Razne novice. * Duhovni&ko posvečenie. Prevzvišeni gospod knezoškof so v nedeljo, dne 19. novembra dijakonu, bogoslovcu 4. letnika, č. g. Fr. Polak, podelili mašniiško posvečenje. Slovesnost se je izvršila v knezoŠkolijski domafti kapeli, Novo mašo bo bral č. gosp. Polak prihodpjo nedeljo, dne 26.. t. m. v Dramliah. lz šolske službe. Cesar je podelil rajvnatelju gimpazije v St. Pavlu, Emilijanu Hriberniku, naslov vladnega svetnika. Ravnateljem na mariborski arž. ginmaziji je imenovan dr. 7. Tominšek, dosedaj ravnatelj goriške gimnazije. Na njegovo mesto pride dr. Janko Bezjak, dosedaj ravnatelj II. drž. gimnazije v lijubljani. la poštne službe. Prestavljeni so bili: poštni diicijanti Anton Kasman iz Poljčan v, Bruck ob Muri, Ivan Siebenreich' iz Brucka v Ž'alec, Peter Ebner iz Raidgone v Spitalift, Josip Krivec iz Freibacha v Celje, Marija Fister iz Lonča v Rogatec, Oton Futter iz Tr&fta v Maribor. — Ker <se je poročila, je< zapustila poštno službo Ana Strna>Ji v Trbovliali. — Vpokojena je poštpa predstojnioa Leopoldina Smid v BreJSieahi. — Poštni adjunkt Fran Seidl v Mariboru je imenovan poštarjem v Neudau-u. V naučno ministrstvo je poklican v službovanjo gospod dr. Milko Lubec, okrajni fcomisar v Ptuju. Kakor znatno, je bil dr. l,ubec dalje časa vodja jpolitične ekspoziture v Mozirju in je ostal Savinjčanom v najboljšem spominu. V Ptuju se je pri ljuVtefcem Stetju dfal vpisati za Slov^nca, k&r ga je pri tamoSpjihi neraSkutariih' spravilo v nemilost. * Bodoči avstriJsM prestoionaslediiik r.advojvo'da Karl Franc Jožef in njegova soproga nadvojvoilirija Cita v Gorici. NovoporoCenca nadvojvoda Karl Franc Jožef in načlvojvodinja Cita sta se ustavila dne 16. novembra v Gorici. Pripeljala sta se v Gorico iz JTirolskega po državni železnici, Ob H0. nri zjutraj se Je pripeljal nadvojvoda s svojo soprogo Cito v stoljnJco z navadnim izvoščekom. PriŠel je sam v zaknstijo ter vpraSal, ge bi mogel prisostvovati kaki sveti maši. Ker^ ni bil noben duliovnik več na razpolago, je dejal, da bi nadvojvodinja Cita rada prejela sveto obhajilo. Stolni vikar vl8. g. dr. Ignaci] Kobal jo je potem takoj obhajal. Nadvojvoda je ves eas, ko je molila nadvojvodinja zahvalne molitve po sv. obhajilu, kleSal poleg nje in molil. Tu bi se bili mnogi lahko u6ili ponižnosti in pobožnosti. Visoka gosta sta uato ogledala z velikim zanimanjem zaklade (svete o. stante itd.), ki se nahajajo zadaj za oltarjev sv. Rešnjega Telesa. Tudi bi bila rada videla monStranco, svefenike in druge dragocenosti goriške stolnice, ki so po večini dar cesarice Marije Terezije. Ob" '^10. sta prišla visoka gosta na Kostanjevico. V zakristiji sta naprosila ondi se nahajajočega 6. p. "Aleksandra, na] jima pokaže grobnico Burboncev. (Nadvojvodinja Cita je namrefi tudi iz burbonske rodovine). V grol> nici.je želela visoka gospa vidcti krsto rajne Ludovike Parmske, ki je umrla leta 1864 ter bila pokopana na Kostanjevici, Vsa ginjena je obstala pred krsto in nadvojvoda je nalahno šepnil: ,,,Tu je torej tvoja stara mati." Na Kostanjevici namrefi počiva stara mati nafee bodofte cesarice. Nato sta odšla na južiio postajo, od koder sta so odpeljala v Oglej, ogledovat si ondotne znamenitosti. Nadvojvoda je nosil unilormo dragonskega častnika. Obleka nadvojvodinje je bila fcisto priprosta. * 0 deželni bolnišiilci prinaSamo danes na uTodnem mestu članek iz Gradca.. Samoumor deželneft& stavbenoga ravnatelja Rozmana je spravil to zaiievo zopet na dnevni red. Zares neftuvcno je, kakšne refii se dogajajo pri tej stavbi. Najprej, pred 10 let\, so jo priredilo vse za razsvetljavo s plinom. Leta 1910 pa se je naenkrat sklenilo, narediti elektrifcno na«svetliavo in poskrbeti za nieuo vpeliavo, Skozi 10 let se niniislilo pri zidavi na dobavo vode, še-le leta 1910 se je tudi ta zadeva reŠila. SliSno se je godilo s kurjavo. Mnoga, poslopja so bila že dogotovljena, no da bi se storilo kaj za vpeljavo razsvetljave in kurjave. In sedaj po desetih letih so se morali predirati zidovi, unigevnti železna betonska tla, da se je to poskrbelo. NajlepSe je bilo s kurjavo. Vse priprave so se nakupile. Ko je bilo to gotovo, so spremenili nafirt in sklenili kurjavo s toplo vodo, Stare priprave so bile za nifi in nakupiti so se morale nove. Tako so se stotisoči in stotisoči vrgli na cesto. Vkljub temu želijo nemškutarji, da so naj naši poslanci mirni in naj zadovoljno prenažajo to unifievalno deželno gospodarstvo. Ne bo šlo tako, nemški Milielj! * Štajerslro deželo so spravili Nemci na rob propada. Dolgov imajo v redni upravi že 10 milijonov, pri deželni bolni&nici jih bo tudi približno toliko, uCltelji hočejo noviH plač, ki bodo tudi znašale par roilijonov. Sedaj bi seveda radi, da bi prišli slovenski poslanci v deželno zbornico ter jim pomagali, potegniti voz iz blata. Zato pa Širijo po nemškiji listih, za katerimi bo seveda kmalu pricapljal tudi lažnjivi ,,Stajerc", da je obstrukcija kriva, da vinogradnild ne dobijo ve6 brezobrestnega posojila.. To je grda laž. Obstrukeija je bila posledica, ker dežela že leta 1910 ni ve5 hotela dovoliti brezobrestnih posojil, Nekateri nemški listi pa se zaSenjajo bati novih deželnih davkov in zato izjavljajo, da bodo celo nemSki volilci za("•eli prositi slovenske poslance, naj dalje obstruirajo ter s tem preprecijo neizogibne nove, in sicer jako obCutne davke. * Deželno gospodarstvo. V naši deželi vladajo nemški liberalci že dolgo vrsto let. Zato pa tudi deželno zastopstvo nikjer v Avstriji ni tako zavoženo, kakor pri nas. Da bi se povzdignilo sploSno blago stanje, se le malo stori, in kar se stori, je slabo in drago. DeŽela ne podpira dovolj ne kmetijstva, ne o brtnigtva, ne trgovstva. Vse, kar vzame dožela v roke, je polovičarsko. Regulacije naših rek Se niso izvrgene, ali pa so beražke Ilikarije, cestno omrežje je nezadostno in kakovost cest slaba, železnico so vse tako zgrajene, da nani donaSajo novih dolgov. Le eno jo, za kar skrbijo vladajoSi krogi, to so sami in njihovi uradnild. Ljudstvo pa lezo radi slabega gospodarstva v vedno vegje dolgove, prodaja svoja posestva in se izseljuje. To je sad onega deželnega gospodarsh^a, pri katerem sodelujejo kot deželni poslanci tudi Stallner, Ornig, Wastian, Neger, Negri... In to deželno gospodarstvo hvali nemškutarski ,,Stajerc", od Sasa do časa tudi dr, KukovSev, ,,Narodpi List", V našem deželnem gospodarstvu je 10 milijonov dolga. S tera ]e vse povedano. * Resnica nad vse! Stajerski deželni odbor je v velikih stiskah, Denarja nima, in na njegova vrata trkajo učitelji za nove plaSe, deželna bolnišnica za nove milijone in različne banke za polcritje starih dolgov. Zdaj bi naj bili odboru Slovenci dobrodošli. Slovenski poslanci bi naj prišli v Gradec in omogočili deželni zbor. Toda zelo perodno je začel vabiti dež. odbor Slovence v Gradec. Volilce hoSe spuntati proti poslapcem. Ker to ne gre z respico, je zafiel z neresnico. Razširja vest, da bi dobili slovenski vinogradpiki brezobrestna posojila, ako bi obstrukcije no bilo. Zamolfii pa popolnoma, da je ravno isti deželni odbor v proracunu za Ieto 1010 Srtal 100.000 kron za brezobrestna posojila in s tem opemogočil tudi državno podporo v znesku 100.000 K. Sknpaj je torej na ta način snedel deželni odbor Slovepcem 200.000 K. Ali bi naj to slovenski poslanci mirno prenašali? Ne. Zato pa so začeli obstrukcijo. , Do leta 1910 je bilo brezobrestnih posojil 400.000 K, od tega leta naprei bi jih paj bilo polovico. Tudi tukaj tiči vzrok za ob,strukcijo, * Regnlaciia Drave. Letos bl naj bilo jesepskn zasedanje deželnega zbora s strogo omeienim, zgolj gospodarskim programom. Slovenski poslanci so zahtevali, naj se v ta program med drugim sprejrae tudi regulacija Drave. Nemci o tem niso hoteli popolnoma ni6 slišati. Z vsemi Štirimi so se upirali regulaciji. Nazadnje so siovensld poslanci rekli, da pod temi razmerarni ne morejo v Gradec. Jasno je torej, da Nemci zavirajo ip no?e:o regulacije Drave. Vkljub temu niso držali slovenski poslanci rok križem. Njih tovariši v državnem zboru so dosegli, da se je vendar dalo potom ministrstva 200.000 kron takozvane lcorekture Drave. Komisijski obhod se je žo izvršil in sta se ga udeležila v imenu naših poslancev Brenfiič in PiSek. Toliko nemfiurjem in slovenskim liberalcem, ki razširjajo sedaj zopet o tej stvari svoje stare laži. * Proti brezverskemu gasopisju je nastopil Pa posebcn naftip kardinal Aguirre, pajvišji cerkveni dostojanstvenik v Spaniji. Izdal je pastirsko pismo za vse, sebi podrejene škofije, _kjer med drugim tudi pravi, da bi cerkvi sovražno gasopisje niti desetine danaSnje Škode pe povzročalo, ako bi ga ne podpirali katoličani sami.. Tako podporo vidi kardinal tudi v tem, da priobčujejo katolifiani v inseratnem delu cerkvi sovražnega Basopisja naznanila o svetih mašalizadušnioah.Ta naznapila si da liberalno časopisje drago plaCati, na drugili mestih pa se norčuje iz istih svetiji maš zadušnic. Kardinal določa, da ima odpasti vsaka izvanredna cerkvena slovesnost pri onih pogrebnih in zadušniških opravilih, ki so bila naznarijena v liberalnem, cerkvi so^Tažnein fjasopisiu. Odločpa beseda! Naj tudi pri nas posnemajo vsi katoliško misleCi možje vzgled s tem, da naroftajo le katoliško liste, da priobCujejo inseratc in druga oznanila sarao v katoliškem duhu pisaniji listih. ,,Slovenski Gospodar naj prodere v vsako hišo, bodisi, da je kmečki ali del&vski dom, gostilna ali trgovina,! * Zmaga katoličanor v Nemčiji, Dasn-avno veIja NemSija lcot protestantovska dežela, vondar zrnagujejo katoličani pri raznih volitvaL.. 15. nov. so so vršile občipske volitve v mestu Kolinu ob Roni, ali v, Kelmorajnu. Katoliška stranka je dobila 4800—4900 glasov v III. razredu, Združeni liberalci in socialni demok.ratje pa samo 4300 do 4500. Katoličani zmagajo tudi v II. razredm Katoliška stranka v Nemeiii se imenuje ,,Ceptrum", to je srodišfie, in je najmoSnejSa in pajbolj složna stranka v nemškem državnom zboru, Šteje nad 100 poslapoev. In k'aj stori katoii&ane v protestantovski Nerafiiji tako močne? Organizacija in Šasopisje. Da bomo tudi katoliški Slovepci na Stajerskem pepremagljivi, strnimo se vsi v pašo Kmečko zvezo ip skrbimo, da bo v vsaki hiši ,,Slovenski Gospodar". * Cedna »naprednost" hrvaških liberalcor. Hrvaški liberalci Surmin, Lorkovič in Wilder so tožili župnika Kot.araša iz Adžija, ker se je izrazil, da so napredpjaki v svojih listih pisali o Kristusu kakor lopovu ip o Materi božji kakor vlafiugi. Že pred prvim sodiščem so tožitelji pogoreli, sedaj je pa ŠiBepiSko kot prizivpo sodišfie prvo razsodbopotrdiio. Jasno ip nepobitno se je dokazalo procl sodišecm, ria so liberalci res zakrivili gornjo nezasliSano poulost; razsodba prizivpega sodi&6a, ]<I je obširno in krosno u— temeljena, se patispe ip v tisočerih izvodili razdeli med hrvaško Ijudstvo, da bo spoznalo, kdo so liboralci in kaj hočejo. Tudi paše Ijudstvo lahko na tern slufiaju zopet sodi, kako ima pro.v, da smatra liberalce za sovražnike svojih največjih svotipj in zato tudi za sovražnike svoje sreSe ip svojega obstanka. Dol ž njimi pa vsej Črti med pami in Hrvati! * Mejnlkl na potu do propada so razru^eni zakoni, preSestvovapja in lofiitve zakona. O tem žalostpem poglavju poročajo pruslvi uradni zapiski, da je bilo na Pruskem leta liJlO pravoraofino loSenih 927Z zakonov, raed tem ko je bilo leta 1905 Število ločeniji zakonov Še ne celo 7000, V zadnjih Sestih lctih je Parastlo torej Število ločitov zakonov veo dakor za eno tretjino. Stevilo loeitev zakona v velikih mestih je sedemkrat in v srednih mestih štirikrat taJco velikbj kakor pa kmetili. Iii na vse zadnje: Ali more biti v me~ stih drugaSe, ko živijo vclike množice Ijudi tja t ea dan, kakor ljuba živina, brez vere, brez Boga in brez. vsakih' višjih ciljev ter je edina skrb teh množic samo ta, kako bi si že pa tera svotu ustvarili turška nebesa, polna vživanja ip razuzdanosti. Bog nas ob~ varuj pred tem strupom iz mest! * Važna slovenska zmaea. Trg TržiS na Gorenjskem je bil dosedaj v rokah privandranih Nemcev in posilinemcev. Pri občinsldh volitvah' dne 19, t. m. pa je slovenska stranka po zelo hudemboju zmagala v vseh trch razredih. Slovenec povsod naprejt * Krasne umetniško razglednice za BožiS in. Novo leto bodo izgle v kratkem v zalogi Slov. Straže. Vse p. n. trgovine prosimo, da se pri naročanju božičnih in povoletnih razglodnic ozirajo pa rnzgledpice Slovenske Straže, katore je paslikal priznani slovepski umetnik akad. slilcar g. Vavpotič. * Kuga-slluovka pri goveji živini se moSpo Siri pa Gornjem Avstrijskem. Okuženih je že 280 občip in 6500 govedi, Proraet z živipo je tam popolnoma zaprt. Bati se ]e, da sc sHnovka ge hudo razSiri, ker primapjkuje živinozclravnikov in ker se ljudstvo ne drži postavpih odredb'. Tudi pri nas Še obstoji neivarnost, da se slinovka zopet razširi, torej naj so skrbno pazi na spago in red v hlevih, a vsak sumljiv slučaj slinovke se naj takoj nazaani oblasti, da se knga že v korenini zatre! Mariborski okraj. m Mariboi*. (Srebrna poroka.) Dpe 24. t.. mea. prazpuje umirovljoni naduSitelj in urednik uradpih, listov c. kr, okrajnih giavarstev v Mariboru in v Ptuju, gosp. Ivan Podobnik, s svojo soprogo Otilijo, rojeno Komersovo, v najožjem obiteljskem krogu svdjo srebrno poroko. m Maribor. Prva predstava v slovenskcm gledališču v Mariboru v Narodnem Dorau boclc dpe 26. t. m., 6e bode magistratna komisija pred tern 8asom odobrila vsa dela na odru. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. NaSa okrajna oesta ip mariborski okrajni zr.stop. V celem raariborskem okraju pi lahko najti ceste, po kateri bi so zvozilo več težkih tovorov, kot po šentlovrepški od trga do postaje. Lcsna in železna obrt sta nainreu na vrhaincu razvoja, zato je pa tudi izvoz lesa, kcs in srpov naravnost velikansk, kar priča promet tvrdk: Roussy, Kicfer, LOschnig, Novak, Scgaia, Mihelitscb,. Schilhan, Witzman, Peitler ip drugi. Tak promet zab.teva izborno cesto. Ta pa je — žalibože — škaadalozpa. OpraviGepa je šala: ,,Kandidati-samomorilci se lahko iznebijo svojega živJjenja, ako jili Joki'ov šimel enkrat od postaje v St. Lovrenc popelje." Dobro, da Se Lahi našo cesto no poznajo! Gotovo bi pn i;joj Tri— politapcc vozili v večnost! Nasa cesta pi !;ili -^ nikdar v dobrem stanu, ip to jo vzrok, da sc ila sedaj le težko popraviti. Ne rečemo, da jo je ola-ojni zastop zanemarjal, raorda zastopnik paSega kraja ni pravi svetoval; zato je bilo vso dosedanje popravijan.ie čisto navadno krpanje So raofinih lilač s sialjo cunjo v pepravem redu. Le poglejmo železneograjo ob skarpi, ki so se pred par lcfi" naredile! Daiios sc Ui in tam s podlogo vred na padec v globoSino pripravijajo. Kaj je vzrok? Voda in tekoče blato, ki sloji skoraj v potokih po cesti, železni ograji izpodkopava podiogo in zemljo izpodjoda. Narobe red! Najprej bi se moralacesta navoziti s pradcem tako, da bi bila napeta, kar kor ona pa levem dravskem bregu, da b'i voda takoj odtekala v Radolpico in Slepnico. Potem bi se lahko stavila ograja, ki bi bila trpežna in varna. Sedaj Še poglejmo, s 8im in kedaj se je cesta navajžala. Vedpo z natrtim raenkim kamenom v mokri jeseni! Vpar mesecih ni bilo ve6 niti sledii od tega lčamepja, ampak sivo b.lato do konjskih , Jiclnov" visoko je stalo in se cedilo po cesti. Cestar pa je imel Bast, da je to mužo dan za dpevom napuščal 6ez, pod in mimo podlage železnih ograj v mimo tekoče potoke. Vsled te muže je postajala cesta od leta do leta slabeja, Res Škoda težko zasluženega denarja, recimo 250 kubičmh metrov po 8 K = 2000 K. — 0 Škodi na konjib in vozovih, na obutalu, obleki in zdravju ubogiji hlapcevvoznikov ter na zamujenem fiasu niti ne govorimo! Ravno sedaj se cesta zopet navaža, Od Kurje vesi do Eichholcerja proti železpiški postaji okroglo 250 kub. metrov po 8. K = 2000 K, od Eichholcerja proti železniški postaji okroglo 200 kubienih metrov finega trdega prodca od levega dravskega brega po 11 K = 2200 K. Smelo trdimo, da je Še vse premalo! Slavpi okrajni zastop naj se enkrat odlo8i, da bode vsajj v dveh letih spravil okroglo 1600 kubičpib. metrov trdega pravega prodca od leve strani Drave na našo cesto, potem bo naslednja leta le malo za pas porabil in si bo pribranil več denarja; naj pa tudi skrbi, da bode cesta papeta in da se bode voda talcoj izcedila; le tedaj ne bode pa njej grobov in jam in kamnatih spomenikov, kakor na kakem pokopališču. m St. Lovrenc nad Mariborom. Na naši železniSki postaji je zadnje mesece izredno malo težkega tovornega prometa; lesa se ba&e le malo vagopov! Kaj je vzrok? Nekaj slaba jesenska kup5i]a, pekaj Bosna, ki ie zaradi italijapske vojske morala prenehati izvoz v Italijo in ga obrniti s oenejo poaudbo Pa Ogrsko, nekaj pa pomanjk'apje lesa, ld se je zaSelo tudi v na§ih\ sicer bogatih plapinali. Hvalevredno je modro varBevapje pekaterih bogatih kmetov,. — NemŠka nestrpnost proti Slovepcem v Štajerskem deželnem zboru je zakrivila, da se iz pa&ih znanih kamnolomov skoro niS kamepja ne izvaža za regulacijo Drar ve. Dajte Slovencem^ kar jim po pravici gre, in promet bo zopet živalien, m St. Lovrenc nad Mariborom. Sv. misijona pri D. M. v Pušftavi od 11. do 19. novembra smo se tudi Septlovrengapi pridno udeleževali, Lepo vreme ip zveličavae pridige 86. gg. ofietov lazaristov iz Celja so polnile Marijino cerkev. Bog povrni vsem gg. misijonarjem! m Šp. Sv. Kungota. Pred tremi tedpi se je izr vršil popoSi roparski vlom v kapelico sv. Antona Padovapskega na posestvu gosp. Ernesta Schnabl v ob6ini Gradiška. Kapelica je bila lansko leto čedno prepovljena ter cerkveno blagoslovljena. Vlomilec je pobral, kar je bilo bolj dragocenega, sv. razpelo in sveSnike. Z& tatom manjlta vsaka sled. Bogoskrunski vlomi v cerkve in kapele se silno množijo. Tudi znamenje 8asa! m Sv. Jurlj ob Pesnici. Kakor smo izvedeli iz Gradca, se je dovolila ustanovitev samostojne kmetijske podružpice za St, Jurij in Sv. Križ. Ta ustapovitev je že stara naša želja. Dosedaj smo bili v81anjepi v Št.. Ilju in Mariboru, a na obe strapi imamo neprimerno dalec. Kmetijska podružnica je za paSe kraje zelo nujno potrebna. To vidimo pa2 sami najbolj. Zatorej, kmetje jurjevSki in križapski, priglasite vsi svoj pristop k tej novi podružpici. Upamo, da bo podružnica pravi8pa ludi Slovencem 1p bo parodpi prepir izkljuSen, Pridite vsi na ustanovni sbod, Id se bo že ob pravem 8asu razglasil. JurievSani ip KrižanSani na noge! m St. Ilj v Slov. gor. NaSa kmetijska podružpica je imela v nedeljo, dne 19. novembra, zopet svoje zborovanje, ki je bilo dobro obiskano.. Izžrebalo se je za clane mnogo koristnih predmetov. Samo nekaj moramo karati glede podružnice. Slovenski kmetje, posebno iz CerŠata, Selnice, St, lakoba in "Jarenine se premalo zanimajo za važnost podružnice, Nemci pa so nasprotpo vsi njepi 81ani. Res je, ^da prireja podružnica premalo slovenskih predavanj, a upamo, da, fee bi imeli slovenski kmetje tako zapimapje za podružnico, kot je imajo pemŠM, bi odbor podružnice gotovo zadostil tudi našim željam, saj imamo v odboru odli6pe naSince. m Jarenina. Umrl je v popedeljek, 20. povembra Leopold Božnik, mladenife v najlepših letih; pograbila ga je suSica. Za isto boleznijo je umrla letos avgusta njegova sestra in pred dvema leti brat. Pred 14 dnevi pa je povozil vlak mlajšo Lizo, ki se je ravpokar omožila. Pomilovanja vredna družina vživa sočutje v eeli župniji. Da, dolgost življenja našega |e kratka. m Sv. Trojica v Slov. gor. Trojiški posilipemci se bo8ejo pad onimi, ki piso zadnjiB ž pjimi volili. na vse mogofie na8ine maŠ8evati, med drugimi tudi 7. grdimi lažmi! Tako so nekaterim strankam rekli, da ie prišla iz Gradca postava, da morajo vsi tisti vrlnti posojila, ki imajo ve6 kot 500 kron, ali pa si mt, rajo dati vknjižiti ali intabulirati! To je grda laž, ker prvi8 take postave splob ni, driigi8 pa smejo rajiajznovke, kakorSna je tudi pri Sv. Trojici, samo proti poroštvu dajati posojila, in le v izvanrednib slu8ajih proti vknjižbi,. Ako bodo res komu radi volitve odpovedali posojilo, ali pa mu delali težko8e, le nara naznanite, ukrenili bomo potrebno, da dobi vsakdo pri kateri naši posojilnici posojilo, a kot v odgovor Troj;6anom pa jim bomo drugo povedali, kar jim seveda ne bo Ijabo, Videli bomo, kdo bo ve8 trpel! A ljudstvo bo sodilo samo! m Sv. Jakob v Slov. gor. Le malokedaj se 0glasimo mi pošteni Slovenci od Sv. Jakoba, da bi naznanili kaj novic ,,Slov. Gospodarju", ki je pri Pas zelo priljubljen. Zapimiv, a žalostep slugaj, se je prigodil dne 12. t. m. v gostilni g. Ivana Sirka. Bili smo tam zbrani, da bi se pekako med seboj pogovorili in razveselili. Ali kjer so nemškutarji blizu, tam pi mogo6e poštenim Slovepcem najti prave zabave in miru, Ko se nekaj 6asa med seboj veselimo, pa je za6el posilineraški fant iz Vukovskega dola vpiti ter krieati ,.aufbiks". Ta beseda je obiSajni pozdrav posilinemških revežev v Slov. goricah., Sel je v drugo sobo, kjer so bili zbrapi pridni naši očetje. Tudi tukaj se je pekaj bahal, in ko ga je nek star mož zavrnil, ga je udaril s pestjo po obrazii. Imamo paS lep vzgled, kako neolikane so modre glave posilinemcev. Ker se je ravno ta dan v naši bližini vrSil lov, je zaftel ta fanti8 s puško izzivati po hiši, misleB, da se ga bodo drugi bali. Ko se je pa napil božjega 'daru, je za8el po hiSi metati kozarce. Ker g. gostilpi8ar Sirk ni dal nikomur ve8 vina, sko8i eden izmed posilinemcev k njemu in ga supe v gnjeBi tako močro v želodec, da je oblezal. Podelili so mu arugi dan zadnjo popotnico in v nedeljo, dne 19, t. m. zjutraj je izdihpil. Iz tega se razvidi, kako dale8 zabredejo taki, ki svoj materpi jezik zani8ujejo, G. Sirk ]u bil še-le komaj 30 let star, bil je zavedep Slovenec. Za pjim žaluje mlada vdova. — Nesre8ao pijapčevanje in še bolj pesreSno — Štajer8ijanstvo! m Sllvnlca pri Mariboru. NaŠe Bralno in izobraževalpo druStvo je priredilo dne 19. povembra igri ,rTri sestre" ip ,,Zdaj gre sem, zdaj pa tje". Igre so nad vse pri8akovanje dobro uspele, saj tudi ni čuda, ker slovijo naši igralci daleS pa okoli; Seravno smo izgubili letos že osem izvrstniH igralcev, vendar imamo pa razpolago moci za zelo težke in obširne igre, kar ho8emo tudi pozimi pokazati. UdelBžbaiebilakljub skrajno slabemu vremenu obilna in zatTava je bila izborna; opazili smo tudi pekaj vrlih FramSanov. Da lahko tudi tisti, ki so bili v pedeljo zadržani, vidijo kraspe ip pouBne igre, se bodo v pedeljo, dne 26. novembra po ve8ernicah popovile, K zopetni obilpi udeležbi vabi — odbor, Pivola. Leapold Sluga, petletpi dp L. Sluga, težaka v Pivoli, je prišel dne 10. t. m. z desno roko v žrmlje, fci feo mu pri tem odtrgala tri prste. Težko ranjepega otroka je odpesla mati v mariborsko bolnišffiico. Fram. NesreBa pri stroju. Dne 13. t. m. so pri posestniku Rotartu v Framu mlattli z mlatilnim strojem, pri katerem delu je tu'di 161etpi Jaikob Fifer pomagal. Vsled neprevSdnosti je prfšel Fifer z levo roko v stroj, kateri mu je vse jprst& odtrgal. m Št. Lenart v Slnv. gor. Na gospodarskem shodu dne 5. nov. 1911 pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se je sklenilo, da se vrši vsaki tretji mesec podnčen sestanek, rseh gg. županov, obč. odbornikov, občinskih tajnikov in drugih, ki se zanimajo za občinske zadeve. V smislu tega sklepa se vrši prvi taki sestanek v nedeljo dne 26. novembra 1911 točno ob 2. uri popoldne v pisarniških prostnrih okrajnega odbora pri Sv. Lenartu v Slov. gor. m Fram. Priuodnjo nedeljo 26. t. m. priredi Kat. slov. izobraž. društvo v Framu svoj letni občni zbor, po katerem se vrši petje in gledališka predstava ,Jeza nad petelinom in kes". Pridite počastit našo mladino! Ptujski okraj. p Ptuj. ZadnjiS enkrat je nekdo v VaŠem listu pograjal tukaj§nje c. kr, okr. glavarstvo, 'da pre^ ve8 nemškutari. Je vse respica, kar je bilo zapisapo. NiS boljiša pi sodnija. Vse nemško; Ie nenSka vabila, le nemški dopisi se razpošiljaio, Dostiicrat raora kak siromak iti od hiše do biše in prositi, da rau kdo razloži nemški dopis, katerega je sodmla poslala. Ali ni to ne8uvepo? Sodniki, kje je paragrai 19. cesarskih postav? Vi, Ijubi ljudje, pa vračajte nemŠke dopise in vabila, ker jih ne razumete Pro6 ž njimi!! Neki gospod, ki vodi večJkrat zapuSčinske obravnave, Je razun tega Še neprijazen, in v6asih jako zelo neprijazen ip neuljuden. Ce se ne poboljša, bomo enkrat pavedli njegovo ime. Uradnik živi od Ijudstva, zato mora biti z ljudstvom uljuden in ljubezpjiv! p PtuJ. (Cerkvepi rop.) V po8i od 14. pa 15. t. m. je neznan zlikovec ukradel v slovepski župpi cerkvi Iupo iz mopštrance. NajsvetejŠe so našli zjutraj v nekem kotu zdrobljeno. Neznanec se je moral bržkone že zve8er skriti kam v cerkev, da je tam ponoBi nemotepo izvršil zlo8in, Lotil se je tudi nabiralnika v Marijini kapeli, a je mepda zelo slabo opravil. Dosedaj storilca še niso mogli izslediti, ker so našli zjutraj vse tako zaprto, kakor po navadi. p St. Janž na Dravskem polju. Vesel dap smo obtiajali dne 19. t. m. pri St, St. Japžu, ko so vl6. g. dekan Adain Grušovnik blagoslovili prekrasno zastavo tukajšpje Marijine družbe. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu velikanska, Poposno so stopala belo obleSena dekleta z zastavo pred župnišče, od koder so se udeležili obhoda okoli cerkve vlč. g. dekan in domaSa duhovš8ina. Gotovo bo ostal 19. listopad vsera v neizbrisnem spominu. V prvi vrsti gre hvala za to lepo slavnost 8. gospodu kaplanu. Dekletom pa, ki so žrtvovala vsaka po svoji mo8i denar za zastavo, ostane sladek spomin pa ta dan in ponos, da so ravpo ope pripravile naSi cerkvi to res mojstersko delo.. p Vurberg. Na§i faatje so preteklo nedeljo predstavljali ,,Za križ in svobodo", igrokaz v petih dejanjih. Neprijetno vreme je sicer precej gostov doma zadržalo, a kljup temu je bila gledališkadvorapa vurberškega grada zelo polpa. Nekaj gostov je prišlo iz sosednjih župnij in celo iz daljnega St. Jurja v Slov. goricah je prišlo nekaj vrlih fantov. Hvala lepavsem! Igra ima krasno vsebipo. Najlepše je 8etrto dejanje, ko deklice pleto venoe in lantje mlaje stavijo. Potem pride nevesta in poje pred kapelo Matere božje. Na^ zadpje pride svobodomisleo Martin, kl v divjem prepiru Stefana smrtponevarpo rani. Kako so fantje igrali, tega pe bom hvalil, le toliko omenim, da se naŠi kmečki lantje z vsakim izobraženstvom na deželi celo lahko merijo. Zato le krepKo naprej po potu prave omike in izobrazb&; tista pot, ki jo je kazal svobodomiselni Martin, pa ni prava,, ker pripelje v je8o. p Sv. Urban pri Ptuju, Pred nekaj tedpi smo imeli tukaj občinske volitve, Nek gospod se je silpo trudil, da bi siloma zlezel na županski stolec. Pa — ,,a bisl warten", Vsled čudnih volilpih sredstev vložila je naša Icme8ka stranka zopet pritožbo na višjo oblast Casi se izpreminjajo ip se bodo izpremenili, Doba, ko so pas nasprotniki strahovali v celi župniji, je odklenkala za znriraj, Mi spoštujemo sivolaso starost, a zoper protikršSanske in posilinemgke nazore se bomo zmirom bojevali brez strahu, Za razne slabosti drugih oseb se ne brigajte, raje pometajte pajprej pred svojim pragom! Cast voliloem, ki so stali peomahljivo tokrat ob naši kme8ki stranki, in ob prihodnjih' volitvah pa zopet pogumno naprej. PrihodpjiS ve6. Za danes si Še dovolim slavno c. kr. okrajpo glavarstvo v Ptuju, oziroma krajni Solski svet vpraSati, je li postavno, afco kat uBitelj pri ob8inskih volitvaJQ v komisiji sodeluje, med tem ko ostape pjegov razred pa dap volitve brez pouka. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pri8akoval sem, da spretpejše pero vredpo naznani sveCapost, ki se je vrŠila v nedelio, dne 12. novembra. Prenesli so iz farne cerkve blagoslovljepe podobe sv, družine, možje mladepiči in mladepke Marijine družbe, žez 50 belo obIe8enih oven8aniji Marijinih feastilk svojo družbepo zastavo. Take procesije Šeptlovren6ani Še niso imeli; dva tiso8 vernikov je prisostvova)o plagoslovljep]u kapelice, katero so lzvršdli 8. g. župnik Šinko. Mladenke so izborao zapele v ta namen zloženo pesem presvete družine, 8. g, kaplan gkvarc pa je imel pouSljiv nagovor; potem smo še pobožno opravili lavretanske litanije. Na vse zadnje se iskreno zahvali g. predstojpik dragoviSki 66. gg. duhovmkoma za trud, kakor tudi vsem navzoSim, ki so k sve8anosti ip podobi pripomogli. 2e pred ve8 leti so možje sprožili misel in željo, na lepem hrib6ku ,,Aleluja" postaviti kapelico v 6ast božjo in Marije. Se-le letos so se zopet ohrabrili možje iz dragoviBke ob8ine, na 6elu jim sedanji predstojpik g. Ceh; neumorpo so se trudili, da se je ppstavilali8na, daleS po slovenskem svetu vidna kapelica, ki pri6a, da so Slovenci Še vedno dobro iu verno ljudstvo. Sl&vat tedaj ip zabvala možem za ves njih trud in požrtvovalnost! — Epako sve8anost smo obhajali zadnjo nedeljo tudi pa Vadali, kjer je sezidal posestnik Kranjc povo kapelico, v 8ast Mariji in pjenemu božjemu Otrokhi. Vse to nam vendar daje spri6evalq, da smo Sentlovren8ani paž vsi dobri kristjani. — 'JurŠinski. p Ormož. Po ormoški okolici se govori, da se bo v Ormožu ustapovilo katoliško bralpo društvo, Vsi se tega prepotrebnega društva veselimo in boderao v obilnem številu pristopili, zakaj mi no6emo zaostati za našimi sosedi pri Veliki Nedelji, Sv, Tomažii, Svetinjah, Sv. Miklavžu, Sv. Bolfenku in celo v Središ,6u. Ravno mi v sredini ormoškega okraja moramo polcazati, da se tudi mi ne bojimo na^ih pasprotnikov. Izobraževalno društvo je v naSem kraju nujno potrebpo, ker liberalpa in sloeaška golazen se zelo šopiri v paši okolici. Pri8alcujemo, da bode k novemu društvu pristopilo veliko število mladeni6ev in deklet, pa tudi mož in žen, Saj naše ljudstvo tafco stega roke po dobrein berilu in je zavzeto za napredek, samo organizirati ga bo treba. Kedaj se vrši ustanovni shod novega druStva, kakor o vseh drugih podrobnostih', poroBaino ob pravem 6asu. p Hum pri Ormožu. Kako strogo verpi možje so paši ob6inski odborniki, pri6a zopet ta-le dogodbioa: Prete8eni teden, ko so Šli Šolarji humske šole fcakor navadno od pouka domov mimo pekega gozda, so ljudje ravnokar grabili listje. Otroci jih pozdravijo s krŠ8anskim pozdravom, kakor je pri nas v pavadi. V gozdu |e bil slu6ajno tudi neki ,,odbornik", Temu možakarju pa ta pozdrav pi bil po godu. Zatorej se široko razkoraŽi ter s celim svojim dostojanstvom (?) vpraSa otroke, kdo jiji je tako nau6il.. Ti mu odgovore, da g. kaplap. S kakimi besedami pa se je sedaj ta možak vpri6o otrok izrazil o pašem 6astivrednem g. kaplanu, pe bomo opisovali; tudi ime tega moža za danes š.e zamol6imo, pa8 pa mu zakli6emo v spomin Gospodove besede: ,,Kdor katerega teb. malih, ki v mepe verujejo, pohujša, bi mu bilo boljše, da se mu mlinski kamen obesi n'a vrat in se potopi v morsko globipo," — ,,Gorje 81oveku, po lcaterem pride pohujšanje." Otroci so si Vaše nelepe besede dobro zapomnili ter jih doma in na drugih javpih krajih ve6krat ponavljali, Prete6epo nedeljo Vas gotovo pi bilo pri krŠBapskem nauku, bi vsaj slišali, kaj se pravi, izpodkopavati ugled duhovniškemu stanu, — Tudi to je graje vredno, da se ravpo na tak dan, ko so pri naši podružnici ve8erpice, kar je tako zelo redkokedaj, napove obftinsko sejo, kar bi se pa kaK drugi dan dalo opraviti. Dopisnik ,,Nar. Lista" si je mepda tudi dal ,,žabice na usta", da niti na javno vpraSanie v ,,Slovenskem Gospodarju" pe da odgovora. Toliko za dapes, drugiS ve6, p SredlSče. Ker se dosedaj Se ni ni6 poro8alo o naši sredi&ki vojski, zato tudi tega pih6e ne ve in niti ne sluti. Boj je pred vsem resen, pa ne s Turki in ne z Italijani, ampak z liberalci, s katerimi je pa veliko težje skleaiti mir, klakor pa s katerim-kioli sovražnikom. Njih program je: 1. obirati duhovnike, 2. zaniSevati in smešiti naša katoliSka društva in 3. napadati v ,,Nar. Listu" vse poštene ljudi. Jabolko ne pade daleB od drevesa, pravi pregovor, kateri se je urespiČil tudi pri pasih liberalcih, ZadnjiB, ko so telovadili paši Orli v prostorih vl8. g.. Sinka, se je zbrala liberalna mladipa ter je razgrajala otrog; njiJiova predrzpost je bila celo tako velika, da sc niso sramovali, prijeti za kamenie, ki je prvo orozje liberalnih predrznežev. Kakorsmo že zadnjič poročali, so za lOletnico Marijine družbe prepovela,]! šolske prostore. Pa kljub temu si §e niso ojiladili svoje jeze; zato so zdaj s pomočjo neke osebe, katero smo dosedaj še vsi spoštovalr, tprepovedali staro šolo, v kateri so se vršila zborovanja Marijipe družbe kakor tudi MladeniŠke in Dek.liške zveze. Zdaj, ko že pe vedo drugega vzroka, so se za8eli pritoževati pad naSim 8. g. kaplanom, ki mora vsled liberalnih napadov prav mnogo prestati. Gotovo bi bilo liberalcem najIjubše, da bi dobili opi to oblast v svoje roke. Povsem se nam kaže, da se pam godi prili&no enako, kot je na Francoskem in Portugalskem. Blagor tistim, ki zavoljo pravice pregapjapje trpe, ker njih ie nebeško kraljestvo, p Vurberg. Na občno željo se bo prelepa igra ,Za Križ in svotodo" ponavljala prihodnjo nedeljo dne 26. novembra popoldne po litanijab. v gledališki dvorani vnrberžkega gradu. Prijatelji vesele zabave povabljoni ste, da pridete v obilnem številu. Ljutomerski okraj. 1 Liutomer. ,,Vi slovenski kmetje pe pridete drugokrat k nam, kakor kadar ste pijani — penez pa nimate, da bi pla8alr', to je izrek ljutomerskega-, vsenemškega, od Siidmarke podpiraoiega, v slovenski «b8ini rojepepa hotelirja! Slovenski kmetje, ali ste res vsi, k\ veBkrat 8epite v tem pemškem hotelu, sami pijanci? In vi lotmirški piirgari! 1 Radislavci. Dpe 6, novembra smo imeli volitve ob6inskega odbora, Izvoljeni so bili možje, od katerih upaino, da bodo v ob8ipi storili svojo dolžpost. Dne 14, povembra se je volilo občinsko starešipstvo. Dosedapji župap je bil zopet izvoljen. Kakor pa smo zadnji cas izvedeli, so pasprotniki vložili protest pa glavarstva v Ljutomeru. Nek' posestnik je bodil po celi vasi in prosil, paj kdo spiše priziv, ip končno je jiašel nekega Šolarja, kateri mu je to napisal. Ce bo imel kaj uspeba, dvomimo. 1 Mala Nedelji. Kmet. podrnžnica priredi na praznik Brezmad. ip. D. M., t. j. dne 8. grudca t. 1. po rani sv. maši v šoli gospodarsko *borovanje, na katerem govori živinorejski nadzornik g. Jelovšek. Ker bode predavanje zanimivo in važno, vabijo se domači in sosednji žiTinorojci k mnogobrojni ndeležbi. Odbor. Slovenjgraški okraj, s Slov. Gradec. 2e zadnjiS, ste poro6ali o naŁih siidmarkovcih' in šiilferajnovcih, Sedaj, ko se bliža Boži6 in Novo leto, isti zo^et vstrajno nadlegujejo D6 samo mirpe Nemce, ampak celo Slovence. Ce prideš v nemško gostilno, takpj se ti ponudi pabiralpik! za Sudmarko ali Sullerajp. To je vendar brezmejpa, vsiljivost. Pozor, Slovepci! — Okoliški kmet. s Razbor pri Sloveajem Gradcu. Gotovo Vam ]e dolgčas, gospod urednik, ker. mi Razbor6ani že tako dolgo pismo pi6 poro6ali; tudi dapes pe bo kaj posebaega. Naznanjamo, da ]e tukajšnji gostilpičar Franc Rarašak prodal svojo gostilpo Francu Sraop. Preispji gospodar je bil odlo8en pristaš K. Z., sedanji pa je zadnji 6as paroSen pa ,,Stajerca"; mislimo pa, da tej nesnagi v kr8mi ne bo dal prostora, ker se poštepjaki te pespage ogibajo. Pri6akujemo torej, da bo paro6il krš6apsko misle8e 8asnike, kakorgni morajo biti v slovenski gostilni. To so ,,Slov, Gospodar", ^Straža" ip ,,Naš Dom". s Velenje. Zadnjo nedeljo je bilo sicer slabo in otožno vreme, a v našera Društvenem Dorau je bilo pa kljub temu prav prijetno. Kajti že dolgo easa se nismo tako od srca smejali, kakor zadnjo nedeljo popoldne, ko so naši fantje uprizorili šaloigro,,Cevljar". Ubogi Blaže, koliko je moral prestati! Spravili so ga ob premoženje, v bolnišnici so mu dajali razne priimke, skoraj bi bil prišel v je6o, a nazadpje je pa le postal sreSen, ko je pašel svojega sipa ip dobil mpogo denarja. Fantje so prav lepo igrali; posebno pa &e moramo omeniti Blažeta, ki ]e res izvrstno rešil svojo precej težavno vlogo. Naj bo paSa javpa pohvala fantom pla8ilo za pjihov trud, — Mnogo smetfa in zabave nam je pripravil tudi zanimiv sre&olov. Med posameznimi toBkami so nas zopet razveseljevali vrli škalski tamburaši s svojim prijetnim tamburanjem. Hvala jim lepa za trud! Zadovoljni smo se razšli vsak na svoj dom z željo, da bi se priredilo zopet kmalu kaj enakega. s Zavodnje. Cudno smo se prestraSili, ko je na predvečer sv. Martina jelo grometi pri naši zavodnški liberalni gostilni; mislili srao namrec, da. smo v, Tripolisu in da pride krdelo laških vojakov nad nas. Tako sein si mislil, ker se pisem hitro spomnil, da je liberalni gospodi dovoljeno, streljati s topiči, kar je drugim strogo prepovedano. PriporoSamo gospodu tsmolnikarju, naj tudi to zadevo javi politični oblasti v Slovcpjem Gradcu, ker posestnik liberalpe gostiliie spada pod isto glavarstvo kot mi, ip 6e velja prepoved za nas, velja tudi za druge. s Vuzenlca. Na tukajgnjem kolodvoru šo se dogajale često tatvine. Zmanjkalo je v zadnjem 6asu sladkorja, koruze, pšejiiee in vb6 drugili živil. Odgovorni za to so bili 6uvaji, ki so moralite pomapjkljaje iz svojega pokrivati. Sedaj se je vendar posre6ilo, dobiti pravcga tatu. Ime mu je Jalcob Lesjak. Bil je železniški delavec, po poklicu tesar in je kot tak imel ve6krat opravilo v železniSkem skladišču. Pri tej priliki je kradel kakor sraka. Na podstrešju hiie, v kateri je stanoval, so našli celo skladiSče ukra- denih stvari, Poraagal mu je pri tem delu njegov brat, ki je bil hlapec pri Holblnu. Stražmojster Kveder, ki je stvar preiskoval ip tudi našel pravega tatu, je odvedel oba v petek, dne 17. t. m. v zapor. Jakob Lesjak; je bil druga8e pridep fant, priljubljep pri vseh boljših in pihče bi ne bil slutil, da je v tem Bloveku skrit tat Sluti se, da jih pride še ve8 v preiskavo. Konjiški okraj. k Konjlce. S kopjiSkega arhidiakopijskega kora se je oglasil prenovljen cerkveni pevski zbor, kj. za zdaj žanje precej odobravanja od strapi ob6ipstva, Upamo, da bo nadarjena, spretpa mo6 povega gosp. pevovodje in organista marsikako pevsko grlo dobila zborp, ip marsikako umetpiŠko uho privabila v hišo Gospodovo, Vrlim pevcem ip pevkain sr6na hvala! k Konjice. Potom Bralpega društva se priporo6a slavnim krajevnim ob6inam ip posamezpim hišam, da si nabavijo ip vpeljejo poleg župpijske kropike tudi ob8ipske ip družinske kronike, to je zapisnik.e (knjižice), v katere zabilježujeio važaejše dogodke ip podatke v obSipi, oziroma družini (hiši), Potomci vam bodo za ta mali, prijetpi trud izredpo hvaležni. Kogar stvar zapima ip želi pojasnila ip pasvet, paj se obrne pa kn. šk. arMdijakopijsko pisarno. "k Konjlce. Poklicapi krogi se zanimajo tudi za ob8ane in farane, ki se mude v tujiai, da jib ohrapijo, kolikor se da, v vedpem stiku z domom, m sicer iz verskih in parodnih ozirov. Tajnik v kn. §k. arhidijakopijski pisarpi se torej uljudpo obra8a do posameznih obitelji, da mu dado naslove zlasti za vojake ip tiste družinske 61ane, ki so v svetu boljosamljeni brez osebnega stika z drugimi rojaki. k 2l8e. KmeBka zveza ie zmagala, akoravpo jo je Mihel dne 19. maja pod senco žandarskega bajoneta ,,peljal" v konjiško je6o. Liberalpo-štajercijapslca stranka }e po dveletnem vro6em boju padla. Ni je mogel obdržati pe mož naših cementarjev, (tvrdke: Verhovnik, Re8pik, Podkubošek), ne smola velikega parodnjaka (Gajski krajni šolski svet 2i8e itd.), pe CuBekova, od g. Schalfenratajaviiopohvaljepa ,,spretpost", iie Schalfenratova tajpa politi6pa ljubezep do tajStumlarjev, pe Hauserjeva goreBpost v islcanju in pobijapju ,,klerikalnega zmaia", ne prerajanje strap. ke po advokatskem kapdidatu iz tužne dežele* Rekurz proti zadpjim ob8inskim volitvam, v katerem so se Ribi8 ip drugi prizvali zoper pepostavaosti, povzroBepe od lastne stranke, jeovržep inostankiina^rotne stranke so pomagali pretekli Setrtek izvoliti novo katoliškoparodno ob6. starešinstvo. Izvoljep je za župapa g. Jožel Klinc, posestnik v 2i8ah; za svetovalca pa gg. Jožef Sattler, posestnik v Draževasi, in Ignac Berglez, knež. pristav in posestnik v 2i8ab, Veseli nas med drugim, da g. Al. Kokal vsaj pekaj let ne bo imel poveljstva v naši lepi obSipi, k Ži8e. Tudi v obfeini Zbelovo so bile preteceni teden obcinske volitve. Tudi tukaj je zmagala krŠeanska in slovepska kmeBka stranka. NaSa župpiia ]e torej vsestrapsko v parodpih rokah... k Prihova. V nedeljo, dpe 12. novembra, smo iraele Marijine družabpice shod, Na novo navdušepe za Boga ip Marijo ter za slovepsko domovino, gremo ni8 budega sluteBe, domov. Na razpotje pri Lenartovi kapeli pa pridejo iz gostilne od ,,Florijapa" nadevani Japtje, ki so nas zasmehovali ip z grdim klalanjem žalili. Preponosne smo, da bi se brigale za takq lajanje. Ko so se pobiSi naveli6ali svojega grdega obnašanja, so se zopet potegnili v tisto sobo (kr8mo), kjer so — mimogrede povedapo — večkrat, 6e z dovoljepjem, ne vemo, pleše. Me povemo gostilniBarju ip njegovira gostom enkrat za vselej: Me ho8emoinir! Ako ga ne bo, se vidimo drugje! k Prihova. V popedeljek, dne 20, t. m, sta obhajala pri nas svojo zlato r>oroko castitljiva star8ka, Matevž PeSak, ki je bil rojen leta 1828, in Ana Pešak, ki je bila rojena leta 1830. Lahko re6emo, da se je vršila zlata poroka prvikrat v paši fari, ker kronika o nobeni ni6 ne poro8a. Veselo so Ijudje pozdravIjali zlatoporo6enca, ko sta s patriarhalno, dvokrižno visoko palico korakala proti domu. V krogu sesterih h6era in obilih vnukov sta se po sv. opravilu v cerkvi, veselila zlati ženin ip zlata nevesta na stanovapju v Barjah pri gradu Vinarje, 2ivela sta ka,kor sv. družina, sicer bolj revno, 'a Bog jima je podelil zdravje in visoko starost, ker sta rada pri njem iskala pomoSi. Celjski okraj. c Celje. Leta 1912 se bodo porotpa zasedapja pri celjskem okrožnem sodišSu vršila po tem-le redu: 12, februarja prvo, 20. raaja drugo, 2. septembra tretje ip 2, decembra 6etrto zasedanje, c Celje. Ob8inske volitve so pred diirmi. Volilpi boj se že pričenja, Posilinemš,ki agitatorji lazijo od enega omahljivca do drugega. Trosijo razne laži o dosedanjera slovenskem obSipskemodboru, da bi s tem razdvojili naSe može. Najve8 trpe seveda žepske-volilke, od katorih ho8e.jo posilinemci izsiliti pooblastila. Tudi skupaa slovepsVa stranka pojde peustraš«no po zmago v boj. Cast lepe šlovenske celjske okolice zahteva, da pojde na dan volitve v s a k volilec na volišče. Naj bo složnost v naSih vrstali'. Ne dajte se begati od nobene strani. Ne cepimo glasov! Vse nakane pasprotnikov se bodo izjalovile, 8e bomo vsi pa svojem mestu. V boj za zmago! V boj za slovepsko fcast! c St. Jnrli ob" juž. žel. Izredne slavnosli je bif pri6a St. Jur dpe 20, novembra. Zakonska Jožei in Jera Ribi6 na Razkožah bi pila lahko leta 1902 obJiajala zlato poroko, pa vsled svoje skronmosti pista privolila. Sedaj pa, ko obstoja njuna zakopska zveza že 60. leto, sta na prigovarjanje svojevdane dece privolila, da se obhaja biserna poroka, ip sicer že pred adveptom, ker bi utegpila zima star8ke zapreti v liišo. Ob 10. uri so ju Številpi in odli6ni svatje, ve8inoina otroci (6), vnuki (16) in pravpuki (4) spremili vi cerkev, ki je bila prazni8no ozaljšana in že polna Ijudstva. Gospod župnik" jima je govoril slavnosft primerep hi ginljiv pagovor in pato sta \T)ri8o g. župpika obnovila zakonsko zvezo. Med sv. mašo. katere 8ar, je povzdignil domaBi pevski zbor, so skoraj vsi svatje s poro8encerna vred v veliko spodbudo vernikov prejeli sv. obKajilo. V župpi&6u z zajutrekom pogoš8eni, so se svatje podali aa dom, kjer se je ob navzo6posti doma6e duhovšSipe pri8ela doma6a slavpost. Gosp. Frapc Vovk, uslužben pri deželnem muzeju, ,,Joaneum" v Gradcu, posebpi hiŠPi prijatelj ,,Kruhekovih", }e goste v razli6nib. skupipali iotografiral, zveBer pa uprizoril umetalni ogenj. Ta padarjen ip iznajdljiv gospod je tudi starcema sam pripravil lepe zlaie palice s križem ip Se mpogi drugi dragoceni nakit za to slovespost. Otroci jubilantov se pahajajo v pajboljših letib ia so dobro preskrbljeni, Izmed sinov je starejŠi Miha Sevljarski mojster v Gradcu,,. mla.jši Janez je bil kot vojak zaradi posebne sposobnosti sprejet k ces. telesni straži, zdaj pa jo že 16. let vratar v pauSnem ministrstvu. Mišljenje, žlvljenje ip delovanje teh mož jasno dokazuje,, da Slovoneo, 6e je dobro vzgojen, lahko ostane vdap Bogu ip ožji domovipi tudi, 6e so ga zanesle okoliS6ipe v tujerodpo okolieo. Omeniti ]e trel>a ?e, da je ene b8ere sin, F. Saac, jezuit in je ravno na tem, da dovrši svoje dolgotrajpe študije; epe rajne h8ere zet, Malgaj, pa je prometni poslovodja v Grobelnem. c St. Jurij ob juž. žel. V nedeljo, dne 19 t. m. je imel dr. Korošec tukaj svoje prvo poro6ilo, odkar ga imamo za državnega poslanca. 2e iz Sasnikov vemo, da so razmere v sedanjem parlameptu zelo zamotape, da so vlada, kakor celo velike stranke, v vedni zadregi, kako bj se prerile naprej. To pa ne velja Slov. ljudski strapki, ki je najbolj trdno skler.jepa ter ima tudi jasne cilje, lci so: varovati koristi svojih skoraj izkljuBpo kine6kib. volilcev. Izvajanja dr. KoroSca so pas v tem potrdila, Nagi poslanci ko&ejo papeti vse sile, da se zabrapi uvoz živipe iz tujih, držav; tako povišapje uradpiških pla8, s katerimi bi bili zvezani novi, za kmeta občutljivi davki,> ter so tudi zoper kartele. Za odprtje sejmov, kjer ni paravnost kužpe bolezpi, in za milejše postopapje pri odmerjepju osebpe dohodpipe na kmetih se ho6ejo še na novo zavzeti. Njegov tovariš, deželni in državpi poslanec PiŠek, je podal sliko o nestrpnosti nemške ve8ine v deželnom zboru, vsled katere slovenski poslanci obštruirajo. Gospod posl. Pišek nas kmalu zo pet obišSe, ker sedaj je moral z ozirom na piBlo od~" merjen Bas, skraj&ati svoje poro6ilo, Sklenjepi sta bili. soglaspo sledeBi dve resoluciji: Prva: Volilci dne 19, novembra pa sliodu vi St. Jur]u ob juž. žel. zbra.ni, izrekajo neomajapo zaupapje poslapcem Kme8ko zveze, oziroma Slov* Ljudske Stranke, ter jih pozivljejo,paj vstrajajo na težavnem stajiŠBu \n Še paprej skrbpo varujejo koristi kmeta, posebno pa, da zabrapijo uvoz živine iz tujih držav, Druga: Volilci dne 19. povembra pa shodu v St. Jurju ob južt žel. zbrani, odobravajo postopanje slovenskih poslancev v deželnem zboru in jih pozivljejo, naj vstrajajo v obštrukciji, dokler se narodne, kulturne ip gospodarske zajiteve Slovencev ne izpolnijo. c Dobrna. Pretečeni popedeljek smo imeli izredpo sveSapost. V tukajšpji župni cerkvi sta bila poro6eaa Jožef Sipicpik, clap telovadnega odseka Orel, cerkveni pevec, ip Ap6ka SenegaČnik, dolgoletpa cerkvena pevka, Blapica Dekliške zveze in vrla sotrudnica Bralpega društva. Orli so jo v krojih z zastavo Bralnega društva spremili pred oltar. Bog živi novoporofieni par ip mu kli6emo krepak Na zdar! c Dobrna. Ce se vozi fclovek z železnico mimo slovenjebistriške postaje, so mora pa8 6uditi, kako so Slovenjebistri8api prišli do svoje stranske železpice od postaje do mesta. Taka železnica b'i se vendar izplaBala tudi iz Celja do Dobrne. Vsako leto obišče dobrnske toplice nad 1000 gostov; koliko lesa se pa izvozi iz dobrnških gozdov, oziroma iz Vitanja! Ce se je posreBilo Stiegerju, izposlovati za Slov, Bistrico železnico, se bo vendar posreBilo tudi Stallnerju, dobiti tako važpo železnico, kakor bi bila Celje-Dobrpna. Seveda je tukaj ena kljuka — Dobrpa je slovepska, zato pa pi8 tem narodno zavednim DobraBanom! c Petrovče. Kljub slabemu vremenu se }e zbralo precej ob8instva iz raznih' slojev, da prisostvujejo igri: ,,Ve6na mladost in ve6na lepota", katero so dekleta z dobrim uspehom uprizorila dne 19. t. m.Vsled izredno lepe igre in dobrega ravnanja deklet se igra, 6e bo lepo vrerae, ponavlja prihodnjo pedolio, dne 26. t. m. ob '/*4. uro popoldpe v Društvenem D.>inu v Petrov6ah. c Velika Pirešica. Tukaj se je porocil dne 18. t. m. vrl mladeniB Janez Novafc z mladenko Franoikd Ran8igaj. 2enin je ud Bralnega društva v Galiciji. V pjegovi hiši se berejo katoliški časniki, posebpo ,,Slov. Gospodar". Bog daj mladcmu paru obilo blagoslova! Polzela. V tovarni gospoda Pryma je prisel delaveo Martin Pater po nesreSi z levo rojio v neki stroj, ki mu jo ja popolnoma zmečkal. Prepoljali saga v bolnišnico v Celje. c Kokarie. Pred okrajpim sodiščem v Gorpjem iGradu se je vr&ila dae 18, povembra 1911 zpadilaa pravda. Tožen je bil pamre8 Janez Miheli8pik iz Pobreže, ker je y pekem zasebpem razgovoru s Ko8erjem oBital, da je splošpo mpenje in ogorBenje obBanov, zakaj sedapji liberalpi slari zadre6ki obBinski odbor gosp. tajpiku popravlja njegove žepe. Tožitelji so si vzeli Še celo svojega zagovorpika v osebi dr. Kalana iz Celja ter plapili z vsem orožjem po žrtvi, ki je bila obsojena, Mi smatramo, da je Mihel8i6 samo z ljudskiin mponjem prišel pa svetlo, Ljudstvo je namre8 ogorBepo, ker se stari ob'8inski zastop vzdržuje pad vodo le umetno v zrakoplovu, "katerega krmijo ye6pi prizivi proti dvakratni ob6ipski volitvi, Ziadnji cas je, da napravi vlada red in vzame pepoklicanemu.ljudskemu zastopu vajeti Iz peveiščih rok s tem, da drugo postavno izvršeno obBinsko volitev notrdi aJi pa volitev v vseh treb razredih na novo v tretji8 razpiše. Zahteva se, da vodi mogoBo tretjo obBipsko volitev vladpi zastoppik, pikdar ve6 pa pepriljubljeni in nesposobni vsiljepci, ker povedano mora biti javno, da s potrpežljivostjo volilcev se ni galiti. V ljudstvu vre ip priti mora do izbruha, ako se pomisli, ida dobi kljub visokemu zadolžep;u ob6ine, ki gospodari že z celo 150% občinskih doklad, naša Šola Se urcetne nasipe in ograjo, ki bo veljala nad 3000 kroa, lcaterih še marsikatera mestRa šola nima, To je vzorno gospodarstvo. Sicer pa pride obraBup. — Ve6ipa \olilcey, obcine Kokarje. c St. Jurij ob Juž. iel. Prostovoljno gasilno drnštTO v Št. Jurju ©b juž. žel. naznanja, da bode itnelo dne 3. decembra redni občni zbor « sledečim sporedom: 1. Volitev odbora. 2. Poročilo načelnika, blagajni&rja in orodnjičarja. 3. Sprejem novih udov. 4. Slučajnosti. Zboro"ranje se vrši ob 8. uri predpoldne v dvorani Katoliškega doma v Št. Jurju. Društvo za ta čas ne priredi nikake veselice, a za pozneje nstanovno veselii-o kar ?e bode žo poročalo. c Gomiteko. V nedeljo dne 26. t. m. priredi Bralno drnštvo na Comilskem popoldne ob 3. nri v bralni šobi jako zanimivo in poučno predavanjo. K obilni udeležbi vabi odbor. Brežiški okraj. b Brežlce. Dne 20. L m. se je poro6il Ivan Bratapifi iz daleB zpape BrataniBeve hiše, z Ivapko Strgar iz Zakota. 2enin je že od začetka Izobraževalnega društva njegov marljiv tajnik", a med prvimi 81ani istega društva je bila tudi sedapja nevesta, pridna h8erka Marijina, Dal Bog obilo sreBe! b Rajhenburg. Zlato poroko sta obhajala dpe 21. novembra 1911 v Rajhepburgu posestaika Jože in Alojzija Vodopivec. b Podsreda. Marsikdo si bo mogoče mislil, kaj neki dela podsreBka mladipa, da pi pi8 veB slišati o njej. Bil je pa6 tisti 8as, ko vsak Blovelč le boli sfcrbi za delo, naša nad vse pridna mladina je pa tudi imela priprave in skrb za Marijino družbo, katera se sedaj ustanovi, Vpisati se jih je dalo že zelo velilco število. Kakor opazujemo, se paša vrla dekleta pripravljajo za neko igro. Vsi se že veselimo in željno priSakujemo, da pam v kratkem pripravite kako zabavno urico, kar pa tudi vemo, da nam boste z veseljem ustregle,. Na svidenje torej v Bralpem društvu! b Dobje pri Plapipi. Tukajgpji pemSki trgovec in krBmar je toBil žgapje ve8 let pemotepo na drobpo in na debelo brez koncesije. LetoSpjo spomlad pa se je le izvedelo, da dobrotnik slovepskegat kmeta. to6i žganje brez dovoljepja. Bil je zaradi tega že kazpovan. Med tem je pa vložil prošnjo za dovoljenje, ki mu je bila pa že dvakrat odbita, Ker je ta žgapjarija za pašo ob^ino pepotrebpa, 8ujte, kaj so iztuhtale bistre glave! Na§ pisar rau papravi v tretjiB prošpjo ter jo utemeljuje s tem,, da toči Janez Detoma ,,pristno žganje", k.atero posebpo radi pijejo sosedje iz ob8in Planina, Slivpica ip Kalobje ip pa uradpiki, ki tukaj ostajajo. In res je dobil od teh sosedpjih obBip uradne podpise za žganjarsko koncesijo v Dobju. Dai je v imenovapih obBinah že preve6 žgapjarij, je znano, da se pa uradne podpise zlorablja v dosego nemške žganjarije v sosedpji ob8ipi, to je neBuveno, Prosirao naSe poslance, da to drzpo in zvijaiCPO pakapo na pristojpem mestu primerno pojasnijo ter nepotrebno zganjarijo zabrapijo. Ob6ipske odbornike omenjenih sosedpjih občin pa vpraŠamo, jim je li znaao, v kak naraen se izrablja uradni podpis. b V Brež<oh priredi y nedeljov26. t. m. k. s. izobraževalno društvo gledalieko predstavo s petjem. Clanice ^Bogomile" bodo igrale 1. r,PlanŠ3rica1', šaljiv prizcr b planin. 2. BSv. Cita" igra v treh dejanjih. Vstopnina ,je po 1 K, 60 in 30 vin. Začetek takoj po večernicah. Vrši se v veliki dvorani Narodnega doma. Vestnik mlad. organizacijc Maribor. Fantovska Marijina družba pri Materi Milosti v Mariboru je dobila to-le predstojništvo: Voditelj P. Elekt Hamler; predpik Ignac Fleiseber; svetovaloi Zimerleit Avgust za desno stran Drave, MarkoviB Frapc za KoroSko predmestje in Henrik Repina za domaBo župpijo. 2reče. DekliSka zveza je imela mipolo pedeljo poučni sbod za mesec november. Govorile so: Lamut Barbika, NemBiB Anica, Mar8i6 ToaBika, Klan.čnik Francika, Gol6ar Julika. O, D. Z. obravnaval je tudi g. Skofic, ki |e duša izobxaževalpemu delu med mlaiiino v ^re^ah, Teharjie. Dpe 19. povembra se je ustanovil pri nas telovadni odsek Orel našega izobraževalnega drugtva. Deževen, mrzel dap je pa6 marsikateremu prijatelju pašega izobraževalnega dela zabranil priti ki imm; pogreSali smo mnogo, druga6e vrlih mož, ki pa se ua&ili prireditev nekam bojijo. Pač pa je prišlft mnogo mladipe, mpogo zavednih laptov, med pjimi Orli iz Celja. V16. g. dr. Hohnjec nain je v iskrenih besedah. razložil pomen ip pamep ter potrebo mladipskiji organizacij, za kar je žel burpo pohvalo mladih' src. Nato se izvoli novo predsedpištvo ip pacelstvo. Predsednik, Ivan Razbornik, pa8elnik Ivaii KoStomaj, tajnik Franc Dimec, blagajnlk Stefko Rebov, namestnika Aram Leopold in Milo§ GajŠek; odborpik Vinko Kova6, K Orlu je pristopilo takoj 23 izvršujo6ih Slanov, med katerimi jili ie bilo že 9 vžlanjenihl pri celjskem Orlu, Mladi, pavduSepi faptje so nani poroštvo, da bo novi odsek tudi uspeval. Nato je sledila lepa ip pomembna igra: ,,,Za križ in svobodo", geslo novega odseka. Igralci so prav dobro re&ili svoje vlčge. Upamo, da bo odsek Orel ognjiŠ8e, okrog katerega se bodo zbirali ip zbrali vsi fantje, v katerili Še bije srce za narodpi ip verski popos in lcateri po8ejo postati hlapci posilinemštva ip versko na- sprotnega demokratizma. Sv. Lovreno na Dr. polju. V nedeljo dne 26. t. m. po večernieah ima Dekliška zveza prvi poučni shod v čitalnici. Va Tsporedu je deklamacija, govori, petje. Vsa dekleta, članice in nečlanice, udeležite se polnoštevilno. Iialijansko—turška vojska. Italijani pimajo sreBe, NeStetokrat so bili že tepepi od Turkov, pa tisoBe mladih Italijanov že trohpi v tripolitanski zemlji; vsafc dan stape vojska Italijo pad 2 milijona, a le samo pekaj obrežpih mest imajo dosedaj v Tripolisu Lahi v posesti, Sedaj imajo Italijapi že blizo 100,000 vojakov v Tripolisu in bi že lažJe prodirali v sredipo dežele, A v Tripolisu je nasto pilo veliko deževje in viharji z palivi, ki opemogoBujejo vojaško prodiranje, Velikapske plohe so upi6ile italijanske okope, ravnine so spremenjene v mala jezela, dovoz živeža je ItalijaRom v sredipo dežele peraogoB, zatorej morajo ostati v svojili utrdbah in obrežnih mestih. Italijani so tudi preobButljivi in premeKkužpi za bojevanje v slabem vremenu. Mehkužpost vojaštva kakor tudi Bastpikov je najve8 kriva, da so Italijani skoro vedno tepeni od Turkov inArabcev. — Pri studepcih Bumeliano je bil pred pekaj dpevi zopet hud boj. Italijani so bili zopet poraženi, imeli so 400 mrtvih ip §e ve8 rapjepili, Turki pa 100 mrtvih ip 150 rapjeaih". Vršilo se je Še ve8 mapjših prask.. Turki ip Arabci postopajo zelo previdno, Kjer spozPajo, da je položaj za pje peugodep, se pe spuspustijo v bitko, Turki imajo pamep^ izvabiti Italijape v sredipo dežele, kjer bi Italiiapom gotovo slaba predla. Dosedaj si italijapske bojne ladje Se piso upale vdreti v Dardapele, oBividno, ker Avstrija ia druge države pe bi tega poSetja mirpo gledale. Sedaj se najiaia italijansko bojpo brodovje baje nekje v Sredozemskem morju v bližini evropske iTurBije. Turki polagajo v morje takozvane mine, ki požepejo y zrak ladijo, ki se zadepe ob pje. Italijanska vlada iš6e zopet novega posojila za vojsko, ker je njena denarpa zaloga poSla, Nedavno je najela Italija 65 milijonov za voisko, a tudi te milijope ie že vojska požrlai Slišijo se glasovi o miru, lcaterega si pač pajbolje želi Italija, a Turki o takem miru, ki bi ga parekovali Italijapi, poBejo pi8 slišati. lz celega sveta. Žalosten dogodek pa Dupaju. V Setrtek, dpe 16, povembra, je pravpi praktikapt dr. Matkovi8 ustrelil Ji6erko ip sina dvornega svetnika Holzkpechtai ter sam sebi tudi pognal kroglo v glavo, Drugega sina Holzknechtovega, Roberta, pa je smrtno-nevarno ranil. Morilec dr, MatkoviB je bil v svetnikovi hiši domaBi u6itelj, Vzrok nesre8nega dejanja je, ker o6e Holzknecht ni hotel dati dr, Matkovi8u svoje b6ere za ženo. PoroBa se, da je papravil morilec ta cip v, Mppi blaznosti, Morilci voditelja ogrskih kmetov, AcMma. Kakor znano, sta umorila poslanca Acbima oba brata Zsilipska, Porota ]e spoznala brata za pekriva ter sta bila vsled tega oproš^ena, Te dni pa je vi&je sodišče to razsodbo razveljavilo ter se bo začela proti bratoma Zsilinskim nova obravnava. Umor je bil oeiten, Zsilipska niti Pista tajila umora, a porotpiki so bili spoznali, da sta morilca — nedolžna. Lepe razmere pa Ogrskem. Ne dajajte otrokom orožja! V Ronkih na GoriSkem se je igrala triletpa Ji8i kmeta Petra Bijazol z pabasapo puško, s katero je streljal vrabce. Pri tem se }e pa puška sprožila ip krogla je Šla v glavo deklice. Kmalu nato je otrok umrl. Matl umorila sina. Vdova veleposestRika Gr&feja v Reichenbachu blizu Draždan je zadavila v postelji svojega 211etnega umobolnega sina ter ga nato pa konec postelje obesila. S tem je hotela povzro8iti mnenje, da se je sam umoril. Mati RoBe povedati, zakaj je uraorila sina. Granata v rokah dveh kmetov. V bližipi mesta Lubip na Ruskem Poljskem sta našla dva kmeta pa vojaškem streliŠ6u granato ter sta jo vzela s seboj domov, Ko sta hotela odpreti grapato, se je ta užgala. Oba sta bila na kosce raztrgapa in tudi biša je bila popolnoma razdejana. Najnovejše. Državni zbor. V vBerajSnji seji se je glasovalo o draginjskih predlogih. Predlog socialnega demokrata Renperja, da se sme brez privoljepja Ogrske uva- žati v Avstrijo poljubao množino argeptinskega mesa, je bil z 268 proti 189 glasovi, odklonjen. Odklopjeniso bili skoraj isti predlogi poslancev Waberja in Jerzabeka. Pokazalo se je, da ima državRi zbor še 8astpo Število poslapcev, ki se potegnejo za težnje kmeta. Sprejeta sta bila Še slede6a nujna predloga: Zia povzdigo domaBe živinoreje, paj da državaveS podpore; krajem, kjer je radi suše in vremeaskih pezgod beda, naj takoj pomaga. — Predlog poslancev dr. Karl VerstovšBka ip Hagenhoferja, ki poziva vlado, da naj vpliva pa to, da bodo v svrlio preskrbovanja z živili vsa veBja tržiŠBa odprta tudi za drobno prodajo, da se bo za ubožpo Ijudstvo prodajalo meso po mestnih in državpih klavaicah ter, da smpjo kmetje meso doma zaklaae živipe prosto prodajati, se je s p r e j e 1. Ce se bo ta predlog uresniSil, bo k utehi draginje precej odpomagapo. Na Vidmu zboruje ,,Sava", slovepsko katoliško politi8po društvo za breški ip sevni&ki okraj, v. pedeljo, dne 26. t. m. popoldne ob 3, uri v gostilni zravep kolodvora. Dnevni red: Volitve povega odbora, poroSilo poslapca dr. Bepkovi6a o državnem in deželpem zboru* Somišljepiki naj skrbe za obilpo udeležbo! Maribor. ,V8eraj, dpe 22, povembra, ie umrl ravpatelj mariborske pemške hranilnice, J. Bancalari, lluše. V6eraj okoli 11. ure popo8i je tukaj umrl g. dr. Gašpar Gorišek, ki je dolgo vrsto let z veliko spreipostjo in požrtvovalnostjo izvrševal v paSem okraju zdravnišM goklic. Bil je tudi mpogo let ruški župan. Vsled svoje ljudomilosti in dobrotljivosti je bil splošpo priljubljep. Pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldpe, Blagi mož paj poBiva v miru! 1 Ljutomer. Podporpo društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru priredi \ nedeljo, dne 3. decembra tombolo v prid ubogi šolski mladipi, v gostilni gosp. Fr. Sevra v Ljutomeru. ZaSetek ob 6, uri zvečer, K obilpi udeležbi vabi — odbor. Celje, Izobraževalno društvo v Celju priredi prihodpjo nedeljo, dne 26, povembra 1911 popoldne ob 3. uri v vrtni dvorani hotela ,,Pri Belem volu" v CeIju predstavo ,,Sapje", igro s pet]em. p Hum. Poro8il se je dpe 19. t. m. mizarski mojster Jurij Novak pa Humu, z gde* Elizabeto De8ko iz SrediMBa, Bilo sreBpo!