& 18. in 19.	V Ljubljani, decembra 1883.	Tečaj I.
Gospod Kavčič,
graščak v Sevnici, je ,,konfessionslos", nikakor pa še ne „kon-fusionslos". Kdor ga ne pozna, bi ga drago plačal, a kdor ga pozna, bi zanj ne dal niti počenega groša. Ker znamo, da mu slovenski č, preseda, kakor samemu peklenščeku blagoslovljena voda, mu že naprej damo na razpolaganje nekoliko t s ch, tsch, tsch, tscli, tsch, tsch, tsch, tsch, tsch, da s to kopo črk umiri svojo razburjeno pragermansko samosvest. Kajti gospod Kavčič je sigurno nemškega pokoljenja. To priča že njegovo ime. Ko je še tam gori v visokej Nemčiji sitnosti prodajal, reklo se mu je „Kautz", „ein wunderlicher Kautz", a ko je prišel na slovenska tla, bilo je vse „unisono" tega mnenja:
„Auch solche Kautze muss es geben!"
in prekrstili so ga brez vode in brez soli v ,,Kavčiča". 0(1 tega časa pa brca in ongavi, da bi odpravil rožičke na svojem imenu, kjer koli le more, on hoče biti le nemški Kautz, nikakor pa ne čuk!
Mi ga jako dobro poznamo in lahko bi navajali mnogo zanimljivih podrobnostij o njem: Kako je z žandarji hotel ustaviti železnični vlak, kako je nekdaj svoja goveda prodajal cent loja za toliko in toliko in naposled uvidel, da je našel mojstra, kako blagohotno skrbi za svojo od vseh vetrov nabrano dru-žinčad. kako svoje dozdevno znanje avstrijskih zakonov uporablja dosledno v zdrrrražbo drrrrugim ljudem, a z vsem tem bi dolgočasili čitatelje. Za tega delj bodi spominu ohranjena naslednja dogodbica iz njegovega življenja:
Gospod Kavčič dobil je nekdaj od deželnega urada v Ljubljani par pobotnic, v katerih je bilo njegovo ime pisano Kavčič. Vsled te pisave ga je nekoliko dnij trla božjast in lasje, katerih že dolgo več nema, ježili so se mu na glavi. Ko je zopet po tem atentata okreval, uravnal si je očala pritisnivši je na ne posebno elegantni nos, ter po dolgem ukrepanji in premišljevanji odposlal naslednji „Schreibebrief":
Hoher krain. Landesausschuss!
Ich habe von der meinem Sohne Herrn Arthur Kau-tschitsch geborigen halben Loge Nr. 59 im landschaftlichen Theater zu Laibach fiir die Saison 1880/81 eine Subvention von 17 fl. zugesagt und eingezahlt, ingleichen von dieser Logenhalfte fiir die namliche Periode einen Assekuranzbeitrag pr. 1 fl. 50 kr. entrichtet, dafiir aber in den drei beziiglichen, hier mitfolgenden Quittungen eben so viele Faustschlage in das Gesicht erhalten.
f Šia<5h § 146 a. b. G. B. erlangen die Kinder den Namen ihres'--' Vaters. Wer in aller Welt ist berechtiget, den rvon meinftrm Vater iibernommenen, ehrlichen Namen zu verstiimmeln? Gewiss nicht die Beamten der Landeshautpkasse in Laibach. Ich selbst diirfte ihn gesetzlich nur mit Bevvilligung der zu-standigen, hčiheren pol. Behiirde andern, glaube dacher nicht schuldig zu sein, mir eine derlei Yergewaltigung von Irgend Jemanden gefallen zu lassen. Die Namensiibersetzung in die slovenische Kultur-Ortografie entbehrt nicht nur jeder gesetz-licHen Berechtigung, sondern involvirt sogar eirte Verletzung der Staatsgrundgesetze, mindestens ist sie eine Eigenmachtigkeit, eine Unart, denn jede gebildete Nation lasst Personen-Namen unverandert, wie sie ihre Trager von jeher schreiben, aber die Slovenen — ei, das ist etwas Anderes, Bauer! — die sind mit den Bochesen stammvervvandt und da ist es noch die sanfteste Aperation, venn sie Einem einige Buchstaben — Haare aus dem Barte raufen. Gliiklicher Dr. Bluntschi, dass ihn nicht das Schicksal ereilte, in Laibach etwas zu bezitzen, er miisste da auch seinen guten, deutschen Namen einbiissen!
Wenn man zur Forderung einer deutschen Sache ein Opfer bringt, solite man doch dagegen gefeit sein — und zumal von Seite eines deutschen Landesausscliusses, dass seine deutsche Namens-Ortografie nicht slovenischer Verzerung verfalle.
Man solite doch voraussetzen, dass ein deutscher Landesausschuss so viel Macht besitze, um nationalen Ge\valtstreichen seiner untergeordneten Manipulations-Organe ein gesetzliches Halt zu gebieten. Solite ich mich hierin unvermuthetenveise tauschen, miisste ich unliebsam meine dem deutschen Theater entgegengebrachte Liebesgabe zuriickziehen, denn der zum Slovenen degradirte Kautschitsch kiinnte logisch doch unmoglich ein deutsches Kunstinstitut unterstiitzeu.
Ich schliesse demnach mit der ergebensten Bitte:
Ein hoher krainischer Landesausschuss geruhe mir statt der hier rtickfolgenden drei Quittungen andere mit richtiger Namens sch r e i bwe i se kostenfrei zuzumitteln.
Unterlichtenwald 17. Janner 1881.
Eduard Kautschitsch m/p.
No, kaj mislite, kaj je s tem pismom dosegel veleučeni g. Kavčič, graščak v Sevnici? Gospodje, katerih se je to tikalo so rekli: Gospod Kavčič pozna jako dobro nekatere §§§. Vseh pa ne. Sicer bi moral znati, da njegov tsch še nikakor ne nadomestuje koleka. Zaradi tega bil je g. Kautschitsch notioniran in moral je plačati po pristojbinskem zakonu predpisano globo. Je-li to bila tudi „Liebesgabe", ne znamo, to pa dobro vemo, da si bode g. Eduard Kavčič poprej dvakrat premislil, predno odpošlje zopet tak „Schreibebrief".
Dopisi.
Iz Ormoža, 26. novembra 1883. Šel sem po velikem našem mestu. Sredi glavnega trga še vedno -zidajo in stavijo. Saj veste, spomenik našega Šekspirja, Konjeslava. To Vam bo spomenik! Gotovo bo trikrat višji od one Germanije, ki stoji' nekje v blaženej, nemškej državi.
Tako sem si mislil, ko mi pride nasproti naš pobožni in bogaboječi Gerner. Trikrat se je prekrižal, predno me je dobro pogledal. Solze veselja tekle so mu po nežnem licu. Vprašam ga po vzroku. On mi pravi: „Da! „Slov. Narod" ima prav, ko piše, da je že kralj Cetevajo obljubil priti. In glej, včeraj so se zopet zbrali. Sklenili so, da mora jeden iti se mu zato veliko čast že zdaj zahvaljevat, in sicer je bil za ta važen posel jednoglasno izvoljen naš diplomat — Avšar!" — — —
Moj Bog! sem vzdihnil. Naš lep Ormož zapusti in se pelje čez širno morje. Bog ve, če pride kedaj nazaj, — in če le pride tjakaj! Mogoče, da ga morske ribe za zajutrek pojedo, kajti za obed ali za večerjo ga je--premalo. O ti, ljubljeni Avšar, to je groza. Pošlji točo tako debelo, kakor je Da-kova glavica; pošlji točo na ta spomenik, saj jo imaš v rokah, saj jo vedno seboj nosiš. Pošlji jo, pošlji, da bo vničila to vse dejanje, ki je vzrok tvojemu pogubljenju!
A Bog zna! morebiti se motim! Če tebe, predragi mi Avšar, ne bode nazaj, mislil si boni, da si postal prvi minister pri Cetevaju, kajti verjami mi, on potrebuje takih ljudij. Tedaj srečen pot, piši mi kaj, kako se ti kaj godi! — —
Starišine in vodje ljudstva, poslušajte jedenkrat tudi moj glas; naj ne bo vpijočega v puščavi! Gospod Avšar gre tedaj oznanjat slavo našega Konjeslava. Ali bi ne bilo dobro, da še bi drugim narodom naznanili slavnost, ki se bo vršila bodoče leto? Saj imamo zato zmožnih poslancev dovolj! Jaz tedaj stavim ta-le predlog: Daka naj se potrudi k Tartarom, Kmetavs pa v Kaledonijo; Feysrid naj gre na goro Vesuv in kadar bo iz nje naj bolj grmelo in bruhalo, najposta.vi svojo majhno glavico v njeno žrelo ter jej naj zapove, da se pokori geniju našega Konjeslava. Gerner naj hiti k plemenitim Kinezom, Tai-minec k Siamezom in Tarmincek — k Samojedom, katerim bo uže s svojo orjaško postavo imponiral; in zadnji, Bitter Rihel,
naj pak gre oznanjevat slavnosti--— viteškim ciganom! —
To bodo ministri!--
Nadejam se, da boste, ta moj nujni predlog jednoglasno sprejeli.
A tu še imam jednega. Volitve v občinski odbor so pred durmi. Kateri odborniki bodo voljeni, to mene nič ne briga;
a to jim polagam na srce, naj izvolijo županom našega---
Konjeslava Dravskega! Izvolite ga, to je volja vsega tukajšnega ljudstva. To bodo deveta nebesa za Ormož. Od njega samega vem, da hoče Ormožu pripraviti električno železnico in električno razsvetljavo. Vsako leto bo najmanj jedenkrat v Ormoži svetovna razstava. V četverorazrednej šoli bodo se otroci učili kineški, zulukaferški, turški in ciganski jezik!
Volite ga torej županom!
Živio naš novi ormoški župan Konjeslav Dravski!!!
No godci tuš, tuš zaigrajte!	Cerberus.
Od ibi-ubi, 29. novembra 1883. (Drobnosti.) Vsaj me nič ne skrbi; ali vendar mi vest že zategadelj ne da miru, da ne bomo tepci kranjski Slovenci, kakor je poročal Mokriške grajščine nadvrtnar pred leti v svojo saksonsko domovino: „Hier in Krain ist sonsten ein gemiithliclies Volk, aber unendlich dumm; ich bin docli schon 30 Jahre liier und — kein Teufel kanu deutsch." — Butec, ta pritepeni, pak nij pomislil, da se i on v 30. letih ni učil slovenske besede. —
Sicer finančni rešpicijent g. Hirschberg v Krškem nij še 30 let na Kranjskem, a 20 pa jih je. — In kaj se je on naučil v teku tega časa? — „Bukuc pokaš" — če žganjarski kotel pečati; — „bukuc pokaš" —je sploh pri njemu kot uradni osobi, če je že kaka knjižica za pokazati ali ne. — V 20. letih seje samo dve kranjski besedi navadil, toraj je pak tudi umevno, da gre podložni mu mož finančne straže na potovanje z njim ter mu raztolmači, kar mu slovenski kmet pove. — Pa tudi iz druzega vzroka je dobro, če dva skupaj potujeta; vsaj pravijo, da je „cirenga" ceneje, o čemur bode krški davkar nasprotno povedal, kateri dva za jeden posel plačuje, ker jeden
ni slovenščine vešč. Mi g. rešpicijentu še veliko let v najboljšem zdravju privoščimo in mu nikakor ne odrekamo sposobnosti pri njegovem poslu, če si pak v 20. letih samo dve slovenske besedici prisvoji, onda smo izgubili pred tacimi Nemei rešpekt in ne kaže druzega, nego pod „sturzglas" ž njim, da ga nam bog še 20 leti ohrani. —
Leta 1867. je moglo vse iz Madjarskega, kar nij znalo uradnega jezika; nasprotno pa Madjari, poslujoči po Slovenskem, ne hoteč učiti se slovenščine, ostali so v svojej službi. Poštarja v Žužempergu g. Poka de Pokafalva tistega leta tudi niso zme-njali in ostal je tukaj. — Kje je reciprociteta? Toda, naj ostane pri nas! Grize me samo, da si mož še do danes nij preskrbel slovenskega napisa na uradnem poštnem štampilji. ko ga imajo povsod na Kranjskem. — He, gosp. Poka! prosite pri poštni direkciji in v malo dneh ga imate; sicer apeliramo na drugo tverdko. — Je že tako! — Vi živite izoliran mej Slovenci, toraj se morate klanjati močnejšemu faktorju. —
V	Zatičini ima erar velikanski, nad polovico neobljuden grad, kterega je bil car Josip II. cistercijenzarjem konfisciral. Veliko uradov in privatnih stanovanj je ondu, ali vedno še ostaja obilo prostora neporabljenega, ker najemniku primanjkuje najvažnejših malenkosti, ki bi jih imel erar kot gospodar preskrbeti. In če plačani najemščino, smem vendar tudi kljuko na vratih in peč v sobi zahtevati. Erarni rentmojster tega ne more s kratka dovoliti, temveč obrniti se mora na ministerštvo in to ne gre tako hitro, ampak tako-le: Ako mislim letos stanovanje v najem vzeti, toraj rabim 1883. leto kljuko in peč, leta 18^4. pride kljuka in peč v državni budget in leta 1885. po leti se bom že lahko grel pri peči. — To je pravilni tek instanc. — Ker bi se pak jest že letos rad grel pri peči, ne bom čakal na erarni „šparherd", ampak šel tija, kjer nahajam stanovanje v redu — in erar ima prostore prazne. — Grad treba pobeliti vsaj v notranjih prostorih; ali kedo ga bode iz-belil za bornih 15 gld., ki jih erar v ta namen dovoljuje. V tej zadevi erar štedi, v drugej pa zapravlja. V prelatnej sobani nekdanji je dragocena umivalnica iz najfinejšega m ramo rja, po strokovnjakih nad 800 gld. cenjana. Erar prepustil je to sobano najemnikom za drvarnico in po lepej umivalnici frče polena ter krušijo antikno imenitnost. — Čemu pak blebetam!
—	Dosti je, da je sovražni nam davkar g. Lillegg lokalni inšpektor gradu, v kterem je vedel sebi najlepše prostore izbrati, druge gospode pak pustiti osodi.
V	Mokronogu in Šent-Rupertu bodo baje imeli kmalu občinske volitve; sicer je triletna doba dozdajnima županoma že potekla, pa menda tacih tiskanih pol ni, da se pribijo na občinska vrata. — Oba sta narodna moža ter se njima propada pri bodočih volitvah ni bati; vendar pa bi bilo dobro, da se navada ne opusti ter volitev razpiše.
Radeški adjunkt g. Th. je navzlic svojemu 391etnemu pri-stavskemu poslovanju še dosti čilega razuma, da v aktih k1 ko dovtipno pove. Zakaj bi tudi ne pustili moža v strahu božjem, ki skrbi za smeh v novomeški kresiji, kedar pride kaj „aus Thomanien". —
Import nemških avskultantov na Slovensko nas na kmetih malo briga; bolj šega vi smo pri gg. kanclistih, s kterimi imamo opraviti Ali zaman je! Naj vlada izda 10 zabojev naredeb radi znanja slovenščine, gospodje v Gradci že najdejo luknjico, po kterej nemški koinpetenti kačursko prilezejo v naše pokrajine. Če je tudi kteri bil slovenščine kedaj deloma zmožen, pozabi jo v teku 121etnega vojaškega službovanja, katero le soplja nemški duh, — in duh je močan, meso pa slabo — pravi pismo.
—	Pa kaj sem rekel! Vsaj znajo slovenski, evo, ti dokaza! Prišel je kmet na nemški poziv h kanclistu. da objavi smrt unesrečenega starega očeta. G. kanclist ga toraj praša: Kedaj vaša „ta velki oče bil okul prinešena?" Čitaj nemški: „\Vaun ist ihr Grossvater umgebracht \vorden ?" Bes te plentaj! Hvala lepa za tako slovenščino; človek čuvši tak jezik mora za ti .ti dan pri največjem gladu tek zgubiti. Da, še več! Daj j ;u klobaso v papirčku s tako slovenščino zavito, v 24 urah je po njem.
Egiptovske kolere se nij bati, ali nesrečna difterias pobrala je v Škocijanski fari uže 47 otrok; morali so toraj, ker ima bolezen epidemičen značaj, šolo zapreti in g. učitelju k dolzega časa nij ostalo druzega nego izbirati lečo za adventne poste. — Brez zamere g. Lavrič! —	H—k.
Mej dvema nemškutarjema.
A.	Tschau! Dobro jutro!
B.	Zakaj pa ne več ,,Griiss dich!" ali si že pozabil nemški ?
A.	Tega ravno ne. A veš, ljubej spravljivosti na voljo, govorim zdaj, kolikor morem, samo slovenski.
B.	Prav imaš. Saj so nam naši poslanci dali dober vzgled, ko so dovolili 600 gld. za neobligaten pouk nemščine na ljudskih šolah.
A.	Ti novci so oddani na dobre obresti. Kajti, pomisli, jaz ki tako pogosto šetam po ,,Zvezdi", čujem neprestano slovenske gospice kramljati nemški, in to s tako slabim naglasom in izgovarjanjem, da me kar krč lomi. Fi done! Odslej bodemo vsaj čuli blagoglasno visoko — nemščino.
B.	In tarokisti in „dominikanci" bodo tudi vzprejeli krasni Schillerjev jezik!
A.	Seveda! Potem nastane tista zlata doba, ko bode „jeden hlev in jeden pastir."
B.	Žal, da sem jaz že prestar, da bi kaj tacega dočakal, vrhu tega bi vender, dasiravno sem star kozel, v ta hlev nikdar ne hotel.
*
* *
A.	Kaj pa praviš o novem poslopji Korzike na Vrtačah ?
B.	Izvrstna kupčija, non plus ultra?
A.	Kupčija? izvrstna? za koga?
B.	I nu za koga neki, kakor za stavbeno družbo kranjsko. Saj bi jej nihče ne bil močvirnega prostora tako drago plačal.
A.	Ravno ker je tako drago plačal, se mi smili. Ali nesi čul. da so kleti in drugi prostori vsi pod vodo?
B.	Prav nič se mi ne smili. Korzika je pri okrašenji ,,Zvezde" preveč ,,vode delal", zdaj jo ima pa toliko, da mu je ni več treba delati. Ha, ha, ha!
A.	Ti si nepoboljšljiv! Pomisli vrhu tega, da mora podreti nov zid in okolo in okolu napraviti ograjo, to je vender hudo.
B.	Saj je meni tudi hudo, ko moram na ovinek hoditi, dočim sem prej hodil po premej cesti. In zadnjič, ko so imeli tam tisti parni stroj, skoro mimo nesem mogel. In tako bo vselej, kadar bo dež. Vrag vzemi ovinek in zid!
A. Potem ga vsaj podirati ne bo treba ? Servus!
Pogovori
soseda Brezovičarja in Bizomcarja.
Brezovičar: Zdravo, sosed! Si li že čital zadnjo Lai-baherico ?
Bizovičar: Kako pa. Smešno se mi zdi, jako smešno, da v jedno mer ponavlja, da zastopa večino prebivalstva. Jaz vsaj je navadno ne čitam, kdo bi se tudi zanimal za časopis, ki je uredovan s škarjami.
Brezovičar: V zadnji čas ima mnogo izvrstnih člankov a pri vsem tem prepirljiva je, kakor kaka stara tašča. Sicer pa glede eksekutivnih dražeb jako temeljita, glede poročil a la Merelli ne posebno skropulozna, su-perlativov ima v izobilji na razpolaganje. S posebno ljubeznijo oklepa se nemškega gledališča, z izredno spretnostjo raznih pogrebov, pri katerih čestokrat uporablja stereotipni: „Bog Iona j pogrebci!" Prav dobro pozna vsakovrstne izložbe in dosledno služi Bambergovej knjigarni v neprestano reklamo.
Bizovičar: Čudno toliko krepostij v tako šibkem telesu! Brezovičar: Truplo je res šibko, a ker se vedno napihujejo, si res domišlja, da je Bog vedi kaj.
Bizovičar: „Wir kommen iibrigens darauf noch aus-fuhrlich zuriick."
Brezovičar: Vrlo dobro. Tedaj na svidenje!
*
* *
Brezovičar: Si li čital, da je »Kmetski prijatelj" pisal, da
je kmetom petrolej vsakdanji kruh. Bizovičar: Čital sem, čital. Mislim, da ker sta »Ljudski glas" in „Kmetski prijatelj" prava brata po krvi in po nravi, da je tudi »Ljudskemu glasu petrolej ■ vsakdan j i kruh".
Brezovičar: I se ve da. Saj je vse s petrolejem pisano. Bizovičar: Kdo pa vender piše vse te neslane članke ? Brezovičar: Kdo neki? Znan socijal-demokrat, katerega bi že davno lahko deli pod ključ zaradi ža-ljenja veličanstva in zaradi veleizdaje in pa neki . . . tič. Vsaka sraka se na perji spozna.
Ljudski glas"
je zadnjič v nekem poslanem rekel, da je vest o nemčurskej podpori neresnična. Po svojej starej navadi je tudi takrat lagnl,
kajti Greshamov agent K..... nosi pobotnice za naročnino
iz hiše v hišo in to skoro izključno nemčurske, in pridobiva nemčurčeke stare in mlade za Suhablodnikovo glasilo. Ta plača 1 gld. 50 kr., drugi 3 gld. itd.
Kakor ima vsaka reč dve strani, tako tudi to krošnja-renje. G. K. si misli, nekaj Suhoblodnik že dobi. Pri tem poslu pa tudi jaz kot Greshamov agent napravim kaj kupčije, kajti za vsacega, kdor se naroči na ..Ljudski glas" je skrajni čas, da se čim prej tem bolje zavaruje življenje, in sicer pri meni, oziroma pri Gre-sh amu.
Jeden, katerega je g. K. tudi nadlegoval.
\,r krčmi.
Žena: No, ali ne greva kmalu domov? Mož: Zakaj neki? Saj je še komaj deset ura. Zena: Kaj pa da, le na uro poglej, polunoči je že proč! Mož: Beži, beži, sitnica! Ne vem zakaj uri vselej več veruješ, kakor meni.
Novosti iz Ljubljane.
Zastavica. Ni miš, ne podgana, pa vender po kanalih hodi. Kdo je to V
•pi-HS .n'j[]uuij(i
Čitali smo v „Laibacher Zeitung", da se „Na rodna Tiskarna" pravi nemški „Vaterlandische Druckerei". Pričakujemo, da bodemo v bodoče čitali namesto: „Ultra na-tional" „Ultra-vaterlandisch", namesto: „Nationale Heisssporne" — vaterlandische Heisssporne", radovedni pa smo, kak izraz dobimo za slovo „Na ti o na lita t". Menda vender ne „Vaterlandsduselei!"
Deseta nerodnost. V našem uradnem listu se je či-talo, da se kupujejo delnice „Narodne Tiskarne" po razinerno visokej ceni s pristavkom: „Discretion verbiirgt". Ker nam nikakor ne more v glavo, kako se more zagotovljati diskrecija pri delnicah, na gotovo ime izdanih in ker se mora vsaka taka delnica prepisati, da se ve, je li še „n ar o d na", ali pa že ,,vater landisch", zato se nam dotični inserat dozdeva jako čuden, zato ga imenujemo „deseto nerodnost". Deveta nerodnost je namreč, če komu pri jedi žlica iz rok pade.
Kak razloček je mej „Zvezdo" in „Čitalnično restavracijo?"
Odgovor: V „Zvezdo' hodi vse, v Čitalnično restavracijo pa žal! — le malokdo.
(lKneftra" — turnarsko orodje.
Znan črevljarsk mojster v Ljubljani, recimo mu g. T. ima nadepolnega sina, ki se je zamaknil v nemške turnarje, v njih kriva peresa, še bolj pa v njih „Kneipe". Pri zadnjej turnar-skej veselici v kazini, pri katerej so se čudne stvari godile in govorile, bil je omenjeni dečak tudi prisoten in bil po govorih, po obilo zavžitem pivu in vinu tako razvnet in navdušen, da je ostal do ranega jutra in prišel domov, „ko mežnar odzvonil je dan."
Ker očetu ta pozni prihod ni bil baš po volji, pričel se je naslednji dvogovor: (Naš stenograf sicer ni bil navzoč, a poročilo je vender jako vestno).
Oče: No, od kod pa tako pozno, ponočnjak?
Sin: (ponosno). Bil sem pri turnarjih v kazini (opote-kaje se) prav dobre, izvrstno, židane volje. — —
Oče: K-a-a-j? Kaj pa imaš pri turnarjih opraviti?
Sin: Saj sem se upisal —
Oče: Čemu?
Sin: Da bodem „turnal".
Oče: Če je pa taka, pa začniva takoj prvo lekcijo!
Pri teh besedah poprime oče „kneftro", začne poučevati svojega nadepolnega sinka tako temeljito in lahko umevno, da je ta takoj turnati znal in da mu druge lekcije, vsaj za nekaj časa, niti treba ne bode.
Glasovi in misli
po občnem zboru c. k. kmetijske družbe kranjske.
Družabnikov sešlo se je res veliko, toliko, da bi bilo nekaterim ljubše, ko bi jih bilo nekoliko manj.
Nekdo se je izrazil, da je bilo toliko družabnikov, da je bilo vse črno.
Gospod baron Wurzbach bil je v ta dan zares pravi pravcati prvomestnik, a samo zaradi tega, ker je sedel na prvem mestu.
Tudi centralni odbor pokazal se je vrednega svojega naslova, kajti sedel je sredi dvorane.
Gospod baron Wurzbach je glede svojega predsed-ništva tako stabilen, kakor nekdanji kataster. Ne gane se. Treba bode tudi tukaj upeljati novo mero.
Druzega predsednika bi si tudi že smeli omisliti, kajti ta pačnizarabo. „Novice" mu sicer pravijo, da je nepristr ansk, a to nepristranost pokazal je samo pri lanskem občnem zboru, ker ga bilo ni. Pri najboljšej volji ne najdemo niti z drobnogledom na gosp. baronu Wurzbachu za predsedništvo potrebnih lastnostij.
Mi sino namreč tega prepokornega mnenja, da predsednik kmetijske družbe kranjske bodi v prvej vrsti vzgleden poljedelec. Drugič bi ne bilo napačno, ko bi bil predsednik narodnjak, ali ker bi se utegnila ta želja nekaterim dozdevati preveč vratolomna, da bi bil vsaj zmožen voditi zborovanje v slovenskem jeziku. Tretjič bi morebiti tudi ne škodilo, ako bi bil predsednikom izbran mož, ki bi bil predsednik društvu skozi vse leto, ne pa samo pri občnem zboru, in kadar treba kaj podpisati, ako bi se za ta velečastni in vele-važni posel izbrala osoba, ki se živo zanima za poljedelstvo in za napredek kmetijstva, ki bi novo življenje udahnila društvu.
Sedanji gosp. baron in predsednik pa vseh teh lastnostij nema in nepristranost, ki bi jo radi na njem našli, zove se po pristnem imenu — letargija, apatija, vsaj kmetijskej družbi nasproti. Vse kaj druzega pa je s konstitucijalnim društvom, kjer je gospod baron Wurzbach jako „a jour" in jako vnet in vesten član. —
Ker je zaradi volitve tajnika navstala tolika randiga in razprtija, bi se priporočal naslednji predlog:
Ako se namreč kontrola že mora naložiti skoro najstar-šemu članu in nikakor ne kaže, da kar bi bilo naj-naravneje, vsak član dobi legitimacij sk list, potem naj se, da odpade težavno in mučno zapisavanje imen, odredi tako: Vsak član pomoči svoj kazalec desne roke v črnilo ter potem na v ta namen priredjeno pol o belega papirja napravi črno piko. Te pike se potem seštejejo in število glasov je jasno. Ko bi pa navstala dvojba, se pa napravi „proba". Vsak pomoli desno roko kvišku in potem brojijo se še jeden-krat črni kazalci. Ni vrag, da bi na ta način, ne prišli do resultata!
Političen rebus.
Kdo in kaj je to?
-ndag a ud oaiusap 'iojs vu ojia»[ vuii i*i 'ajjut'x J0-1® ^rapespaid iji&iajsraiui af ox
Resna premišljevanja penzijoniranega filozofa Izidora Muzloviča.
Do sedaj smo vedno mislili, da je narodnostno vprašanje najvažneje, sedaj pa so nas poučili nasprotno, da mora narodnostno vprašanje izginiti kakor — kafra! — (Jaz bi rabil v tej zadevi jako rad neko drugo ime, pa ne smem.) Kdo bi si bil to mislil pred par leti, ko je pokojni Jurčič spisal svojega Tugomerja. „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen", je dejal, dan danes pa pri nas ni ničesar jeklenega, nego peresa, s katerimi pišemo in namestu jednaga Gripa imamo jib celo kopico. Slovenski listi postali so brezuplivni, brez vsake važnosti, kar pa nekaterih gospodov ne moti, da bi vender te liste radi dobili v svojo pest, da za navadni in jednostavni imenik delničarjev ponujajo tihotapno 50 gld.
„0 venalem urbem", rekel je Iugurtha pri povratku iz Rima, kaj pa bi bil rekel o belej Ljubljani, ko bi imel več nego dvomljivo srečo, bivati sedanji čas v njenem ozidji, o tem nam ne poroča niti Livij, niti Salust, niti naš domači histo-riograf Dimitz. V zadregi bi bil zaradi izraza. Rekel bi k večjemu: To je amerikansko divje! Kakor nedavno neki felj-tonist v nekem slovenskem listu. To je pa tudi superlativ, da mu ga ni para. Amerikansko divje! Duša beži, ploha gre! In če si mislim vse to amerikansko divjost v Kokri, kjer je pa pri tem jako prikladen prostor za študije in „plave" postrvi in jednaka gastronomična premišljevanja — potem stresa me mraz in premišljam, kaj je bolje: Biti, ali ne biti? Jaz namreč mislim: TNaroden" ali pa „vaterlandisch?"
In boli me glava in srce, kadar o tem premišljujem.
In skoro bi želel, kakor neki učitelj na Štajerskem, da bi se naš narod čez noč raznarodoval, ponemčil in poitalijančil, ker bi v tem slučaji bil rešen daljših muk in nesrečnih eksperimentov, ali pa, da bi se našel nov Mojzes, ki bi ves sedanji mehkužni, popačeni, po vsakej sapici upogljiv rod zapeljal v kako puščavo in tamkej s prepelicami, zlatimi teleti in drugimi takimi sladčicami tako dolgo destiliral, da bi od vsega tega rodu ne ostal niti zadnji gumb, ter naposled pripeljal nov prerojeni in vzgojeni rod v deželo. Ko bi se to zgodilo in bi jaz bil še živ, potem bi vzel Zupanovo, ali makari tudi Bezenšekovo stenografijo v svoje prastare roke in pisal in opisaval bi z drhtečo roko a z velikim navdušenjem in neizmernim veseljem poročila — iz deželnega zbora.
prebogato Kranjsko, še za novo specij ali teto. On je namreč srečen, trikrat srečen posestnik značajnih psov. Prigodilo se je, da so njegovi psi, katere ima tam nekje pri Kamniku, nekoga oklali oziroma ogrizli. Srečni, trikrat srečni posestnik bil je vsled tega nepravilnega obnašanja svojih psov pozvan pred sodnijo, ter tam vprašan, kaj in kako?
Gospod baron Wurzbach pomežikal je parkrat s svojimi brkami ter potem narekoval v zapisnik: „Mei ne Hunde sind Wachthunde und als solche besitzen sie ein derart ausgebildetes Ehrgefiihl und so viel Cha-rakterfestigkeit, dass sie so etwas gewiss nicht thun."
Srečna Kranjska, ki imaš v svojej kmetijskej družbi predsednika, ki je prava pravcata specijaliteta in ki ima kot najnovejšo' specijaliteto zna čaj ne pse, ki kaj drže na svojo čast in nikogar ne ogrizejo, kogar ne morejo!
Takim psom treba da se reče „oni", kajti to ni kar si bodi in sigurno bode gospod baron Wurzbach pri prihodnjej pasjej razstavi dobil častno diplomo, katere za svoje poljedeljske napore še ni zaslužil. Čestitamo!
V veselej nemškej družbi, ne rečemo, da je bilo ravno v Ljubljani, a tega tudi ne zanikavamo, imel je mlad profe-sorček, recimo mu B. strasten govor, v katerem je poveličaval nemštvo na vse kriplje in sploh govoril tako besno, kakor govori človek, katerega je prevzel „furor tentonicus". Mej drugim rekel je ter nagovarjal svoje sopivce, da se mora slovenska in slovanska trobojnica odtrgati od droga, in iz te trobojnice splesti „knuta", s katero se po-ženo narodnjaki iz dežele.
Jeden njegovih kolegov in izpovedati moramo, da jako hladnokrven, rekel je začuvši to vest: „ Res ne razumem, kako more človek, ki je že nad 24 let star, v tako malo besedah, povedati toliko neumnostij!"
Mi pa bi rekli: To ni neumnost, to je premišljena zla volja in čudom se čudimo, da prisotni g. komisar ni imel niti jedne grajalne besede, niti jednega opomina, čudimo se, da dotičnika „predpostavlj eni" o tej aferi govore, a ničesar ne store. Tu ne velja izgovor: „Er war des siissen Weines voli," kajti sladko vino je v dotičnej gostilnici ne-možna stvar, tudi si ne upamo domnevati, da bi bili gospodje deležniki že pri oficijelnih napitnicah „kebrasti", a ko bi tudi bili, vendar s tem še ne preneha njihova odgovornost. Želeli bi vsekako nekoliko pojasnila, dasiravno smo preverjeni, da „vrana vrani očij ne izkljuje", in da bi nekatere neizmerno veselilo, ko bi se s trobojnico zgodilo, kakor je gospod B. predlagal.
Kdor dolgo živi, marsikaj doživi, to pa je novo, da bi sodarji pleli knute in po novem obrtnem zakonu je to kar naravnost prepovedano. Kaj druzega je s tistimi sodarji, katerim se pravi „Btirstenbinder", tistim je marsikaj slobodno. Za tega delj pravijo po nekod Nemci: „Er sauft wie ein Biirstenbinder!" — „Er fiucht wie ein Biirstenbinder!" V tej zadevi pripoznamo i mi g. B. popolno spričevalo sposobnosti, popolen „Befahigungsnach\veis" ter predlagamo, da se te spričevali upiše v njegovo ,,Qualificationstabelle".
Kdo zna, koliko mu to koristi? Čez sedem let vse prav pride in nemogoče ni, da bode g. B. ako jednakomerno napreduje, res „knute" delal, če tudi ne iz trobojnic. Še boljše bi pa bilo, ko bi gosp. B. te ,,knute" tudi zdaj pa zdaj nekoliko okusil. Bilo bi le njemu v prid, nikakor pa „kunti", ki je gotovo imela že boljše predmete v oblasti.
Jeden, ki je bil prisoten.
P
Značajni psi.	A Srego dobro! Kaj n0Vega?
Gospod baron Wurzbach, ki je tudi predsednik c. kr. kme-	B. Novega dosti. Najnovejše je to, da Slovencev več na
tijske družbe kranjske, obogatil je našo itak naravnih redkostij svetu ni.
A.	Pojdi, pojdi, čemu take šale, zdaj, ko je resen čas?
B.	Kaj šale! Profesor Nagele je tako pisal in v „N. Fr. Presse" je tiskano črno na belem, tedaj mora res biti.
A■ A pomisli, da je Nagele Tirolec! B. In kaj potem, če je Tirolec?
A.	Ali ne veš, da so neke vrste Tirolci, katere še le v poznih letih pamet sreča, da čujejo „Schnalzer", kakor se v Tirolih pravi.
B.	Ti misliš tedaj, da je prof. Na ... . —?
A. Pst! Se ve da si mislim, prepričan sem do dobrega.
A.	To je vender čudno, da tak kričač, kakoršen je prof. Nagele niti mature napravil ni.
B.	Kako to veš?
A.	Prav naravno. Ko bi bil profesor Nagele kdaj maturo delal, bi moral znati, kdo in kje so Slovenci. To zna v Avstriji vsak abiturient. Ker pa trdi, da Slovencev ne pozna, tedaj je brez dvojbe, da se nikdar za maturo učil ni in bi je s tako slabim znanjem tudi ne napravil.
B.	Kako pa je potem postal profesor?
A. To mi je ravno tako malo znano, kakor sploh ne razumem, da morajo ljudje s tako slabim znanjem poučevati.
A.	Kako bi rekel Dunajčan takemu človeku, ki ima tako malo znanja, kakor profesor Nagele, ki niti Slovencev ne pozna?
B.	Dunajčan bi rekel: „Der is t total vernagelt!"
Tedjn.ife „Voiwarts",
časopis za tiskarske in jednake interese, prinaša v svojej 47. štev. naslednji objavi:
Verein f ur Buchdrucker und Schriftgiesser Oberdsterreichs in Linz.
Der gefertigte Ausschuss giebt hiermit bekannt, dass er namens des Vereines die Gegenseitigkeit mit dem Vereine der Buchdrucker und Lithographen Krains in Laibach, sowie mit dem Teplitzer Buch- und S teindrucker vereine aufgehoben hat. F ur (len Ausschuss des Vereines der Buchdrucker und Schriftgiesser Oberosterreichs: A. Stegmiiller, Vorstandstellvertreter. Wilh. Polzer, Schriftfiihrer.
Viaticumsanszalilung fiir Karaten in Laibach.
Die Reiseunterstiitzung im Betrage von 1 fl. an jene Mit-glieder von Vereinen, welche die Gegenseitigkeit mit dem krai-nerischen Kronlandsvereine aufgehoben haben, erfolgt durch Herrn Kari II i e b e, Buchdruckerei Ignaz v. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Bahnhofgasse 15.
To je sijajen dokaz za spravljivost, ki je zavladala zadnji čas v nemških in nemčurskih krogih. Daso pa gospodje te vrste neznosni, vidi se iz tega, ker neso pretrgali samo zvezo s tiskarskim društvom v Ljubljani, ampak tudi s sorodnim nemškim društvom v „Teplitz".
Ti izjavi sti nam v posebno zadovoljstvo in vzajemnosti na ljubo izjavimo z izrednim veseljem:
da vsacemu teh izinej Nemcev in iz „rajha" privan-dranih gg. hujskačev radi izplačamo „viaticum" v znesku I gold., ako čim prije tem bolje ostavi belo Ljubljano. Prednost imajo črkostavci Bambergove tiskarne.
V Šmariji pri Jelšah.
Prvi tržan: Dobro jutro! Kaj je novega? Drugi tržan: Najnovejše je to, da bode sedaj naš pristav Rothschadel svoje ime premenil.
Prvi tržan: Kaj praviš? Pa zakaj? Drugi tržan: Veš, minister Pražak mu je tako glavo opral, ali kakor Nemec pravi: „(len Kopf gevvaschen", da je gotovo izginila vsa rudeča barva.
Prvi tržan: Kako se bode tedaj odšle pisal? Drugi tržan: I kako? Naravno! „Schadel" samo „Schadel"!
Škratogrami.
Ptuj.
Dokler Mihelič piska in Premrl gode, Tako dolgo pri nas nič boljše ne bode.
Maribor.
Nagele mit »Schulvereins-Klingel-beutel" — Poculirt mit einem leeren Seidel.
Slatina.
Pri šulverajnu upisani adjunkt, Dobil je od ministra „punkt". — VRogatci Gostišo, oj sakrabolt! — Obšla pri tej vesti je kurja polt.
Celje.
Dr. Glantschnigg moli: Daj nam danes naš vsakdanji
petrolej! —
In naročnikov neumnih kot doslej!
Sevnica.
Slovenska zmaga — Za nemčurje zgaga. Kavčič pravi „fiirchterlich!" Ausserer je „ausser sich".
Dunaj.
Otvoril se nov je parlament — Deficit permanent. Justament!
L j ubij a na.
„Gedanken sind zollfrei," so nekdaj govorili — A te dni so ,,Misli štajerskega Slovenca" vendar le zaplenili.
Kaj je smešno?
«
Smešno je, ako kdo v Trst potuje, ondu v morje pljune in misli, da bode vsled tega v Benetkah navstala povodenj.
Smešno je, ako kdo tako visoko ali globoko piše, da mora vedno ponavljati: „Neso nas razumeli" — ali »Ni nas razumela".
Smešno je, ako se profesor Konšek in profesor Heinrich, ki drug druzega ne marata, v veselej družbi tako razvnameta, da se s klicem: „Komm an mein Krainerherz!" slastno objemata in poljubujeta.
Smešno je, ako kak časnik piše, daje vsled njegovega poročila nekdo hišo zažgal.
Smešno je, ako krojač politikuje, pa niti hlač narediti ne zna.
Smešno je, ako neki učitelj misli, da je tič, pa je le Ivanetič.
Smešno je, ako kdo misli, da bode dobil od kozla mleka, od prašiča volne, od polža krvi, od komarja mesa, od nem-škutarja pa pravice.
Najnovejše čudo.
Današnja »Laibacher-Zeitung" nema nobene polemike, niti proti »Slovenskemu Narodu", niti proti kateremu drugemu listu. Gott helfe weiter!
Vprašanje.
Ali ni gosp. dr. Glantschnigg v Celji tisti dan, ko je v svojem »Kmetskem prijatelji" pisal, da je kmetom petrolej vsakdanji kruh, morebiti malo preveč tinte
pil ?	Znan radovednež.
»Šulferanjski prvak" profesor Nage le, ki je že mislil, da dobi častni naslov »Herrgott von Kotsch" bil je v Hočah baje v hudih škripcih. Ničesar ni šlo gladko in da ni pritisnila Mariborska garda, kdo ve, kak bi bil konec. Zatorej svetujemo:
»Gospod Nagele ne hodi v Hoče Pihat tamkaj kaše vroče!"
Nujno — nujno!
Kaj je že vse nujno na svetu?
Pred leti bilo je strašno nujno, da se odpravi hiša „Pri zaponi", a zdaj pa »te — leta teko" in nikjer ni sledu nujnosti, da bi se neukretni in ne baš posebno lepi prostor zopet zazidal, dasiravno je obrok že pretekel. Kje tiči zdaj nujnost?
Lansko leto moral je mestni zbor kar na vrat nanos posvetovati se o prošnji, da se od Kozlerjeve pivovarne do Ljubljanice dovoli nov kanal, po katerem bi odtakala nečista, smrdljiva voda.
Bili so takrat nujni predlogi, nujni govori, nujni sklepi.
A preteklo je že več, nego jedno leto, in vse je še pri starem in kdor hodi iz Ljubljane v Šiško ali iz Šiške v Ljubljano, prepriča se lahko, da tam gori tista okužena voda še vedno jednako nujno smrdi, da pa nujnega kanala vedno še ni.
Nujno je bilo mestno posojilo, sedaj pa z nujno dobljenim denarjem ne vemo kam in moramo plačevati nujne obresti.
Ker je bila verifikacija volitev veleposestva kranjskega tako nujna, sta dr. Schrey in grof Blagaj zaradi same nujnosti odložila svoja mandata.
Ker je uredništvo »Škrata" letos precej zaostalo, mora nujno skrbeti, da to popravi in pride zopet v pravi tir.
v
G-osp. Ft. S. EoJlclč
v
Zagrebu.
Ko smo prečitali Vašo kritiko gosp. V i lh a rje vik skla-deb, preverili smo se, da Vam je one vrste narekovala zavist, a ko smo čitali Vašo oceno Preširnove »Nezakonske matere",
razkadila se je vsa slava, katero ste kdaj pri nas uživali. Vsaka Vaših besed je dokaz puhlega, a vender oholega diletantizma. Če čutite v sebi poklic kritika, kritikujte makari muzikalne proizvode, a poezijo vsaj pustite pri miru, pri tej skuhal-nico v roki nič ne opravite. Čuvajte se v bodoče blamaž!
Vaši	častilci
Lonec, Pisker, Skleda.
Pri c. kr. pošti v Ljubljani nastavljen je v zadnji čas uradnik, ki ne zna niti do pet šteti, vsaj v slovenskem jeziku ne.
Kdor si hoče ogledati redkost — samo italijanskega jezika zmožnega uradnika v slovenskej Ljubljani — naj se potrudi k veleslavnej c. kr. pošti.
Ustopnina prosta.
P r o š 11 j a
do veleslavnega c. kr. poštnega ravnateljstva
v
Trstu.
Ker nam že vedno silite italijanske uradnike, prosimo, da nam bode sporazumljenje možno, da nam pošljete vsaj tudi potrebno število slovensko-italijanskih slovarjev, ali pa, kar utegne biti še bolj praktično, da k vsacemu takemu uradniku nastavite tudi zapriseženega tolmača.
Preverjeni, da bode slavno c. kr. poštno ravnateljstvo naš izredno praktičen nasvet uvažilo, če ne zaradi druzega, vsaj zaradi ložjega prometa, prosimo samo to, da se brzo kaj ukrene. Bis dat, qui cito dat.
V Ljubljani decembra meseca.
Več strank, ki italijanski ne znajo, in so se prepričale, da zgoraj omenjeni uradnik res niti do pet šteti ne zna.
Po padu
Korist telovadbe.
Glas od zgoraj: Adam, kje si?	Kakor predstojega podoba kaže, sta se Milan in Aleksander preteklo
Jeden dotičnikov: »Gospod, sram meje!« poletje pri Bismarcku prav dobro izvežbala. Sedaj telovadba in skoki
za nju nimajo nikake težave več. Tudi v tej stroki priporoča se nazorni pouk.
„He, boter, kam pa?"
„„I kam neki, neki? Na ravnost na Kranjsko sem se namenil.""
„Kaj, na Kranjsko? Tam vašega rodu nič kaj radi ne gledajo."
„„To je bilo nekdaj Sedaj se je pa vse na bolje obrnilo. Vsaj „Schulverein" se tam prav dobro počuti in tisti gg., ki so mu lani še zabavljali, somu letos žetako rekoč dovolili podporo. In ker je položaj tak, pa grem gledat, ali bi se pri tem tudi moj „National ver ein" malce ne okoristil.""
„Srečen pot, boter!"
„No, ta tri jabolka so jako debela, pa tudi že tako gnjila,
da se je vsak hip nadejati, da jedno ali drugo cepne na tla!"
--
Brumna želja.
Ko bi se v Ljubljani vsaj zopet jedenkrat predstavljala igra „Orpheus in der Unterwelt" — kajti s kakim navdušenjem bi mi Slovenci peli:
„Wir Griechen Wir kriechen
Izhaja 10. in 25. dan vsacega meseca. Cena za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četert leta 80kr. Posamične številke po 15 kraje., pri opravništvu v ,. Narodni Tiskarni", kateremu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije in inserati.
Slednji računijo se po dogovoru.