bostu spremljala Jan Stanczyk In Julian Zakowski
Noben člun jHiljake ulie/iie vlad», katere predsednik je socialist Tomasz Aniszewski, m bil |Mivubljen nu konferenco. To I »omeni, da lat nova poljska vla-du formirana nu |x>dlagl zaključku, ki ji* bil sprejet na konferenci med Stalinom, predsednikom Kooseveltom ln premierjem Churchillom v Jalti na Krimu.
Mikolujczyk Im» tretjič odpotoval v Moskvo v enem letu. On se je nuhujul tamkaj v avgustu Iii oktobru preteklega leta In imel razgovore s Stalinom, Mo-lotovom ter lulilliiskimi Poljaki o ioi utiranju nove vlade, ki pa so m« izjalovili
Nuznunilo, da )e bil zastoj v (Nigujiuiph glede formiranja nove |xdjske vlude In bodočnosti Poljske zlomljen, je bilo z veseljem sprejeto na znanje Kon-ferenea v Moskvi Im», kakor vse ka>e, |H»;,iavilu |>odlsgo dosegi s|soazuma
Maršal Petain igral dvojno vlogo
Pat iz, 13 Jon Mutial Henri Petalo je dejal, da je igral dvojno vlogo v času nrmike okupacije Francije Eno je igral kot načelnik lutkaiske vlade v Vichyju, drugo pa kot član podtalni* organizacije Petain čaka na obravnavo v jetmšnici v bli-I JUni Panza na obtožbo izdajstva.
Stanje obleganja oklicano v Bogati
Curacas, Venezuela, 13. jun — i V Bogo»!, glavnem mestu repub-• like Columblje, Je bilo oklicano stanje obleganja, da se preprečijo piotikoiiiunistične demon» htnteijc študentov, se glasi »em doftpelo poročilo, Stanje obleganje je oklleal ptedsednlk Alfoii-zo l«ofR'Z. On Je tudi odredil strogn cenzuio komunikacij. ! Hadio Bogotá je zanikal poročilo, da je bilo več ljudi ubitih in ranjenih v Izgiedlh, ki so izbruhnili v glavnem mestu. Izjavil ju, da Je bilo la dasat civilistov in deset policajev ra* njenih.	.
ČETRTEK, 14. JUNITA
PROSVETA
ovi rz naselbin
PROTESTNI 8HOD
Cleveland, O.—Tistj čas, ko se rišejo meje s krvjo osvobojene, na novo prerojene Jugoslavije, je tu! Junaška partizanska vojska seje osvobodila treh sovražnikov: Nemcev, Italijanov in domačih izdajalcev.
Jugoslavija je bila naša zaveznica. Z ogromnimi žrtvami je prispevala svoj delež h končni zmagi. Da se je sedaj ne upošteva kot zaveznice, je razvidno iz incidenta, ki se je dogodil v Trstu in na Koroškem.
V Clevelandu je bil izvoljen Združeni odbor ameriških Jugoslovanov. V tem odboru je pet oBrb od vsake narodnosti: Srbi, Hrvatje, Slovenci in Macedonci. Tudi Čehi sodelujejo.
Ta odbor sklicuje veliki shod v nedeljo, 17. junija; pričetek ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. Na tem shodu bomo opomnili a-meriške predstavnike na Atlantski čarter, v katerem je garantirana svoboda malim narodom. Mi želimo, da je te svobode deležna tudi Jugoslavija. Zatorej Jugoslovani, Slovenci iz Cleve-landa in okolice, katerim je pri srcu Trst, Primorje in Korotan, pridite na ta shod! Napolnimo Slovenski narodni dom kot še nikoli poprej! Dokažimo ameriški javnosti, da nam ni vseeno, kakšne bodo meje Jugoslavije! Navzoči bodo tudi poročevalci clevelandskih časopisov. Nanje bomo napravili močan vtis, če bo dvorana polna.
Na shodu bo glavni govornik iz jugoslovanske skupine, ki se sedaj nahaja v Ameriki. Drugi govorniki bodo: clevelandski župan Burke, vsi trije slovenski koncilmani in eden od vsake jugoslovanske narodnosti. Povabljen je tudi governer Lausche. Ali se bo odzval? Ko to pišem, še ne vemo. Za razvedrilo bodo nastopili pevski zbori Zarja, (¡ftisbona matica, Jadran, hrvaški tamburaški zbor, macedon-sko kolo, ter podane bodo tudi druge glasbene točke. V narodnih nošah pa se bodo kretale na shodu brhke Srbkinje, Hrvatice, Macedonke in seveda tudi Slovenke.
Dragi Slovenci in Slovenke! Apeliram na vas, da pridete vsi na ta važen shod. Pokažimo, da smo zaveden narod in upravičeni, da smo upoštevani. Ne tarnaj mo, kadar je prepozno, pokažimo se sedaj, ko je čas. Vstopnina je prosta. Smrt fašizmu, svoboda narodu! Za publicijski odbor: Felix Strumbelj.
Prve priče, ki so nastopile pred odsekom, so bili predstavniki vojnega in državnega departmenta. Dasi predsednik Truman še ni povedal svojega stališča glede tega vprašanja, je nastop pred-itavnikov teh dveh departmentov vsekakor znamenje, da so govorili v imenu administracije. V imenu državnega dcpurtmenta je nastopil podtajnlk Grew, v imenu vojnegu depart men ta pa Foitesta 11 Oba sta argumentirala, du zdaj, ko Amerika postane članica nove svetovne organizacije, bo po vojni potrebovala veliko stalno armado, du bo lahko pomagala vzdrževati—svetovni mir...
V tej akciji z.u osedlunje dežele s pruskim militarizmom so zelo aktivne med drugimi tudi sledeče organizacije: Citizens Committee for Military Training, Inc., Ameriška legija in druge veteranske oi gun izučijo, Ameriška trgovska zbornica, Narodna pod jet-jiiška zveza, Hrowderjev komunistični apurat in razne druge nacionalistične in imperialistične skupine. Predstuvniki vseh teh organizacij in skupin nastopijo ali pa so že nastopili pred odsekom.
Poleg Ameriške legije in drugih veteranskih organizacij, ki že jxi svoji poklicni ideologiji nuruvno gravitirajo v smer militarizma, je gluvna dinamična sila Citizens Committee, katerega tvorijo sami izbrani predstavnik» vciekupitula- -predsedniki in direktorji lažnih korporucij, ki imajo svoje razloge, materialne in reakcionarne, du spremene deželo i>o tej vojni v sllčno militaristično dišavo kot so spremenili Nemčijo »hrI kajzerjem in pozneje pod llitleijem nemški kapitalisti in junkerji. Ti ameriški junkerji so icpoalovali pri zveznem zakludniškent department!!, da oni, ki luiuiu-iiajo militaristično pto|»agundo tega "odbora državljanov," lihi o uvoje prispevke odračunaio od dohodninskega davka.
1'ioti obvezni vojaščini oo voini se je izreklo vse organizirano delavstvo CIO. AI>K in /eUanieurp, dalje razne verske in mirov-r.o oiganlzaeije, Civil Liberties unija, socialisti in drugI vplivni )N &ame/niki, nu-d njimi mnogo profesorjev etc.
LEP USPEH SKUPNE PRIREDBE ZA STARO DOMOVINO
Chlcago. 111.—Prireditev, katero so imela skupna slovenska društva v nedeljo, 29. uprila, je prav dobro izpadla v moralnem in finančnem oziru. Čisti preostanek znaša čez dvu tisoč dolarjev, kar je lep dokaz, du kjer je dobra volja, je še vedno lep uspeli. Du je bil tako dober uspeli, gre v prvi vrsti priznanje podružnicam SANSa in pod-lužnici JPO, in vsem slovenskim društvom, kateru so sode-lovalu.
Prav iskrena hvala Antonu Koncanu, predsedniku Uadger Tool & Mfg. Co., za lep dar $f>0<) in tajniku Louisu Zorku, kateri s«« je zelo veliko trudil. Najlepšo hvalo so tudi zaslužili: Helen Kušar, Katy Triler, Jo-seph Knstnn, sestri Cerkony in Simon, kateri sta podarili lep nami/ni prt. Prav tako hvala Ktbinu Kristanu za lepe in vzpodbudne besede. Knuko mr. Toma/mu in ženi, kjer imamo Večino naših sej in dobimo dvorano zastonj. Enako gre tudi priznanje in zahvala vsem ostalim odboi nikoni in zastopnikom, kateri so tako pridno sodelovali pri tej prireditvi. Uspeh je bil dober, toda veliko več bi še lahko naredili, ako bi imeli sodelovanje res stopi ocen t no. T»>-ilu žal. da imamo med seboj organizacije, društva in posameznike, kateri še vedno čakajo in imajo denar za v*e. edino košček kruha nočejo kupiti svojim lae-mirt bratom. &e vedno imamo tukaj veliko ljudi, kateri nosi amno kupučujejo z življenjem m krvjo naroda, kateri tam str«-ds in umira.
Dva naelia. oče In aln In beatljalnoat fašisma. vedml armadi.
ki še • obratom portretirata vso alrovoat Pišeta se Schwerts In sls bila uleta po
fl^TTK.J4. JUNIJA
PROSVETA
me1 ■ » 111 »
Slovenski vodniki in preroki
DR. IVAN LAH
(Nadaljevanje)
Josip Stritar (1836-1923)
1 smo v burno dobo sedemdesetih let. Na Balkanu se je
S /nov boj za svobodo, izbruhnila je hercegovsko-bosanska
tflt" n prišlo je do osvobodilne vojne leta 1876. Ti dogodki so
L?Ja odmevali tudi v naši javnosti, kakor da smo zaslutili, da se
^ i rešuje tudi naše narodno vprašanje. Stritar se je zopet
Z\ Z Dunaja; začel je znova	1
eiasu ----„ i« „ vzne.
*~,ati svoj "Zvon" in v vzne-5 Dunajskih elegijah" je oril o dogodkih, ki so v pra-• ¿S razkrivali kulturno Evro-uatudi našo lastno zaslepljeni Stritar nastopa kot zago-Enik balkanske raje ter v ime-¡¿kristjanstva
leva od evropskih držav, da Le delo osvobojenja. Toda Lčutna Evropa je le s sebicni-nameni gledala trpljenje slovanske raje:
bratoljubje imaš; govori, Evropa, Evropa! mpobeljtn si grob, vse je sleparstvo
ftoj"kristjanstvo je laž, bratoljubje
u> laž in svoboda. jezik lepo gorori—prazno je tvoje
jrce' . „. ... /h morda ni brat ti Slovan, ni človek Slovan ti? Du-ia li zver je Slovan, ki se pobijati me?
V zbirki "Raja" je opeval dogodke i ž nesrečnih hercegovskih trajev in bodril junake v boju za pravico. Te pesmi so se ta-irat mnogo čitale in deklamira-e po naših čitalniških prireditvah, kjer so se zbirali tudi darovi za begunce, ki so pobegnili red turškimi zločini čez mejo. Jtritar se je poln človekoljubja ¿vzel za te slovanske žrtve turškega nasilja in evropske politiki'. Pozdravljal je malo državico Srbijo, ki je takrat, dasi Še nepripravljena za veliki boj, hitela bratom na pomoč. V "Pesmi sbskega pevca" poje:
Srbija je vstala, silovita, kakor lev po krvi hrepeneč, irbska kri, na Kosovem prelita, maširvul te bode srbski meč! Srbi, "Kosovo" vam geslo bodi, Kosovo vas k slavni zmagi vodi!
In ko je Srbija skušala rešiti Bosno in Hercegovino iz turških rok. jo pesnik v pesmi "Srbiji"
tolaži:
Srbija, ne toži, plemenita, med narodi, mučenica ti! Sinov kri zastonj ti ni prelita, plodotvorna je mučencev kri!
0, nesreča tvoja je velika, padla, Srbija si—a s častjo, trujev venec venča ti glavo, a zelena vmes je lovorika.
Na Silvestrov večer leta 1877, k" je po vsej Evropi odmevalo im< Tlevna", navdušuje Stri-kr Slovane k skupnemu delu za
zmago pravice in resnice:
Otroci bili smo dozdaj Slovani, bodimo, bratje, pa sedaj možje, bvljenje ni igra, tak uk naj hrani, i'"Mio vsak si vdulbe ga v srce, br: dela, truda, bratje, iti uspeha, 'Ruskega se ¡znebimo greha!
Gotovo jc, da Stritarju, kakor Nini naših tedanjih mož, ni jasno pred očmi taka naša Hočnost, kakor smo jo dožive-11 mi Stritar je bil nasprotnik krvavega boja in nasilnega osva-M'ja, zato je upal, da bo slovan-
miren nam pridi vladar, prorok,
učitelj, poet! Ne na krvavi, na boj duhovni se
dvignite, bratje, Čas je, da svoje moči svetu pokaže Slovan!
In v pesmi "Mojemu narodu" isto tako govori o narodih, ki "oblastno z mečem zemljo si delijo", in vprašuje, kdo bo premagal ta svet sovraštva in krivice.
Ti, rod moj, mili rod! Ti hudobije sovraštva razdejal boš carstvo kleto, ti boš pomiril smrtne razprtije, prinesel ljudstvom bratoljubje sveto: troj bode venec zmage nekrvave: Naprej, moj rod—"Naprej zastava Slave!"
Vse to veliko delo pa je imela opraviti tista mladina, ki se je takrat zvesto oklepala Stritarja in je nanjo pesnik stavil vse svoje nade. Daleč v tujini ga tolaži glas, da raste v Sloveniji nov zarod, ki bo s svojim idealizmom rešil domovino notranjih in zunanjih sovražnikov:
O tebi govori mi, oj, mladina, da tebe ni okužil smrtni strup, obupati ne sme še domovina, ti cvet si njen, ti sladki njen si up ..,
Um bistri si, srce si blaži; v čisli srce ti bodi vedno in povsod, ko ljubiš domovino svojo, misli: človeku brat je človek, rodu rod, preganjanja se pazi in razdoru, sovraštvu v srcu ne dajaj prostora!
Pot ravna, vedi, prava je edina, nje v vsem dejanju drži se zvesto, hinavstvo, laž je. grehu korenina, reanica naj nad vse ti sveta bo . . .
Tako je govoril učitelj-poct Stritar in ob vsaki priliki poudarjal, da "sveto služimo sveti domovini."
Pesnik čuti krivičnost sveta, ki rodi toliko zla med narodi. Proti nemškemu meču, ki se je dvigal nad Evropo, kliče:
Ne "kri in jeklo", srce svet premaga, srce najblažje ima stdvskt rod.
Kedo ne čuti? Nov se čas poraja, porodne boli zemljo stresajo, vihar pomladni stare stebre maja, človeštvu velika pomlad prihaja, naj skoraj pošljejo nebesa jo.
Ti verzi se zdijo naravnost preroški, ako pomislimo na dogodke zadnjih let. A Stritar je čutil tudi socialne krivice, ki so se godile v svetu:
Drobtine naj berač vesel pobira, ki padajo z bogate mize v prah, da enemu je dobro, sto jih hira, glad siromaka pridnega zatira, po božji zemlji tava bled in plah.
In tudi te krivice bo odpravil oni, ki je največ trpel, to je slovanski rod.
Na dan, Slovan! Slovanska ti mladina,
najlepše delo čaka te, na dan, gospodu več ne bodi, ne trpina, človeštvo ena bode naj družina, rešitelj svetu bode naj Slovan.
skim pisateljem kot vzor jezikovne lepote. Kdo takrat ni poznal "Gospoda Mirodolakega'*, "Sodnikovih", "Rosane" itd.? Danes so osebe njegovih pripovednih spisov nekoliko obledele, najbrž prav zato, ker so bile slikane s prenežnimi in preveč izbranimi barvami. A Stritarjev pomen je pred vsem v velikanskem vplivu, ki ga je imel v teh važnih letih na vso našo javnost, posebno pa na mlade, razvijajoče se pesnike in pisatelje.
Od 1. 1880, ko je prenehal dunajski "Zvon", se Stritar le malo oglaša v naši javnosti. Slovenci pa so od njega pričakovali še novih del. Toda Stritarju se je zdelo, da je dovršil svoje živ-ljensko delo, ko je leta 1887 izdal svoje zbrane spise, kjer je v predgovoru napisal sledeče besede:
"Eno smem reči: Iz spisov mojih v celoti odseva življenje človeka, ki se je pošteno trudil in boril od meglene svoje mladosti do jasne dobe zrelega moštva; človeka, ki mu ni bila tuja ni radost in bolečina, kolikor jih prešinja in pretresa srce človeško; življenje človeka, ki je v vseh zmotah svojih in slabostih ve»dno in povsod hrepeneče iskal resnice in pravice. Rodoljubje, globoko v otročjem srci že ukoreninjena ljubezen do domovine v zvezi in soglasju z ljubeznijo do vsega človeštva govori vsakemu, ki ima srce in razum, jasno in krepko iz teh spisov; usmiljenje govori iz njih in sočutje z Vsem, kar trpi na svetu.
Vera moja je bila vadno ta, da umetnost ne booi človeku samo v prazno zabavo in kratko-časje; kar pisatelj, pesnik govori in poje, izviraj mu iz polnega srca, ki si išče duška v pesmi, v besedi; a namen imej učiti in svariti, povzdigovati in blažiti narod. Prerok, učitelj, duhovnik, voditelj bodi pesnik svojemu času, domovini svoji. Zvest poslanstvu svojemu govori, čaka ga naj slava ali kamenjanje!
Ne v veselo preteklost nazaj, naprej v lepšo bodočnost kazal sem vedno rojakom svojim. Idealista imenoval sem se in se imenujem odločno in ponosno; geslo maje je bilo vedno: sursum cor-da, srca kvišku!"
Te besede niso samohvala. Navedli smo jih, ker je z njimi Stritar sam najbolje podal bistvo in pomen svojega dela.
Doživel je "slavo in kamenjanje", a ostal je zvest sam sebi do zadnjega. Izvršil je veliko delo. In ko se je postaral, je šel zopet med otroke in napisal za Mohorjevo družbo štiri mladinske knjige: "Pod lipo", "Zimske večere", "Jagode" in Lešnike". Vsi smo v mladih letih čitali te knjige. Kdo iz nas se ne spominja na gospoda Korena z Griča?
Tako si je Stritar v duhu predstavljal svojo starost. Tam doma na griču bi si postavil hišo in delil dobrote in nauke vsem dobroželjnim ljudem. Kakor mnoge druge, se mu tudi ta želja ni izpolnila. Ostal je v tujini, odšel je v pokoj in prebival
Zvasnl trgovinski tajnik Henry Wallace (v sredini) v druibl dveh magnetov, ko )e v New Yorku pred neko blsnlško organise cijo govoril o potrebi snlšanja uvosne carine aa podvig mednarod ne trgovine.
Hvaležnost Jugoslaviji
de na krmilo pri splošnih državnih volitvah, lahko (»ostala esna prijateljica Rusije, katero moja ni posebno oddaljena ocl raka in Sirije, nevarna an gleškim interesom, jo hočejo i* podriniti iz omenjenega teritorl-prej, ko se ameriške čete vi nejo na ta kontinent. l)a si s takim brezobzirnim postopanjem nakopavajo sovražnike, tega ne vidijo, ke»r gledajo le na svoja bogastva in svojo udobnost.
Ml, ameriški Slovenci in Jugoslovani vobče pa moramo razumeti težki položaj maršala Tita in mu stati ob strani do končne zmage, namreč, da jugoslovansko ljudstvo dobi ono, do česar e» upravičeno in za kar Je bilo [Ki prvi svetovni vojni oropano.
F. A. Vider
Ni se bil še dobro razkadil dim z bojnih poljan Evrope ln komaj se je bilo pomirilo ozračje od pretresa topov, ki so bruhal smrt ter destrukcijo v mesta, trge in vasi, že se je pričelo intrl-girati od strani mogočne velesile, da se tako pred javnostjo oma-lovaži ugled, katerega doma in v tujini vživa maršal Tito. Ker žaljivka, katero je izrekel angleški maršal Aleksander proti Titu in s katero ga je postavil v kategorijo fašistov, ni dosegla svojega namena, ampak je več ali manj škodila ugledu tistim, ki so jo izrekli, se je napelo drugo struni). Angleški imperl-jalisti so pridobili v Washing-tonu na svojo stran tiste bur-bonce, ki tako sovražijo maršala Tita, kakor Stalina. Kot zadnja poročila govorijo, so prisilili Jugoslavijo, da umukne svoje čete iz Trsta.
Kako nizkotne propagando se poslužuje reakcija napram imenovanemu jugoslovanskemu državniku, priča ena zadnjih ra-diovesti, v kateri je bilo poročeno, da je Tito v enemu svojih govorov rekel, da se bo Ju goslavija "borila" za Koroško, kar se lahko razume tako, da Tito preti z vojno; pozneje so poročali, da so ruski viri zanikali, da bi se bil Tito tako izra zil, ampak da je reked, da se bodo Jugoslovani borili za Koroško pri mirovni mizi
Namen imperjalizma in reakcije tu in Angliji je,, za vsako ceno diskreditirati odločnega jugoslovanskega voditelja, kater ne mara pristati, da bi se zopet po tej vojni zasužnilo jugoslovansko ljudstvo po zunanjih al notranjih izkoriščevalcih; in ker jim to do sedaj ni »apelu, so se poslužlli zadnjega srodatva, namreč-, da se prisili jugoslovanske čete na umik iz Trsta. Raču najo kajpada, da bo to občuten udarec za Tita, s katero potezo se ga bo mogoče dalo prej al slej izpodriniti iz vodstva Jugo slavije. Ker palhologlčno dogo vor, da se jugoslovanske čete morajo odstraniti i/. Trsta, na ravno ne more dobro vplivat na jugoslovansko ljudstvo i»h drugI se na da
eni strani, na drugI se pa Hi	kom e.sij.i. na kati-i-. je l.i.-z dvo
v Aspangu, kjor je živel sporni- mjj mora, Tjlo |)lis(aij radl blo
nom in slovenski pesmi. Zato ga ka(Je ,jobro izrabiti od onih, ki tudi domovina ni pozabilu. Po- t0^|(0 čakajo momenta njegove
Tnlrn mt» io iz Stritaria bojevni, skrbela je, da se je vrnil petin- odKtran|tve iz vodstva. Tlk° "f,	J1 n tva-osemdeactletnl starček domov ,n Takfl ,, ,trateg|)a ,
■v zmagalo v Evropi s svojim | ka razvil" nesnik slovanstva osemdeset uani sia««.-* uu...... »., Tukfl j(. Ntrategij« londonsk
plemenitim srcem, z ljubeznijo Jfasrik r^g« kulturnega in so-'v Rogaški Slatin preživel svoje\ ^ (lip,oinae,je, katera do
cialnega programa. Moreo.u j	j , , /4>m bj)o priznunj(. ^^^ kl K0 M,Vražlll priju
lov an je pokojnega Rooeevelta s Sov
K«, ,.vu v	::;ni'u 1»:Ui no njem svoje ime.	| jetsko Rusijo in mislijo, da jim
da je misHl nsnjfc v po»..h le M	v LJubU.„t je jK) t„ vrhl, politika prinesla več
[" novo kulturo, ki io nosi v se bl lovanska duša. Zeljno kakor ^'•ličarja v adventu pričakuje «rilar slovanskega odrešenika
H"ve dobe*. JKr f ■
» rili i
harju se nam, ti v rahlem se
'' 1 m hliiaj,
)niinški ti meč naj ne žari se
krvav.
rije krvi, zastonj nam
■ o Dotoki,
SvI™: L t ia veliko delcM^OneL , | [t, k„ sode, ko živo v narodovem spominu, polnil je z njim celo dobo. ki n > predaedmk.
tih,' ko je bil pesnik že davno J Nj^ 1-K^. n-rod- ,,	^ „ wot)Jo.
delavnosti I štiridesetletno njegovo delo na| Vf,,)klt Britanija vedno
utihnil.
V ta leta njegove
bo
tudiHi.....
in povesti, ki m služilo »loven-1	,St n»«|Ju)"
Domača fronta
Office of War Information
Washington, I). C.
RANJENI VOJAKI KUPUJMO BONDE
Washington.--V letalski bazi New Castle blizu Wilmingtona. Delaware, kamor so bili trans-portirani ranjeni vojaki po zraku, je kupil vsak posamezni vojak vojne bonde, bodisi, da jih je kupil v gotovini, bodiai po načrtu armade potom odtegljajev od plače. To poroča War Finance Division pri Treasury Dep'tu.
POLICIJA PREGLE. DAVA ZAVORE
Washington.—Policija v vseh državah Je začela pregledovati zazore avtomobilov v vseh dr-
1WO JIMA, se vrača na svoje lastno željo nazaj preko morja. Hayes je bil skupaj z enim svojih tovarišev marinov in enim članom Navy Hospital Corpaa poslan domov v Zedinjene države» na zahtevo ranjkega predsednika Roosevelta, da pomaga otvoriti 7. vojno posojilo. Slika dviganja zastave na IWO JIMA je bila izbrana kot motiv za kampanjo 7. vojnega poaojila. Trije drugi marini, ki so pomagali dvigniti to zastavo, so bili I ubiti na otoku IWO, Hayes, katerega poznajo njegovi tovariši pod imenom Chief, Je drugi na levi na slavni sliki, katero je posnel Joe Rosenthal, fotograf agenture AP. Na sliki nosi puško preko ramtv Oba druga še živa marina, ki sta pomagala
dvigniti zastavo, bosta nadalje-iSVSh. in Mcei v sviho, da vala delo kampani« n .megS VOj-reši čim več vozov uničenja, da	.„,.soiila.
se ohrani Vojnim delavcem primerna transportna sredstva v vojne tovarne ln zmanjša število nezgod. International Asst>ct-atlon ol Police podpira to akcijo.
Statistični podatki dokazujejo, da je dežela mnogo trpela v po gledu svojega vojnega napota radi smrtnih slučajev in drugih
nega posojila.
PRODAJA BONDOV V P1TTSBURQHU
Incident dr. Dimitrooa
Washington.—-Divizija za voj ne finance Treasury Dep'ta Je naznanila, da je prvi dan, posvečen knjigam in avtorjem, prinesel $tf,U23,:i50 pri prodaji vojnih bondov v Pittsburghu.
. .	.. ,Tu gi»' /a prodaje posamezni-
p„ško,lb vojnih dvluvrrv v "™\ktinx v (rUu':!4 m Ves PltU godali na cesti. Leta 1V4.l je t- h	b , y ^ k| m(>
lu več kot polovico onih 824.0)0 h^ J	s j Pcrel
ponesrečenih, mrtvih ln rin e- J j, bil Maater of Cere n h, delavcev iz vojnih tovsrn.	^ ^ John R
V teku l«nskegi le.ta cenijo, da	p^telju, in Ueut. Col,
je šlo preko 280000 «vto^Mlov	f	britanski ko-
v staro železo, ker s«, bili preveč|......... ..nii miI
poškodovani v nezgodah, tla bi jih bilo še mogoče popraviti. Policija poziva avtomobillate.l naj iiazljo na svoje vozove, ter | naj pazijo ne le na zavore, temveč tudi na krmila, obode, metlice za dež in druge potrebščine,| kl so v zvezi z varnostjo vožnje. Ako naj bo ta program zares uspešen, mu mora	^I n.Jm^Va	je udeležilo
magatl.	"1 zu utreka v družbi pisateljev v
program sprejele * navdufte- Jm mJv-ČJUi >|epartmentnlh
nJem ln mnoge ^ ^ trgovinah, a drugih trl.to je bl-obljub le aktivno podpo ri tem. K	y ^ ^
d« bodo pomagale raadejevatilj^	^ ^^ humori-Ul
letake in informacije, kl na ob-	t ^
razlože stvar vsem onim, kl vo-^ ^^ ^ ^ ^ ^
zijo.
e
ZIONISTlCNA ORGANIZACIJA
I Waahlngton, — Ameriška zlo-nlstlčna organizacija si je dolo-
mando-častnlk. On je napisal slovito knjigo "No Arms, No Armor" in nekaj drugih knjig. Program v moieji Sirije Je bil |Mid pokrovlteljatvom mrs. Fran-cis P. Tarnapowicz, predsednice Natlonality Groups Divislon za okraj Plttsburgh pri Pennayl-vanla Finance Commlttee, Tristo kupcev bondov, ki so kupili
knjigo "Under Cover" in tretji
britanski vojak ln pisatelj. •
VETERANI
Washington. — Hrlg. Gen. Frank T. H Ines, administrator
Zofija.—OKA—Dr. G. N. Di-mltrov, bolgarski politik, je iskal zavetja pri britanski vojaški
misiji, ki mu je prošnjo odklo- """"-. 'itnnmamm kot eili I
nil«, ln je bil potem vzet pod eil«	^¿l z« zadeve veteranov, je na/na-
zašičtoameriškega diplomatlčne- katerega moia doseči / nssupi| . .
ga predstavnika Muynarda Harness. Dr. Dlmitrova seveda ne velja zamenjati s slavnim Georgem Dimitrovom, bolgarskim komunistom, kl si Je zaslužil svetovno slavo a svojim drža njem o priliki sodne obravnave radi požara, ki Je uničil nemški Reichstag v Berlinu.
Dr. Dimltrov Je bil od 2'A. aprila naprej pod "domačim zavrom," a Je mesec iioxneje, dne, ------- -	. ,
2.'J. maja pobegnil in se
najprej zahtevati ta teden od avojin ur zatekel k brifnaki vojaški ml-| fvfjsnov nasl.lnje: ^^ .ll)k,m -ko „	VItIi
vojnih bondov njenega članstva	nd. d« se je v teku mesera apri.
tekom 7 vojnega poaoJiU. To	I« vpisalo S,t»0 veteranov i« te
e «vil War Flninee diviziji	vojne v tečaje za velbanje «II
Tivasury DepH« predsednik or-	študij v smislu zakonov, katere
ganheuclje Is ael Goldstein. On	upravlja Veteran Admlnlstro-
ia ooudaril da bo ta kvota da-	tion. H tem je zdaj že .IH.ffilO ve-fufiii...1' S-V. finaneiraniel teranov deležnih ugodnosti teh
liko zadostovala za financiranj zgradbe 4ft,0WMoiiakega nnsaea
letal modela Coral Sen ()W1| *
PET ZAHTEV STRICA SAMA
Washington. — Vlada mora
zakonov, •
e
VZEMITE POČITNICE
Washington.- J. A. Krug, načelnik Wur Production Boarda, Je Izjavil, da Je pričakovati Izboljšanje ameriške vojne pro-
je njegovo prošnjo, i Sprejmite delo n» ............. .	, , t ,
IÄtJTdÄl!.........i-V......
tako nekoliko odjsičijejo ln a«»
siji, ki pa je njegovo prošnjo,
da se mu da zavetišče, odkloni-1 bali, Kjer popravljajo Ia. Dne 24. maja se Je nato po- dje, poškodovane v bitki, ako
javil v stanovanju amerllkega ate	I „lienem pripravijo na težke na
predstavnika Baines«. Ta Je še vet pri parnih kotlin in i/urj»o|	i	,	;
isti dan naznanil bolgarskim o- v popravljanju. Pojdite po In-tla mu bo nudil zaščito formacije glede tega dela, ki
hlasti,
tako dolgo, tla bo prejel pri- velja kot "top priority," k naj« memo Jamstvo, da je njegov« ; bližjemu U. S, Employment Of
loge, kl leže pred nami, predno bomo dosegli končno zmttgo.
"Amerika se /daj nahaja v svojem petem letu n« por nega dela na polju oboroževanja lu opreme," Je dejal Kitig, "Arne-ilškl delavci so se sijajno Izkazali III so n a 1 vse svoje sile,
-k. nacljske glave, ki ee nah.J.lo e uleteUtvu Od le*. «• ^ "'^ZTwiZZ ■ Albar, Sp^r. admiral K-rl Doenlts ln general Gustsv Jodl. kl ao po sam
" borili t.ko svano Doenltsovo vlado.
t^itno kaže avojo urogantno mot nad slal>ejšlml narodi, k«r pi ta zadnji slučaj v Siriji in Ia>
bnnonu.
Kakor hitro Je bil znan izid občinskih volitev v Franelji. pr katerih so zmagal« isdikMliJ stranke, če tudi |*itom Ijutlbk voljf, Je v Londonu pričel p» bati takoj drugačni veter napram Kraru ijl ln obdelav framosk« ga generala ChavkaS de Gaulll da je Anglija otigt,vorna za a»>oi meti Arabci, je «<!«) l»<'ttdil drugi Francoz, Psul-Ethmne Iieyftet, ki pravi, da Ima dokaze-
Vsa angleška tiernokracija, na katero «e aklšcuJPJo v Arabiji, je zap<»l»«dena v <*ji». keten-ga angleiki interesi izkoriščajo v tarnanjih krajih m kateri jim prinaša t*gromne «iobi^ke Str«>-kovnjakl menijo, da )e v Mali Aziji taka zalog« naravneg« olja. da ista pfekaša zakvge Z*tiln)e nih držav, katetlh hr»gasti-v m-b/WejO jMilastiti angleSkl kaplt« K*r bi \m radikalna franka vlada, k i bi*-/ dvom« prt-
osebna varnost zagotovljena. ilce.
„r. Dimltrov je bivši t-Jnik ^ISTZ^ Äl
ImlgHrske Hgiurne unij, m je I	,,U|udi/lltkl, k, „ .
obtožen, tla je skušal rarbitl slo-	„„»važnejle teh pridelkov.I netflede n« to. ti« so ae izmučili
go domovinske fronte, t. J.,	,tmo r.«š najbolj in delali dolge ure v slabših raz-
danje vladne koalicije, Prijet«-<	» ^ vj|Mmln c merah. Olienem so bili š, v
Iji Dlmitrova pa g« opisujejo,	,drum<. M. Mi(|e|kom WavesLkrbeh radi sv.jcev onstran
krrf zvestega pristaša agrarne| ^	^ ^ ho|nl<.ah ,n druge| morja. Zmaga ni več dulec, to-tiemokracije.
Km jo bfj v op, I mle^NepreftaftO raetoče itgu ziclji proti sedanji vladi, Je po I ^ ^	H<) |//V1|||, niJJn<
stal predstavnik vm- eetokupn« opozicije, od liberalnih alemin tov imi do pristašev kralja Ho naa in njegtrve pro-n«ei«tičnt polHikit. l^eta H«S Je bil dr Dl rnltrov zaprt
da paziti moramo, d« ne izpustimo, kajti vsi vemo, ti« j« prsd iiotiebo z« 2,000 novink n« m« I nami • mr.ogo ,i,e-« tev Udega sor Pišite: Waves Washing-j del.» | i . i» i zmaga
(1|I n c 1,1 v'i,n piislslljnsls
knjižico z lnform«elj«inl.
zares
od vojaške vlade
........_ . ___i /iikI K	e i 'hihoi»,
kralja Izrisa ter je leta IM	, „blllbijo
Mp.ll v Ca.ro, h|er |e ojt-rdve ^	obrab,jo
Ml. nakar je bil še dve leti v	w h|lMfJl. pr,
Carigradu
Zdaj. ko je bil sprejet pod zaščito Amerike, Je njegova z«-, deva vprašanje, kl m» tiče vseh) treh velesil, ki Imajo w*lež« v kontrolni kt>mlsijl Bolgarske I Amerike, Britaniji ,n fkrvjrtake Rusije.
Ifcati.
Držite se pri vtižnjl meje bi ki je dolot ona Olttdl s«
v po se pa
I brzini
vožnje od 50 milj nu uro kot ako vozite M milj. Nedevne dodelitve obodov IskIi». le deloma pomagale olajšati pomanjkanji' • Akti ste l/urj*'»j mornar, vrni" te se n« l«djo id ostanite na njej 4tMHi ladij, ki st> zd«J v obratu in 12.000.000 ton, ki Ih» do zgrkjene V tekli let« 1945, Je treh« prenkrlH'ti s moštvom
"Zahtevalo se Je od ameilšklh delavcev, d« delajo Isdj dolgo kot v mirnem t asu, ttal« vend«r ne tako dolg.» <i« In to erjailt» njihove življenjske sile ln /manjš«lo njih produktivno«!."
PISMONOiA PRVAK
Washington War
JUNAK SE VRAČA Z VOJNE
Washington < Marine Private First Clus« lr« II; llayes, kl je mIhi od š« živečih junak«»v, kl
mi pt»m«gall «Ivignlti zastavo na
Finance
Division Ti t asur v Dep't« je pre-|e| obvestilo, d« je pismonoAa, ki trk« dvakrat, enkrat, d« preda ^¿tn. drugič, d« pitala vojne l*>nde, prodal za $21000 bondov K serije, ln »it er 270 kupcem, (»otrebmm I	«mojega poslovnega pota
■ na kmetih. Ta pismontiša je im* M.«iv Jane Clark iz Bab-wm Parka. Florida Ona Je prvak vseh pitalajaleev bondov med plsmonnit na debeli v Fl«>-ndi za sifimo vojno |ioeojllo.
-OWI.
IZ MODERNEGA SVETA
Spisal P. S. FIN2GAR
OSLO HAILS NORWAY'S LIBERATORS
(Nadaljevanje)
Toda njemu se je zdelo, da njegovo oko, ki je videlo že za marsikatere kulise, dobro poznava tudi Luci. Luči soprogu nikakor ne vrača tiste ljubezni, kakor jo zasluži. Čisla ga bolj zaradi udobnih razmer, kakor pa ga ljubi z iskrenim srcem. Vroča italijansftfc kri je, ki kipi in išče sorodnih valov . . . Tsko je mislil Seme: sodil je vse ženstvo prostaiki, da je brez moči, igrača trenutka . . .
Nasanjaril se je. Vstal je z odločnostjo človeka, ki je do zadnje betve pretuhtal načrt za delo in je popolnoma prepričan, da mu ne iz-podleti.
Prva pot je bila v park in od tam je po ovinkih kmalu dospel do platane, pod katero je stal prej in j i večer.
Pri oknu se je zganila težka gardina. Nadzornik se je odkril in globoko poklonil. , "Čakala me je!"
Izprehodil se je pod stanovanjem. Vesel je bil, <Ja je zadel tako ugodno, da ji je dokazal, kako mu je prva in zadnja misel aamo ona. Zažvižgal si je najlepšo pesem in hodil hitro ter poskakovaje, kakor deček, ki vodi na vrvici papirnatega zmaja. Pogledaval je na okno. Luci ni več zazrl.
"K njej!" Posvetilo se mu je v glavi. "Bedak! To je povabilo! A seveda vzroka je treba, da ni škandala!" .
Hitro se je obrnil proti vrstom in poiskal Klešmana. "Ali je že prišel piamonoša?" Klešman mu je potrdil z zaspanim basom. "Je neael kaj h kontrolorjevim?" "Prosim pokorno, neael." "Gotovo od gospoda, kdaj se vrne?" "Gotovo, gospod nadzornik!" "Povprašam, da ga pojdem čakat na kolodvor." -
Seme je odšel preko dvorišča. Za njim je po-mežikaval Klešman z zelenimi očmi, ki so bile danea krvavo obrobljene. Kontrolorka je bila prebila neprijetno noč. Ko je isjokala nekaj solz, ji je bilo laže pri srcu. ftla je k deci in se ves čas zabavala z otrokoma. Kar kipelo ji je iz arca. Otroka sta bil« rszpossjens od veselj« ln nikskor nista hotel« k počitku. Prosils st« msmo novih igrač, drugih pripovedk, moral« jim« je igrsti ns kle-vlr, d« sts veselo jiiessla In poskakovala po aobi.
Pozno sta ae utrudila in zaželela počitka. Po sobah je zaplul mir, da se je čulo tiho použivanje olja v nočni lampid.
Tedaj je prišlo vnočič h kontrolorki. Prišlo Je z resno dvignjenim in očitajočim prstom. Na steno Je pihalo nekhj strašnega, česar ni mogla umeti; čutila pa je vso grozo te pisave, iz katere so bile naperjene sulice v tiho srečo njenega doma, njene duše . . .
Prišel je kakor skozi okno k njej kontrolor, vračajoč se a potovsnj«. Polne roke lepih daril j« pokladal pred njo; odvijsl je zsvoje, odpiral je Škatlje in njegovo preprosto oko je vprašalo in prosilo hvaležnosti in zadovoljnosti iz njenih oči. Toda zapazil Je, da se ga to oko boji, da se povoša, da ni veselo in ne gleda tako odkritosrčno, kakor sicer.
Kontrolor Je obstal zamišljen, razprostrl je roke In objel Luci—ali hipoma jo je izpustil. Njegove roke—poprej mehko razprostrte—so se skrčile v pesti, oči Je izbulil, odprte ustnice so ae mu tresle in z Jezika so blebetajc in slovko-vsje padale komaj razumljive «besede, britka očitanja: Luci, ti ai me izdala! Ti si me prevarala!
Videla je kontrolorja, kako je rastel v divjem ardu in dvignil pesti. Toda samo za tre-
nutek. Nato je omahnil, njegovo telo ae je pričelo stresati—sesedel se je—uničen in prevaran od nje ... Spoznal je, d* je trepetal na njenih ustnicah izdajalski poljub. Začutil ga je, izpil je vso njegovo grenkobo in z njo si je zastrupil dušo, razrušil srečo in omahnil kakor drevo, ko mu odseka sekira zadnjo korenino ...
Luci se je dvignila v postelji, kot bi planila iz strašnih sanj. Čutila je, da ima vlažne oči, ki so gledale po sobi in iskale kontrolorja.
Po sobi je plul mir.
Počasi je zbrala misli, pregledala je dogodek popoldneva. Vest ae ji je umirjala. Zavedala se je čisto jasno, da ni zmagala ljubezen do Semena, ampak le ljubezen do otrok. Da, bilo je prenaglo, nepremišljeno—toda njena zvestoba ni prelomljena, njeno srce ne ve nič zato, njena duša je neomadeževana. Ali nekaj je vstalo v njej, nekaj je zapustil ta poljub, česar prej ni bilo v njenem srcu. Semena ni poljubila; vendar ji je ugajalo, ko se ji je klanjal. Njeno ponosno srce je uživalo, ko je klečal pred njo, rada ga je imela v prahu—a nikdar ni mi slila, da mu poda roko, da ga dvigne iz suženjstva. In včeraj! Ta slučaj—ta nesrečni trenu tek--
V kontrolorki je vstal silen strah pred tem Človekom. Ni ga zasovražila, ali bala se ga je.
te v jutro so se ji zaprle trudne trepalnice in dozorel je v njej sklep: Beg pred njim! —
Ko je nadzornik hitel tisto jutro po stopnicah h kontrolorki vprašat, kdaj se vrne mož, je Luci dobro spoznala njegove korake. Hotela je bežati in se zakleniti v spalnico. Hotela je, prestopila je že—in vendar ni bežala, ni se zaklenila.
Seme je stal pred njo.
"Prosim, milostna, kdaj se vrne kontrolor? Gotovo je pisal. Sel bi ga čakat."
Seme se je ozrl hitro po sobi, kakor bi iskal po kotih, če ni prikrit kdo za omarami.
"Jutri večer z brzovlakom."
"Ah, Luci!"
Seme ni slišsl odgovora. Zaplalo je v njem in z drznim korakom je stopil proti gospe ter isksl njene bele roke.
Kontrolor!» bi bila ud«ril« z nogo ob tla, v lice bl g« ud«ril« z roko in mu pokaz«l« vrata s prstom. Vse to je bil sklep trenutka, a vse to se je v tistem hipu pomehkužilo in splsšilo v stavek, ki gs je izrekla s tresočim glasom:
"Ako ni doma soproga, prosim, nikarte do nas!"	. .
Seme je obstal z napol dvignjeno desnico, s katero je hotel nekaj ujeti, in se mu je izmuznilo. Globoko se je priklonil, obrnil in brez besedice odšel skozi vrata.
S hitrimi in mencajočimi koraki je šel čez dvorišče v tvornico. Nič ni videl Klešmana, ki ga je opazoval z lokavim očesom in se hudomušno smejsl njegovemu razočaranemu licu. Mehanično je odprl vrata v pisarno, preložil je knjige po mili, pogledal došli časnik, odložil gs, sedel in prijel za pero, pomočil v tintnik in predae dejal belo polo. Pero je odložil, nobene črke ni zapisal. Povsod je ležal mrak—na knjigah, na črkah, po sobi. Ničesar ni razločil, ničesar slišal. Vedel je samo to, da ga je vrgla njegova oboževanka skozi duri. Ta zavest mu je jezdila na tilniku, to dejanje je edino stalo pred njim kot pošast z odprtim žrelom, ki je pravkar pogoltnilo najljubšo stvar. Hodil je po pisarni s povešeno glavo. "Berite to-le naročilo!" Seme se je v trenutku zavedel. Direktorjev glas, ki je donel vselej zadirčno, razklano, kadar je bil alabc volje, je bil zanj mrzel poliv. Hitro je čitsl podano polo.
(Dalje prihodnjič.)
Osmica
Tone
iz vrvice
čuiar
(Se nadaljuje.)
Maks Je pokazal na ostanek, ki ga je prihranil zanj. Zavil ga Je v papir, položil na oknico in se potem zleknil po pričnl. Illja ga je ves čas gledal. Sedel je na kraju svojega ležišča, se držal za rob in bingljal s polovičnimi nogami.
"Ti, pravičnik!" se je oglasil. "Zakaj vsega ne razdeli»? Sam bodi pravičen!"
Pravičnik se je nasmehnil. Sprva se Je ozrl na oknico, nato je privlekel Iz žepa šop cigaret in jih razmetal jetnikom. Razveselili so se jih kakor lačni otroci kruha. Kmalu so vsi kadili. Illja se je brž vzrepcnčll.
"Preveč bo dima!"
"Če sam kadiš, privošči še drugim," se je oglasil gospod.
Illja je poskočil s prične. Da mu niso ubranili drugi, bi njegova palica spet ravnala gospodove kosti.
"Toliko čaaa bo btusil gobec, ds mu ga skazim!"
Spiavil se je nazaj na ležišče. Z nog je potegnil obuvalo, prikrojeno nalašč /anj. Čohal si je
stegna in si gladil zavito keto pod koleni, dobro zrastlo s kolt-mi in mesom. Tu pa tam so se poznali ubodljaji od šivov. Pri ogledovanju nog ni mogel zatajiti svoje zagrizenosti. Nekatere je prevzela odvratnost, druge sočutje. Marsikoga se je polotila rahla zadrega. V primeri z lil jo so bili vsi na boljšem. Imeli so vse ud*, če že ne svobode in dobrega življenja.
"Komu sem sploh še potreben?" je modroval Illja. "I)els še zdravi ne dobe. A kaj bi z nJim? CIaraš ves dyn in zaslužiš komsj za dva ričeta. Ali ni boljši en sam ričet na račun davkoplačevalcev?"
"Ne misliš pršv," gs je zavrnil prsvičnik. "Boljši je zasluženi kruh Samo svet je narobe. Vsakomur delo in kruh! Ne pa enim bice in lakoto, a izvoljencem nebesa na zemlji."
"Vidiš, nisem m« zmotil," »e je razveselil litja "Politika te ima na vesti. Pri meni nič ne poskušaj' Ne vtepe* mi druge pameti v glavo!"
"Kje si prišel pa ob noge?" ga Je vprašal pravičnik.
Ilija se je trpko spačil. Zamahnil je z roko in na obraz mu jo legla mehkoba, ki je mnoge presenetila.
bi takrat izgubil glavo," «jc čez čas spregovoril. Potem je hitro legel in si s površnikom pokril glavo. Kmalu je z njegove prične odmevalo enakomerno smrčanje.
Pravičnik je dolgo buljil v človeški zvitek na pričnl. Maks mu je pravil o Ulji. Ženo je Imel in tudi lepa jc bila. V mladosti se je nekaj šolal, pa je vse skupaj obesil na klin. Potem Je bil marsikaj, delavec na stavbah in pisar. Po luknjah so ga vlačili zaradi pobojev in tatvin. Prvič so ga prijeli po nekem gostilniškem pretepu. V zaporu ae Je spajdašil z raznimi preme-tenci ln začel hoditi njihovo pot. Vendar je bil Izbirčen glede pajdašev. Neusmiljeno Je mrzli tiste, ki ne preneso navzkrižnega izpraševanja in ki izdajajo tovariše. Ljubil pa ni niti zaščitnikov pravice. Pred leti se je hotel izmakniti njihovi roki.) I>a bi se znebil orožnikov, je v' vlaku zrahljal lisice na rokah in skušal utečt Skočil je iz va-1 gona in se znašel pod kolesi.
Zunaj je umiral mračni popoldan, Potihnila je vsa soba.
"Ne boš lenaril! Pripravi se za pospravljanje!"
"Vedno samo jaz. Sinoči sem, davi spet—"
"Pa še zdaj! — Alo, prični! Hitro! — Vidva pa pomagajta! Eden naj pomete, drugi oriba stranišče! Marš!"
(Dalje prihodnjič)
Razni mali oglasi
POMOŽNA KUHARICA
in pomočnioe za vložke, donašanje jedil, pripravo dezertov, pomivanje posode in splošno delo. Uposlevalni urad na 3. nadstr.
MARSHALL FIELD AND CO. _State in Washington
ZAPUŠČAM MESTO; rabim dober in čist svtomobil takoj. Plačam dobro. Kličite Juniper 7810.
I PRODA SE zidana 4 in 5 sobna hiša, peč gorkota, zaprt porč, 1023 So. Komensky, 2. floor.
ELEVATOR MAN OR BOY [Majhno poslopje, za poletne mesece. 407 So. Dearbom St. Room 340.
UNDIR THEIR OWN FREE PLAO ln an Oslo street, cheering Norwegians wsve welcome to British airborne troops on the march to take over from the Germans. UncondiUonal surrender by Admiral Doenitz Included all the enemy forces ln Norway. ' ■ •	«v -
=
Kdor ni spal, se je pogreznil vase. Nekatere je čakalo še zasliševanje in morda sodnija, samotna celica, ječa ali pa prostost. Bili so kakor na trnju. Vse je pa morilo vzdušje zapora. Obupno počasi se je premikal čas.
2.
V	sobi je znova oživelo.
V	pravokotni uzdolbini nad vrati je zagorela medla žarnica. Po vratih je poropotal ordonanc. Najbližji so pristopili, a Ilija jih je brž odrinil in zaukazal popoln mir. Sam fce je naglo dogovarjal. Šlo je za nakup cigaret. Kdor bi jih rad, je moral pripraviti denar, če ga je pač imel. Razen Ilije je en sam jetnik premogel nekaj beličev. Skrival jih je v vozlu žepnega robca. Preden ga je razvezal, se je pozanimal za ccno. Za dinar bi dobil cigareto, kvečjemu za dva dinarja tri. S cigaretami sta zaslužila stražnik, ki jih je kupoval in tihotapil ter ordonanc, ki jih je proddjal. Pa tudi starešina je vselej skrbel zase. Fant je pomislil in se ni odločil. Zavozljal je robec in ga spravil nazaj v žep. Ilija mu je zagrozil s pestjo. Nato se je s tovarišem uprl v vrata in skozi špranjo spodaj pri vratih potisnil svoje dinarje na hodnik. Ko se je oddahnil, se je ustavil pred jetnikom z zavezanim robcem.
"Ali nc veš, da so v zaporih samo stcnice in uši poceni?!" je zavpil. "Ljudje plačujejo po pet, po deset dinarjev za en sam čik. Pa še več! Stiskač! Če boš beračil za ogorke, te na klestim po vseh predpisih!"
Jetnik je mrko poslušal. Z nobeno besedo ga ni zavrnil, z nobeno kretnjo se ni premaknil. Obsedel je ko Štor. Ilija se je
SPLOŠNO HIŠNO DELO, mala družina, ni pranja, dobi svojo sobo, | izvrstna plača. Columbus 8757.
POZOR, DEKLETA! Izborna povojna bodočnost
Naučite se ročnega vezenja "Hand weaving" na poškodovani obleki. Dobro plačujoče delo. Stalno skozi vse leto. Dobra plača ko se učite. Lahko, svetlo delo. Prijazne okoliščine. Oglasite se
ADAMS WEAVING CO.
209 So. State Street Chicago
_Razn¡ mali ogla^
Dobra plača. Vprašajte Su, denta na 8 So. D^
POTREBUJEMO
VLIVARJE IN POMOCNI» V VLIVAKNI *
NajvUja plača, stalno povojno d<
2 ugodna prostoru * 1725 MAYPOLE AVKNUE ^ 4921 W. LAKE STREET
Standard Casting Con
POTREBUJEMO
Traveling Crane Operator "25 Ton Overhead Crane" Engine Lathe Operators Floor Assemblers Hydraulic Press Operators
Blacksmith Helpers • • •
Stalno povojno delo KLING BROS. ENGINEERING WORKS 1300 N. Kostner Ave. Vprašajte MR. APPELGREN
tiskarna:u.pj.
polotil mladeniča s pisanim robcem okoli vratu. Obenj se je obregnil ob vsaki priliki. Očital mu je nenaravna ljubezenska nagnenja do moških. Klical ga je za Elzo, ga ščijpal, pretepal in preganjal s pricen. Oni se je branil mišičastih rok, cvilil je in vpil, vendar le nekam navidezno jezen. Včasi mu je uhajal smeh in tudi oči so se mu kdaj pa kdaj poredno zasmejale. Če se je kdo zmerno zaletaval vanj, mu je kar godilo. Le pod prehudimi prijemi je zaječal in vpil. A Ilija mu ni prizanašal.
"Kaj ti veš! Za sebe skrbi!" AOITIRJkJTE ZA PROSVETOI edapJ
"Vem, vem! Pa so še drugi, ki poznajo tvoje grehe."
Jetniki okoli Gregorja so veselo prikimavali.
"Očeta si okradel," je zagrčal Gregor.
"Pravil si, da se rad zaljubiš
v črne študente," ga je dražil nekdo drugi.
"Slišiš, slišiš!" je kričal Ilija in si radostno mel roke. "Če ni črnih študentov, smo pa mi! Saj nismo iz lesa. Oče že ve, zakaj te je dal zapreti. Kar za dolgo naj te zašijejo. Med nami se ti bo godilo kakor filmskim divam med miljarderji."
Hrupen smeh je odmeval po sobi. Elza jo jc popihal na dru gi konec. Ilija pa za njim. Jetniki so sc zabavali. Slednjič so je Ilija le unesel. Ko pa je Elza zlezel na ležišče, je bil takoj spet pri njem. Brž ga je postavil na noge. Elza se mu je zares uprl in Ilija je vzrojil. Parkrat ga je lopnil po licu, da-si je bil fant zelo visok. Njegova spretnost je osupnila jetnike. Čudili so se, da mu sploh doseže glavo. Oni je pa ukazoval:
DELO DOBE
hišnice i
"JAMTRESSES"
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA
Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure rvsčsr. Vojno nujna Industrija.
Rabimo tudi pomočnice v jedilnici
VPRAŠAJTE pri:
illinois beli telephone company
"EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington Street
VH«E THE FUEL GOB
AN A*MY#TRANSPORT ^5,000 gallons oí fad dl
v tiskarsko obrt spadajoča dota
Tiske vabila za veselice in shode, vlzitnic«,
letake itd. v slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih
»«wua ¿.a vCBClltC U1 U
časnike, knMgev i koledarje, slovenskem, f ItrvAtskeAi, slovi
FAT BRINGS SPARERIBS
i
i«, irr* !*•""•".	,Hr** P®«"*« af uMd cooking fat «vor to
ISVmttS?¡TE! tWr • 'iS1/""« eo,t of * »partrlb d,««t
lor *«r family of thr«o. Saving uood fat Is th« only way te Incroaoo •roer rallan budgtt, and put mor# mfat and 1st on /ear m««L/
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČUIN8TVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« .... Ceno smerna, unljsko delo prve mh
Pišite po lnformscije na naslov:
SNPJ PRINTERY
¿867-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23. IlUaek TEL. ROCKWELL 4904
naroČite si dnevnik prosveto
Po sklep« 12. redne konvencije se lahko naroči na Ust Prosrslo Is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene drušlne k sni asrot-ninL List Preeveta stane sa vso enako, sa člane sJi nežlsns M 00 n eno letno naročnino. Kes aa Slani fte plačajo prt eeesmealu $1 JO « tednik, ee Jim te prišteje k naročnini. Torej sedal al vsroks. rott. da Je Ust predre« sa člane SRP J. List Piosveta Je vaša lsstnlss ls goiovo Je v vsaki družini nekdo, kl bl rad čltal Ust vssk dan.
Pojasnilo*—VseltJ Kakor hitro kateri teh Članov preneha biti ČUn SNPJ, aU če se preseU proč od družine in bo tshtevsl ssm svoj ll«t tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, kl Je tako ikupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvniitvu llit*. ln obenem doplačali dotično vsoto listu Prosvete. Ako t*f« n« stori tedaj more upravnižtvo znižati datum ss to vsoto naročniku.
Cona listu Prosveta Jot
Za Združ. države In ganado 9S.0S
1	tednik In--4J0
2	tednika in__9J9
8 tednike In______t.40
4	tednike In_____1.29
5	tednikov in..
Za Chicago ln okolico !•
1 tednik la.........
8 tednika In...
8	tednike ln ~ 4 tednike is.
9	tednikov la
...ru
I.J0
».10
__J.fO
___tri
lJo
Za Evropo Je.
lapolntto spodnji kupon, priložite potrebno vsoto deoerjs «A —— Order v pismu in si naročile Prosvelo. Ust. kl |e ista lastnlas.
PROSVETA. SNPJ. 888* So. Lasmdalo Ave. Chicago 18. tU.
Priloženo poéiljam naročnino sa list Prosveto vsoto I --------------------Cl drušfrs IL
Weslov___________ _____
Ustavite tednik ln «e prlplftito k moji naročnini od i***41 članov moje druilnot
L----------------------Cl. društva --------
9.----------fr. društva IL —-
4.---------CL druži?« U------
8.------------ČL društTS *L-----
Rov
a