f .... ^ V SREDIŠČU POZORNOSTI "/ ' IANJ, torek, 22.11.1983 CENA 14 din urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek lici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO riemska konferenca o nagrajevanju [ako nagraditi strokovnjake Ju komunisti so na problemski konferenci o nagrajevanju »Wu sprejeli politične usmeritve za dopolnitve in spremembe ~t delitve dohodka in osebnih dohodkov — Prevelika urav-_ine spodbuja ustvarjalnega dela — Več poudarka kvaliteti« gospodarnemu izkoriščanju surovin, strojev in energije ter Slnjevanju planskih obveznosti lm\ — V četrtek je bila v Kralji konferenca o nagrajevanju po n, ki so jo pripravili komunisti m.Poseben poudarek so v razpra-«namenili nagrajevanju tistih de-MN Katerih rezultati niso direkt-'.aerljivi. Na konferenci sicer niso emali konkretnih ocen, temveč Tlačne usmeritve za spremembe itve dokumentov, ki ureja-dohodka in osebnih dohod-sprejeli kratkoročne in dol-naloge. Določili so tudi roke, h morajo biti določene za-uresničene in se dogovorili, njihovo uresničitev odgo- za ra konferenca je bila I izredno širokih razprav o anju po delu v vseh savskih organizacijah. V Savi na-nekaj časa ugotavljajo, da sistem nagrajevanja po delu mUbuljši in ga je treba dodelati. Pred nekaj leti so sprejeli razvid del in nalog, vzpostavili delitvena razmerja in dobro uredili zlasti nagrajevanje proizvodnih delavcev in delavcev, ki delajo v težkih delovnih razmerah. Manj natančno pa so se lotili nagrajevanja ustvarjalnega dela, ki ga ni moč meriti vsakodnevno ali mesečno. Zato se vse bolj približujejo uravnilovki, ki že hromi interes za boljše delo pri najbolj strokovno usposobljenih kadrih. Delavci v neposredni proizvodnji, ki imajo poklicno šolo in temu primerno delovno mesto, zaslužijo v Savi okoli 20.000 dinarjev, tehniki približno enako, medtem ko lahko delavci z visoko izobrazbo na strokovno najbolj zahtevnih in pomembnih mestih zaslužijo tretjino več. Preslabo so nagrajevani tudi organizatorji proizvodnje oziroma vodilni delavci. Posledice se čutijo, saj le težko dobijo strokovnjake, tisti, J/ei že J Manj denarja za zimsko vzdrževanje cest Vodja vzdrževanja pri Cestnem podjetju Kranj Peter Po-ftnta: »Zaradi pomanjkanja denarja za zimsko vzdrževanje bo letošnjo zimo na marsikateri cesti snežna deska. Vozniki bodo zato morali biti previdnejši, vozila pa opremiti z zimskimi gumami in verigami. Sicer pa smo na zimo pripravljeni.« Kranj — »Sneg in poledica v nekaterih predelih Gorenjske v za-fetku minulega tedna nas nista presenetila. Za nas je bil to opomin, da »preusmerimo z gradbišč v zimsko službo. Sicer pa smo na letošnjo ine . cestnem podjetju v Kranju pripravljeni,« nam je povedal vodja Hrfevanja Peter Porenta, ko smo se pozanimali, po kakšnih cestah K bomo na Gorenjskem vozili to zimo. Zimsko službo v cestnem podjetju delijo na tako imenovano pri-pravijalno obdobje in na zimsko vzdrževanje cest. Prvo traja od konca mkc zimske sezone do jeseni. V tem času je treba usposobiti vse strojem pripraviti material (sol in gramoz). Zimsko vzdrževanje se začne itvami in posledico, ko v podjetju začno delovati pregledniške Le-te vsako jutro še pred prometno konico pregledujejo posa-odseke in po potrebi cestišča posujejo. Prava zimska pripravnost, v katero je vključena kar četrtina zaposlenih v delovni organizaciji, pa se začne običajno po 29. novembru, po potrebi tudi prej. V tako imenovanih snežnih konicah je v akcijo vključenih od 120 do 150 ifelavcev^- »Kako ste letos pripravljeni na zimsko službo?« »Denarja za zimsko vzdrževanje cest je tako rekoč že zmanjkalo. Jh srečo smo nekaj prihranili na račun letnega vzdrževanja. Letošnjo smo bomo imeli na voljo okrog 1500 ton soli in okrog 5000 kubičnih »etrov peska. Kar zadeva strojno opremo, imamo nov snežni rezkar I h dva, ki sta že popravljena, za dva, pa še čakamo rezervne dele, »endar sta že tako stara, da jih najbrž ne bomo dobili. Imamo še tri trinoge s stranskimi odmetači, 10 vlečnih posipačev in 6 avtomatskih '•nje, 48 več ali manj popravljenih plugov in radio zveze. V pri-tjerjavi z lansko opremo torej ni bistvenih sprememb. Upamo pa, da bomo dobro sodelovali z gozdarji in komunalci. Kaže tudi, da letos ne •orno imeli težav s pogonskim gorivom, saj s Petrolom uspešno sode-kjjemo.« *Kakšne bodo torej pozimi ceste na Gorenjskem?« »Glede prioritete pluženja in vzdrževanja se še nismo povsem dodvorili z občinskimi skupnostmi za ceste. Lahko pa že zdaj rečem, da bo to zimo manj.suhih cest in bo marsikatera imela snežno desko in bo samo posipana z agregati. To seveda zahteva od voznikov veliko većjo previdnost in pravočasno opremljanje vozil s snežnimi gumami »vengami. Skratka, veljal bo pregovor: Previdnost je mati modrosti. it najbolj prav bo, če se bodo ljudje le v nujnih primerih podali na Na začetku zimske vzdrževalne sezone je po svoje izkušnja ob ne-Jrino zapadlem snegu in poledici kar spodbudna. Sodelovanje ob tem krstu« s stalno službo in prometno milico na Gorenjskem je ravnost idealno in prizadevali si bomo, da bo takšno tudi pozi- A. Žalar delajo v Savi, pa pogosto odhajajo drugam. Zato, so poudarili na konte renči, je skrajni čas, da se izdelajo merila za primerno nagrajevanje strokovnih in vodilnih delavcev. Razen tega v Savi ugotavljajo, da ni velikih razlik med delavci, ki dobro ali slabo delajo. Poseben problem, ki je bil večkrat izpostavljen, pa je vprašanje, kaj je delovna naloga in kaj je lastna pobuda in zamisel. Delavci v proizvodnji so zato pogosto na boljšem od strokovnih sodelavcev, zlasti pa od delavcev v razvojnih službah. Ker je točno določeno, kaj je njihovo delo, se jim koristni predlogi priznavajo kot inovacije oziroma izboljšave. Razvijalci in organizatorji pa so le redko stimulirani, da bi delali več in razmišljali o izboljšavah, ker ni razmejitve med redno delovno nalogo in inovacijskim delom. V razpravi, pripravili so 25 referatov* so komunisti spregovorili tudi o preveč zapletenem obračunavanju osebnih dohodkov, tako da jih delavci ne znajo sami izračunati, o preveč poudarjeni količini dela, ki sili ljudi v visoka preseganja, b premajhnem poudarjanju kvalitete, gospodarnosti, boljšem izkoriščanju surovin in energije. Menili so, da mora na nagrajevanje vplivati tudi doseganje Plana L. Bogataj Srečna vrnitev alpinistov Ljubljana — V soboto, 19. no vernbra, so zvečer prispeli v Ljubljano udeleženci treh manjših alpinističnih odprav v Himalajo. Tod je skupno 27 alpinistov' z osvojitvijo dveh novih težavnih smeri doseglo nove uspehe v jugoslovanskem odpravarstvu. Odprava AO Ljubljana-Matica se je prek severne stene in grebena povzpela na 7454m visoko Ganga-purno, odprava AO Celje je prek južne stene dosegla 7010 m visoki južni vrh Gaurishankarja, slovenska odprava pod vodstvom kranjskega alpinista Andreja Stremflja pa ni mogla uresničiti načrtovanega cilja. Odprava, v kateri so bili alpinisti iz Kranja, Tržiča, Kamnika, Trbovelj, Postojne in zamejstva, je dosegla višino 6350 m; misel, na nadaljnji vzpon proti vrhu Anapurne je opustila zaradi nemogočih razmer in visoke stopnje tveganja. Kljub mnogim težavam in zapletom v daljnjih gorah so se alpinisti srečno vrnili domov, kar je dodatni uspeh odprav. /g\ (Ne)napovedani mrki Vesti o redukcijah električne energije, ki nenehno prihajajo iz drugih krajev Jugoslavije so pred dnevi postale tudi naša resničnost. Roko na srce, šele tedaj, ko so ugasnile žarnice in so otroci pri sveči pisali domačo nalogo, sami pa nismo imeli kaj početi, smo do kraja doumeli, kako hudo je, če nenehno izklapljajo elektriko. Naše življenje se je v trenutku obrnilo za sto let nazaj. Gluhi so bili stroji.v kuhinji in kopalnici, še časopis je bilo težko brati pri br-Ijavi svetlobi, že nas je skrbelo kaj bo z mesom v zmrzovalni skrinji in za vsak primer bi bilo dobro kupiti smrdljivo petrolejko, smo si dejali. Olajšanje, da so okvaro v jedrski elektrarni popravili v rekordnem času, je bilo popolno. Če manjka bencina, kurilnega olja, premoga, si nekako še pomagamo, če zmanjka elektrike se ustavi vse. Ne le v tovarnah in me-' stih, tudi na podeželju, saj danes skorajdd ni več kmetije, kjer bi molzli še na roko. Elektrika ima za naše delo in življenje neprecenljiv pomen. Ali se temu ustrezno tudi obnašamo do nje? Težko je dogovoriti pritrdilno. * En sam podatek pove vse, pojasni, zakaj so pri nas redukcije ta-korekoč nenapovedane. V Sloveniji smo leta 1975 razpolagali s tretjino več inštalimaih zmogljivosti kot je bila poraba, kar je zadoščalo, da sleherna okvara v elektrarnah ni povzročala redukcij. Odtlej se je to razmerje vztrajno rušilo, inštalirane zmogljivosti počasi izgubljajo boj s porabo. Če je leta 1975 razmerje še znašalo 1,5 proti 1 (v korist instaliranih zmogljivosti seveda), je lani znašalo le še 1,3 proti 1. Vse kaže, da se na bolje ne bo obrnilo, saj je naložbeni dinar v nove elektrarne vse bolj pičel, kljub temu, da elektrogospodarstve-niki nenehno opozarjajo, kako hude posledice bo to imelo. Izgradnja vodne elektrarne v Mavčičah je dober primer, kako zaradi polževe gradnje postaja vse dražja in kako potrebne bi nam že bile njene ki-lovatne ure. Le z'varčevanjem energije seveda ne bomo napravili vsega, čeprav je seveda vsak, še tako majhen prihranek v današnji energetski krizi pomemben. Elektrodi stributerji ne bodo mogli v nedogled z zniž-jo napetostjo in klicanju k varčevanju zmanjševati porabe. Redukcije bodo vse bolj nenapovedane, če se razmerje med instaliranimi zmogljivostmi in porabo ne bo popravilo, če torej ne bomo gradili novih elektrarn. M. Volčjak Plodno amatersko delo Člani 16 slovenskih postaj Gorske reševalne službe so na zboru ocenili opravljeno dejavnost in sprejeli načrt za bodoče delo — Obsežna aktivnost petih podkomisij — Častni znaki za 8 gorenjskih reševalcev Škofja l,oka - Letošnji zbor slovenskih gorskih reševalcev je bil minulo soboto v Škofji Loki, kjer so se poleg 70 delegatov iz 16 postaj GRS po Sloveniji zbrali predstavniki beograjskih reševalcev in Planinske zveze Slovenije pa delavci republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, republiškega štaba teritorialne obrambe in republiškega odbora Rdečega križa. Udeleženci so najprej prisluhnili poročilom o delu komisije za Gorsko reševalno službo pri PZS in njenih petih podkomisij. Po skupščini pred dvema letoma in pol so na prek 60 sestankih v komisiji in podkomisijah obravnavali obsežno in zahtevno problematiko. Uresničevanje sprejetih sklepov so zagotovili s skupinskim delom. Pomembno mesto v njem je imela posodobitev pravilnika GRS. Veliko moči in časa so vložili v reševalsko delo po slovenskih gorah, saj število nesreč narašča. Prisotni so bili na vseh večjih planinskih, smučarskih in drugih prireditvah v gorskem svetu. Sodelovali so pri organiziranju planinskih šol in alpinističnih tečajev, vsako leto so pripravili dan varstva pred snežnimi plazovi, povezovali so se tudi z gorskimi reševalci iz bratskih republik in mednarodno komisijo za gorsko reševanje. Lansko 70-letnico GRS so proslavili'z več prireditvami in izdajo knjige o delu slovenskih gorskih reševalcev. Organizacija je v minulem obdobju napredovala tako po kvaliteti dela kot po številu članstva; sprejelaje 70 novih članov in 50 pripravnikov. Tako je danes v 16 slovenskih postajah GRS 369 reševalcev in 167 pripravnikov, katerih stalna pripravljenost je nujno potrebna glede na množičen obisk gora in tudi število nesreč v njih. Samo letos se je v 167 planinskih postojankah vpisalo okrog 2,2 milijona obiskovalcev, od tega kar 36 tisoč tujcev. Ker poleg stotisočglave-ga članstva PZS, kot je pozneje po vedal predsednik Tomaž Banovec, hodi v gore še najmanj 350 tisoč Slovencev, je delo gorskih reševalcev toliko pomembnost'. Za aktivnost v GRS skrbijo njene podkomisije. Prva je tudi v preteklosti opravila obsežno vzgojno delo, saj je organizirala 4 seminarje in 67 večjih praktičnih akcij. Zdravniška podkomisija je pogrešala posvetovalno delo v jugoslovanskem merilu in opozorila na potrebo po boljši usposobljenosti reševalcev za prvo medicinsko pomoč. Podkomisija ea snežne plazove je delovala na področju strokovnega izobraževanja, urejanja lavinskih psov in usposabljanja minerjev plazov. Podkomisija za letalsko reševanje je v vseh postajah usposobila vsaj po enega člana za sodelovanje s helikoptersko posadko, kar je glede na 85-odstotno udeležbo helikopterja v vseh reševanjih nujno. Težave so najbolj hromile delo podkomisije za opremo, saj je večidel tehničnih pripomočkov za reševanje treba uvoziti. Za bodoče delo so' si reševalci zadali več nalog. Med njimi bosta še naprej osnovani preventiva in vzgoja v planinski organizaciji. Ob kadrovskem utrjevanju bodo skrbeli tudi za načrtno razvojno in študijsko delo v svoji organizaciji; tod bo nadalje potrebno organiziranje reševalnih skupin v oddaljenih krajih in izpopolnjevanje reševalne opreme. Razen tega si bodo prizadevali urediti svoj status v civilni zaščiti1 in poglobiti sodelovanje z organizacijami, ki so zadolžene za reševanje ljudi. Na zboru so se med drugim zahvalili za dolgoletno vodenje GRS dosedanjemu načelniku Albinu Vengu-stu. Za novega načelnika so izvolili Danila Škerbinka, za njegovega namestnika pa Pavla Šegula. Podelili so tudi častne znake za 25 in več let dela v GRS; med nagrajenci z Gorenjske so Marko Butinar iz Rateč, Ciril Cencelj, Pavle Dimitrov, Albert Krapež, Jože Makovec in Janez Ra-muš z Jesenic, Peter Ježek iz Radovljice in Peter Žagar iz Bohinja. ' S. Saje 29. novoletni sejem (•/ kronj, 9- -19-*2- 83 poslovno prireditveni center enjski sejem O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 18.NOVEM8I Vse bolj prazen študentski žep Dve ceni stanarine v študentskem domu v Kranju — Prva, 2160 dinarjev, je bliže ekonomski, druga, 1580 dinarjev, bliže ceni v mariborskih in ljubljanskih domovih — Če naj bo stanarina nižja, je treba najprej ugotoviti dejanske stroške in nato vplivati nanje — Nujna zamenjava kurilnega olja s cenejšim virom ogrevanja ter vgraditev razmejitvenih merilnih naprav za študentski in dijaški dom Kranj — Z željo, da bi čim bolj uskladili pogoje izobraževanja za študente v vsej Sloveniji, je mariborska univerza, v katere okrilje sodi tudi visoka šola za organizacijo dela v Kranju, v četrtek pripravila pogovor na temo študentskega standarda. Razen sklicateljev so se ga udeležili še delavci uprave študentskega doma v Kranju, študentje — stanovalci doma ter predstč#niki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine in skupščine občine Kranj. Študentskemu domu v Kranju je konec minulega leta, prvega leta poslovanja, grozila izguba, ki jo je izjemoma pokril izvršni svet. Do nje je prišlo predvsem zaradi nepopolne zasedenosti doma in visokih stroškov ogrevanja. Dom namreč ogreva kurilno olje, najdražje od vseh virov, a v času, ko je nastajal projekt zanj, po predpisih edini dovoljeni. Letos je dom napolnjen. Od 140 postelj jih 107 zasedajo študentje, druge pa delavci iz Alžirije, ki se usposabljajo v Kranju. PO JUGOSLAVIJI DVA MILIJONA TON MANJ Premogovniki so od januarja do oktobra poslali porabnikovi 48 milijonov ton premoga, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 3,6 milijona ali 8,3 odstotka več. Računajo, da bodo rudarji letos nakopali 58,5 milijona ton vseh vrst premoga. Z energetsko bilanco države pa je bilo določeno naj bi ga letos nakopali 60,7 milijona ton, a je uresničitev teh načrtov oviralo pomanjkanje denarja za posodobitev premogovnikov. Prihodnje leto naj bi nakopali 64 milijonov ton premoga. To pomeni, da ga bo treba vsak mesec porabnikom dobaviti nekaj več kot 5,3 milijona ton. To je toliko kot so ga nakopali rudarji letos oktobra. SE VEDNO REDUKCIJE Preskrba z električno energijo je v Sloveniji normalna, ker vsak prihranimo 20 odstotkov dan energije. V Črni gori pa manjka dnevno 1,8 milijona kilovatnih ur električne energije. Zato so v nedeljo uvedli četrto stopnjo omejitve porabe, kar pomeni, da bodo potrošnike izključevali med 13. in 23. uro. Tudi v Beogradu so v nedeljo dopoldne porabili 20 odstotkov več električne energije kot so predvidevali. Zato bodo v naslednjih dneh morali varčevati predvsem v gospodinjstvih. V Vojvodini pa so zaradi nizkih zunanjih temperatur prekoračili porabo energije za 100 megava-tov in so morali že v nedeljo uvesti redukcije med 16. in 24. uro. SREČANJE ŽENSK TREH DEŽEL Kljub mejam nas družijo isti problemi, so poudarile na sobotnem srečanju predstavnice ženskih organizacij iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki so se zbrale na tradicionalnem srečanju. Predstavnice Zveze slovenskih žena iz Koroške, Zveze žensk Italije ter predstavnice konferenc za družbeno aktivnost žensk iz Nove Gorice; Jesenic in Maribora so si konec tedna ogledale v Mariboru tovarno avtomobilov in se pogovorile o aktivnosti ženskih organizacij. OSTRE PARTIJSKE KAZNI V Hercegovini se je,pod udarom ostrih partijskih ukrepov znašlo več kot 70 članov Zveze komunistov, predvsem vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili. Med njimi so jih 25 izključili iz zveze komunistov, 19 pa so jih zamenjali na vodilnih položajih. Pod kritiko so se znašle tudi cele partijske organizacije. Takšen je rezultat ofenzive Zveze komunistov v tej regiji zoper kršenje ustavnosti, zakonitosti in socialistične morale. Z diferenciacijo ii svojih vrstah so začeli zato, da bi akcija lahko dobi-I la veljavo in podporo tudi v naj-| širših >.'■ "nžbenih slojih. Pot se je j pokaza >a pravilno, ker se je I odločn. ci jo je pokazala Zveza kow ■ stov, prenesla tudi na druge ,.bene subjekte Dom mora poslovati na ekonomskih osnovah, saj mu izgube po izjavah odgovornih občinskih mož nihče ne more pokrivati. Zato so v domskem svetu letos sprejeli novo ceno stanarine. Stanarina v študentskem domu velja za osemmesečno bivanje 2160 dinarjev na mesec, za enajstmese-čno bivanje pa 1580 dinarjev. Druga cena je primerljiva s stanarinami v ljubljanskih in mariborskih študentskih domovih. Kranjska skupnost za cene je potrdila obe, uprava doma pa se seveda zavzema za prvo, višjo. Prvič zato, ker je glede na stroške bliže izračunani ekonomski ceni in bi se z njo lahko izognili izgubam, drugič pa zato, ker bi večino študentov poleti radi izselili iz doma. Proste postelje bi ponudili turistom, od katerih bi več iztržili. Na ta način bi pokrili tudi nekatere stroške, ki zdaj padajo v breme študentov. Prva razlaga uprave študentskega doma je razumljiva, druga ne: za osem mesecev bivanja naj študent plačuje po 2160 dinarjev, za enajst po 1580 dinarjev. Torej se študentom bolj splača ostati v domu enajst mesecev, namesto da bi jih nižja cena spodbujala, naj dom čimprej izpraznijo za turiste. Razen tega bi bilo logično in edino pravilno, da bi bila mesečna cena stanarine enotna, ne glede na trajanje bivanja študentov v domu. Kot pravijo študentje, jim stanarina povzroča največ problemov. Posebno, ker uprava noče kaj dosti slišati o cenejši varianti, iz česar lahko sklepamo, da tudi samoupravno dogovarjanje in odločanje v domu ni najbolj enakopravno. Še več, čutiti je celo obojestransko nezaupanje. Edina pot do znižanja stanarine, to je do izenačenja z drugimi študentskimi domovi v Sloveniji, je znižanje stroškov poslovanje. :':>inn oh dodatni (turistični) dejav npšr1 ' poletnih mesecih. Na stroške, v i iterili predstavljajo kar polovico zneska stroški ogrevanja, se da vplivati. V času projektiranja in gradnje doma edino možno kurjenje z dragim oljem bo treba zamenjati s cenejšim gorivom. Predelava seveda zahteva denar — gotovo bi se ga dalo dobiti iz sklada za gradnjo študentskih domov v Sloveniji — vendar bi se naložba hitro izplačala, odrazila v nižji stanarini, ki je študentom nihče ni pripravljen subvencionirati. Drugi ukrep, ki je nujno potreben, je vgraditev razmejitvenih merilnih inštrumentov za dijaški in študentski dom, ki jo izvajalci kljub večkratnim zahtevam uprave doma odlagajo že več kot leto dni. Če bodo študenti točno vedeli, koliko hladne in tople vode porabijo, koliko elektrike, skratka, če bodo seznanjeni z vsemi stroški za stanarino, bodo z varčevanjem nanje lahko vplivali. Študenti kljub štipendijam, prispevkom staršev in zaposlitvam prek študentskih servisev vse težje živijo v študentskih domovih. Zato se bo treba v razpravi o tej problematiki v republiški izobraževalni skupnosti dogovoriti za spremembo nekaterih elementov za izračun višine štipendije, če je ta pot boljša od dodatnega subvencioniranja domov. In če ne bomo želeli, da bodo, tako kot včasih, spet študirali predvsem otroci premožnejših staršev. H. Jelovčan C (Ne)kdo se ne strinja?! Predsedstvo skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Kranj je 9. decembra lani zaprosilo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Kranj, da oceni zakonitost samoupravnega sporazuma o združevanju in razporejanju sredstev za iz^ra°.ni°.^^z^' nih in komunalnih objektov v občini Kranj v obdobju 1981 —1983- ua-bori in predsedstvo skupščine komunalne skupnosti so namreč pri obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev menili, da določbe 16., 17. in 18. člena niso v skladu z Zakonom o osnovah svobodne menjave dela in z Zakonom o komunalnih dejavnostih, saj dajejo koordinacijskemu odboru naloge, ki so v pristojnosti samoupravnih organov interesnih skupnosti in komunalnih organizacij. Take naloge so na primer sprejemanje programov, razpolaganje s sredstvi ter sprejemanje investicijskih programov. , Kmalu bo leto naokrog in predsedstvo še do danes ni dobilo odgovora oziroma mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja. Kaže da nekaterim zahteva po presoji zakonitosti glede nalog, ki jih ima koordinacijski odbor, ni najbolj pogodu. Zadeve si namreč m moc drugače razlagati, saj je predsedstvo kmalu potem, ko je vložilo zahtevek za ocenitev zakonitosti, dobilo mnenje (vendar ne od pravobranilca naj zahtevek raje umakne. Vendar predsedstvo tega ni naredilo, Splot okoliščin (recimo) pa je potem pripomogel, da odgovora vseeno se vedno ni. Prejšnji družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Kranj je zaradi kadrovskih sprememb letos odšel na drugo delovno mesto, novi družbeni pravobranilec pa o tej vlogi menda nič ne ve. Vloga predsedstva glede presoje zakonitosti pa je nedvomno se vedno aktualna. V Kranjčanu številka 13, z dne 12. oktobra letos, so namreč objavljene spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana in samoupravnih sporazumov o temeljih planov SiS za obdobje 1981-1985. Gradivo je dano v razpravo in sprejem samoupravnim organom v organizacijah združenega dela. V 17. členu samoupravnega sporazuma o združevanju in razporejanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini Kranj v obdobju 1981 — 1985 je za izvajanje nalog tega sporazuma še vedno predviden koordinacijski odbor. Če ne drugega, je gotovo prav zdaj primeren trenutek, da bi družbeni pravobranilec samoupravljanja opravil želeno presojo in s tem pripomogel k razjasnitvi spornega vprašanja V sedanji javni razpravi. Morda bi prav ta presoja pripomogla k drugačnemu ponašanju podpisnikov samoupravnega sporazuma, kar zadeva spoštovanje sprejetih obveznosti. Neizpolnjene obveznosti podpisnikov namreč znašajo že več kot 20 starih milijard dinarjev. A. Žalar NAS SOGOVORNIK Nejko Podobnik w Zirovski h radio je postal t občinski Ziri — Že teden dni lahko tudi Poljanci, Ločani in deloma v dolini poslušajo oddaje žirovskega radia, ki ima sedaj uradni Lokalna radijska postaja Škof j a Loka — studio Žiri. O njegovih kih in sedanjem delovanju smo se pogovarjali z glavnim in nim urednikom Nejkom Podobnikom. »Prvo oddajo je žirovski radio pripravil 11. septembra 1979 je iz amaterske radijske postaje, z veliko volje in dela nekaj « njakov in z denarjem ter ob podpori žirovskega združenega dela. o-šali so jo lahko prebivalci žirovske krajevne skupnosti in so bikoma* šeni nad oddajami. Manj navdušenja pa je bilo v občini, kjer soatf prej ugotavljali, ali je sploh potrebna, zakaj je ravno v Žirehinpo** no. Precej dolgo je trajalo, da smo dobili podporo občinske konfereo* SZDL, letos 11. septembra, torej štiri leta po prvi javni oddaji, pas* dobili tudi dovoljenje za delo.« »Kako je radijska postaja iz krajevne prerasla v občinsko?« »Ko je prevladala ocena, da je lokalni radio potreben za boljše t formiranje občanov, je občinska konferenca SZDL pripravila poseb* samoupravni sporazum, po katerem naj bi združeno delo, samoupr vne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične* ganizacije ter občinska skupščina zagotavljali denar za postavit.?'. * činske oddajniške mreže in dograditev studia ter za delovanje. Vend* .sporazum ni bil sprejet. Prav tako je izgradnja radijske postaje i: nT nih vzrokov, ki jih sedaj ne bi pogreval, izpadla iz srednjeročnegap* grama občine. ■ Hkrati je žirovska krajevna skupnost skupaj z delovnimi orgtf zacijami že zagotovila-denar za delovanja krajevne radijske posta/ Da ne bi ostalo le pri besedah, je svet za informiranje pri SZDL tolp budo sosednjim krajevnim skupnostim, da bi podprle izgradnjo pi* vorniške mreže in tako razširile slišnost žirovskega radia. Pobudo* sprejele krajevne skupnosti Poljanske doline in Škofje Loke in zbra* 1,2 milijona dinarjev. Skupno z RTV Ljubljana smo postavili pot«b* pretvornike in sedaj se glas našega radia sliši po vsej Poljanski doB* v Skofji-Loki in okolici in v spodnjem delu Selške doline. S postavajo pretvornika na Miklavžu pa bi razširili slišnost še na žganj konec« »Kdaj oddajate?« »V četrtek od 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. V Žireh* Poljanski dolini nas slišijo na valovni dolžini 98,2 Mhz in v Škofji L* z okolico na valovni dolžini 91,2 Mhz.« »Kako bo urejeno financiranje?« »Prav te dni se je na prvi seji sešel programski svet, ki je obravt* val program dela m seveda tudi financiranje. Prihodnje leto naj * tretjino denarja se zagotovile Žiri, dve tretjini pa občinska skupšj* družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in združen©** na območju, ki ga pokrivamo. Leta 1985 bo financiranje že urejeno' samoupravnim sporazumom in letni predvideni strošek je 4 milijo* dinarjev.« »Do sedaj ste vsi delali ljubiteljsko. Kako bo v naprej? Tudi vi* še vedno urednik Alpininega lista Delo življenje in vodja informira* v tovarni.« »Računamo, da bo še naprej tako. Morali pa bomo zgraditi moj* dopisniško mrežo v vseh krajevnih skupnostih.« L. Bogataj Trideset let krvodajalstva V kranjski občini se lahko pohvalijo z lepimi uspehi v km*/ stvu, saj je bilo v letošnjem jubilejnem letu med krvodajald^ stotkov odraslega prebivalstva — V kratkem se bodo tM{ pravi jati na januarsko krvodajalsko akcijo nja in zdraviti obolenj komurto! med nas. Seveda pa se krvodajalstvo ko razmahnilo, če si za to ne bi (r, devali tudi aktivisti Rdečega kni> jim nikoli ni žal časa in truda,6»jr ba pripraviti krvodajalsko akejp proslavi krvodajalstva v kranjda^, ni se je zato zbralo več kot 4tV jalcev in aktivistov, ki so priponor tako lepim uspehom. Več kotHIj^ tudi prejelo za svoj odziv indefef znanja. Med njimi je bilo sicerarf krvodajalcev, ki so več kot peta/ setkrat dali kri, niso pa bili r«\ » jo tudi štiridesetkrat, petdesetkrat * krat, stopetdeset in večkrat. Pm*^ so letos prejele tudi tri krajevna:'* nizacije Rdečega križa in sicer Se'' ška gora, Velesovo in Kokra, k; * letos še posebej izkazale pri or$i' ranju krvodajalskih akc:j N.i r~ so tudi objavili, da je dolgoletni < vist Rdečega križa Joško Kun.: f medaljo Rdečega križa Jugoslav,* lepe krvodajalske uspehe mdoi^vi aktivistieno delo je zbranim čest? di I*nn Cvar. predsednic čine Kranj. Kranjske proslav* s? udeležila tudi delegacija krvodaj* iz Doberdoba, ki s kranjskimi kt* j alci že dolga leta goji prijateljska ke. V kulturnem sporedu je pofef mačina Jožeta Vunška nastopil * moški pevski zbor iz Doberdoba L! Kranj — Letos je v kranjski občini darovalo kri 3784 občanov, kar je skoraj 8 odstotkov vseh nad 18 let starih prebivalcev občine. Tolikšno število občanov, ki so pripravljeni dati kri ne le zato, ker jo bodo morda nekdaj tudi sami potrebovali, pač pa bolj iz zavesti, da je treba tudi na tak način pomagati sočloveku, pomeni v tem letu, ko praznujemo 30-letnico prostovoljnega krvodajalstva pri nas, še posebej lep dosežek. Takšno humanost je v nagovoru krvodajalcem in aktivistom Rdečega križa, zbranim na občinski proslavi krvodajalstva konec minulega tedna v Kranju, poudaril predsednik občinske organizacije RK Kranj Štefan Ovsenar. Tako kot povsod po Sloveniji se je po letu 1953, ki pomeni v slovenskem krvodajalstvu prelomnico, začelo število ljudi, ki so bili pripravljeni darovati kri, neprestano večati. Odškodnina, ki jo je krvodajalec pred tem prejemal, se je izkazala kot neuspešna spodbuda k večanju ne le števila krvodajalcev, pač pa tudi količine zbrane krvi. V treh desetletjih se je krvodajalstvo pri nas ob vsesplošni družbeni skrbi, ne le prizadevanju Rdečega križa in Zavoda za transfuzijo krvi razvilo v družbeno akcijo, ki se ji vsako leto priključijo vedno novi, predvsem mladi krvodajalci. Le-ti že povsem razumejo, da brez darovanja krvi, te dragocene tekočine, medicina ne bi mogla reševati življe- J Kranj — Na proslavi 30-letnice krvodajalstva v kranjski občini je 200 krvodajalcev in aktivistov Rdečega križa prejelo priznanja. .L. M. .... » , fc L , L , _______----- več kot — Foto: »i >o Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica,! Loka In Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik l|—' — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Lecpoldlna Bogataj, Danica Dolenc. I mer, Helena Jelovčan, Les Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Vofčjak. Cveto i Andrej Žalar in Danica Žlebir ~ Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan , Oblikovalci: Lojze Erjavec. Slavko Hain in Igor Kokalj — List Izhaja od oktobra 1947 kol i januarja 1958 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk V, pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave !'sta: Kran|, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pp j v Kranju številka 51500-603 31991 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, račur mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem i Polletna naročnina 450.— din. Strožji odnos do neobdelanih površin r da slabo oziroma neobdelana zemljišča niso tudi njihov problem ali pa se ne marajo zameriti krajanom. Ena od bistvenih zaprek, ki slabijo učinke dela kmetijskozemljiške skupnosti — ne le v tržiški občini — je tudi neuresničevanje zakona o kmetijskih zemljiščih. Da bi dosegli čim bogatejši pridelek, zakon med drugim določa, da imajo nekmetje v nižinah lahko v lasti le hektar zemlje, nekmetje v Višinskih predelih tir hektare. Podružbljanje odvisnih površin je prav gotovo boleča stvar, ki je kmetijskozemljiška skupnost sa- _ od glavnih nalog tržiške kmetijskozemljiške skupnosti je irb za čim boljšo obdelanost kmetijskih površin — Pri tem sla-I vi njeno učinkovitost tudi neuresničevanje zakona o kmetijskih zemljiščih Tržič - Glavna naloga pred deseta leti ustanovljene kmetijskozem--pnosti v tržiški občini je krt za pravilno rabo, izkoriščanje 3 združevanje kmetijskih zemljišč. Kaj*m ko je skupnost vsa ta leta toro sodelovala z gozdnim gospo-inlMMii, s kmetijsko zadrugo in z •namsti, ki so pri oblikovanju pro-fcrskih, urbanističnih in zazidalnih !*rtov upoštevali nujnost ohranjajo plodnih površin, pa odnos neka-mhdrugih uporabnikov kmetijskih fcnljišč do pobud skupnosti vedno 6 bil dovolj razumevajoč. Deloma vizato, ker je bila celo sama kme-Sjjkozemljiška skupnost pri uresni-itvanju svojih nalog včasih premalo Svzeta. Tako je skupnost v desetih letih totoja še premalo naredila za bolj-% obdelanost kmetijskih površin in 'Jem za višjo kmetijsko proizvod-V>, Šele lansko jesen in letošnjo po-Siad se je pogovorila s 27 lastniki s«bdelanih oziroma slabo obdelale zemljišč. Gre za okrog 60 hekta-V; medtem ko površin v višinskih Področnih predelih, ki se zaraščajo, ». m popisala. V večini primerov je fcnlja slabo obdelana zaradi staro-fa bolezni lastnikov. Po enem letu kmetijskozemljiška tupnost lahko ukrepa, prevzame v Hćasno upravljanje zemljišča, za tatera ugotovi, da se obdelanost ni boljšala. Tržiška skupnost name 'm v sodelovanju s kmetijsko in-ipekcijsko službo začete postopke ipdjati do konca. Pri tem pa pogreli boljše sodelovanje nekaterih kra-jtvnih skupnosti, ki se obnašajo kot Izziv je glasen ma ne bo uspela speljati, ampak bo pri tem potrebovala širšo družbeno podporo. Po mnenju direktorja kriške kmetijske zadruge Franca Sajevca je recept za boljšo obdelanost kmetijskih površin sila preprost; na hektar zemlje bi morali določiti toliko in toliko davka, od tega zneska pa bi nato odštevali vrednost proizvodnje. Avtomatično bi vsi lastniki hoteli pridelati čim več, da bi plačali čim manj davka oziroma bi zemljo odstopili tistim, ki sojo pripravljeni obdelovati. Žal je tako, da pri nas kmetijsko politiko krojijo v glavnem ljudje v pisarnah. V premalo življenjskih in obvezujočih papirjih pa tisti, ki jim skrb za visok pridelek ni mar prav lahko, najdejo luknje. H. Jelovčan Ponavljanje starih napak Čeprav vsako leto znova gospodarstveniki poudarjajo, da morajo pred začetkom leta vedeti za pogoje gospodarjenja, letos še ne vedo, s koliko devizami bodo lahko razpolagali, kaj prinaša protiinflacijski program in kakšni bodo drugi spremljajoči ukrepi resolucije Štiri ključne naloge gospodarskega razvoja v prihodnjem letu so opredeljene z resolucijami in drugimi dokumenti. Prva je, da morajo organizacije združenega dela bistveno povečati delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku. To velja zlasti za tiste, ki sedaj ne dosegajo niti povprečja dejavnosti, a imajo pogoje za izvoz. Bolj kot druge naj bi povečale konvertibilni izvoz tiste dejavnosti, ki na svetovnem trgu dosegajo boljše cene, njihovi proizvodi pa niso nujno potrebni v domači proizvodnji oziroma preskrbi. Druga naloga je, da proizvodnjo hitreje povečujejo tiste dejavnosti, Prva povojna razstava obrtnih de-IvHiosti v Škof j i Loki je uspela. O »»ni dvoma. In kdor je videl zad-!/, obrtno razstavo v Škof ji Loki le- 1936 in to na Podnu, lahko primer-.i m zaključuje: škofjeloška obrt je ■-/..vela nesluten razvoj. Kdo bi si kdaj mislil, da bodo loški «rtniki takole industrijsko naglaše-Da bodo med njimi termoplasti-bjff, tlačni livarji, orodjarji, servisi magnetnih medijev pri računal akih. serviserji birotehničnih s-tro-vi. instalaterji za klimatske napra-» iuknjači AOP kartic, kemičarji in 'ako naprej. Razstava na Podnu je iala pravo sliko razvoja današnje ibru v Skofji Loki in obeh dolinah, ttoes je to industrija v malem, fort, podjetna in prilagodljiva, ki fehemi trenutek lahko priskoči na Semoč industriji, vskoči tam, kjer se edustrijska proizvodnja pokaže preslika in predraga, nadomesti marsi-taj. kar danes uvažamo za drage de- w. Škofjeloška industrija je pred pre-vJBeritvijo. Vsaj del nje bo moral ttteti z novimi proizvodnimi in tehnološkimi programi. Prej ali slej. &el proizvodnje bo nedvomno moral 'Opasti na manjše, okretnejše proizvajalce. Na obrtnike. Oboji to vedo. /endar se je še enkrat izkazalo, kdo »sli hitreje in gleda dalje. Obrtniki niso čakali, da bi industrija, močnejša in mogočnejša, prva pokazala, kaj bi rada od njih, da bi se sama takole organizirala in pripravila razstavo vsega, kar potrebuje iz uvoza ali od domačih proizvajalcev. Ne, pohiteli so, pokazali svoje in k sodelovanju blagohotno povabili vseh 38 loških delovnih organizacij, naj vendar povedo in pokažejo, kaj bi rade, da bi delali zanje. Odzvalo se jih je 9. Le delček tistega so pokazale, kar bi potrebovale. Predstavniki delovnih organizacij so prišli tudi na razgovore, ki so jih pripravili obrtniki. Vendar je čutiti, da še vedno z nezaupanjem gledajo na obrtnike ali pa si ne upajo priznati, da jih potrebujejo bolj, kot so pokazali. , Obrtniki so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da se zbližajo z industrijo. Več res ne bi mogli. Roka je ponuđena, izziv je glasen. Sami pravijo, da je že s tem veliko narejenega, če bodo v delovnih organizacijah zdaj začeli vsaj razmišljati o sodelovanju z obrtniki. Prepričani so, da bo sodelovanje steklo. Bolj na trdo v začetku, ko kolesje še ni dodobra naoljeno, potem pa nezadržno, kajti drug drugemu so potrebni bolj, kot si morda v današnjih časih sploh predstavljajo. D. Dolenc katerih izdelkov na trgu primanjkuje, in izvoznice, ki ustvarjajo višji dohodek in akumulacijo oziroma dosegajo nadpovprečen konvertibilni devizni iztržek. Tretja naloga je, da s postopnim izkoreninjanjem porabe na račun fiktivnega dohodka začnemo odpravljati vzroke inflacije in urejati razmerja v delitvi po tržnih merilih. Kot četrta naloga pa je postavljen začetek upoštevanja prednostnih ciljev in nalog v prihodnjem letu in selektivno reševanje problemov notranje likvidnosti gospodarstva ter določitev denarno posojilne politike. Le na ta način bo moč doseči večjo gospodarsko učinkovitost, ki je pogoj za izhod iz sedanjih težav. Vendar pa še vedno, tako kot vsa leta doslej, niso znani pogoji gospodarjenja oziroma spremljajoči ukrepi in zakoni. Te bi v gospodarstvu morali nujno poznati že sedaj, sicer bodo plani spet le zbir želja oziroma bodo imeli v delovnih organizacijah ponovno velike težave zaradi spreminjajočih se predpisov. Tako še vedno ni znano, s kakšnim deležem deviz lahko računajo. Prav tako se še ne ve, ali bo obveljal predlog združenega dela, naj bi z delom deviz, ki mu ostane, ko poravna vse dogovorjene obveznosti, prosto razpolaga; ga porabi za nakup surovin ali opreme. Ni še znano, ali bodo ukrepi za izboljšanje notranje likvidnosti ter drugi zakoni, ki se pripravljajo za uveljavitev večje finančne discipline, začeli veljati takoj ali jih bodo začeli uveljavljati postopoma. Niso še razčiščena stališča, kako bo z deviznim trgom. Će torej načrtujemo za prohodnje leto nadaljnje oživljanje proizvodnje, večji izvoz, manjšo inflacijo in hitrejši razvoj prednostnih nalog, s sprejemom spremljajočih ukrepov ne gre več odlašati. V vseh delovnih organizacijah poudarjajo, da so pogoji lahko ostrejši, da jim lahko predpišejo še dodatne obveznosti, vendar morajo za vse vedeti že sedaj, če hočejo realno planirati delo v prohodnjem letu. L. Bogataj HA DELOVNEM MESTU Ni ga čez dober nasvet Slavka Česen: »Prodajalec pohištva in opreme je domala vedno v vlogi prodajalca in svetovalca.« Slavim česen, poslovodkinja v Salonu kihunjske opreme Lesnine v Kranju Slavka Česen, doma iz Srednjih Bitenj pri Kranju, je že deveto leto zaposlena pri Lesnini v Kranju in •fto leto poslovodkinja v- Salonu ^hinjske opreme na Titovem trgu /Kranju. Nič-koliko kuhinj v stanovanjih je danes opremljenih s ^bistvom in drugo opremo, kupljeno v tem salonu. In le redke so tiste, pri katerih je Slavka Česen pvhištvo kupcu le prodala in ji ni I bilo svetovati. »Pregovor: ni ga čez dober na-«et, v našem salonu še kako drži. številni bodoči lastniki stanovanj se oglasijo pri nas. Kadar je vseljiv kakšen stanovanjski blok v Kranju, se kar vrstijo. Redki so, ki pridejo že s točnimi merami, ki vedo, kje je odtok, voda, električni priključek, dimna tuljava, zračnik, kako so razporejena okna in vrata. Vse to bi namreč praviloma vsakdo moral vedeti, ko se odloča za opremo kuhinje (pa tudi drugega prostora). Na srečo v glavnem že poznamo razporeditev prostorov v blokih in tudi posamezne mere. Zato tudi lažje svetujemo.« »Ali je strankam težko svetovati?« »Prodajalec pohištva in opreme je domala vedno v vlogi prodajalca in svetovalca. Spominjam se, da svoje hiše še nisem opremljala po svoji zamisli, vendar smo potem kuhinjo že zamenjali. Največ ti seveda pomaga praksa, če nenehno slediš novostim na trgu oziroma pri proizvajalcih. V takšnem primeru potem strankam običajno ni težko svetovati. In niso redke, ki se pridejo čez čas zahvalit. So pa tudi primeri, ko stranka misli, da ima samo ona prav, in jq, ker pač do podrobnosti poznamo normative in možne rešitve, moramo najprej prepričati, da je njena rešitev napačna, potem pe jo še pridobiti, da bo kupila izdelek v naši trgovini. Največkrat je tako; če uspeš na začetku, tudi pri drugem delu ni težav.« »Opažate pri proizvajalcih pohištva kakšne spremembe?« »Mislim, da naši proizvajalci pohištva nenehno iščejo novosti in svoje programe oblikujejo tako, da so čimbolj elegantni na pogled, da dajejo občutek domačnosti, da so praktični in funkcionalni. Z leti se kaže napredek. Kar zadeva kvaliteto pravzaprav ni bistvenih sprememb, s tem da seveda vnašajo tehnološke novosti. So pa tudi nekatere negativne spremembe. Dobavni roki se daljšajo; zdaj so od 2 do 4 mesece in prav nič nismo presenečeni, če nas proizvajalec potem obvesti, da bo rok dobave še za mesec, dva daljši. Največ sprememb pa je pri cenah. Ko sem prišla v to trgovino, se cenik nekaj let ni spremenil, potem se je začelo na pol leta, zdaj pa kar na vsaka dva meseca. To je tisto, kar nas v naši stroki najbolj skrbi. Nenazadnje so tudi naši osebni dohodki odvisni od prometa in velikokrat se vprašam, kiliko časa bo naš potrošnik te ogromne skoke cen še zmogel ob tako neugodnih kreditnih pogojih.« A.Ž^ar Delitev dohodka in osebnih dohodkov prihodnje leto Bo indeksiranje premagano? Prihodnje leto naj bi lahko delil več tisti, ki bo bolje gospor daril — Osebni dohodki in skladi skupne porabe se bodo obravnavali skupaj — Družbene dejavnosti bodo lahko delile skladno s svojim poslovanjem Čeprav naj bi že prihodnje leto imeli v vsej državi enotna merila za vrednotenje določenih del in opravil v posameznih gospodarskih panogah, tega ne bomo dosegli niti v republiki. Zato v sindikatih po hitrem postopku pripravljajo družbeni dogovor o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v letu 1984, ki naj bi odpravili indeksiranje in bi pri delitvi upošteval še druge kvalitetne kazalce razvoja, ne le rasti dohodka. Osnutek te dni prihaja v javno razpravo, ki naj bi se sklenila 2. decembra, z novim letom pa naj bi osebne dohodke začeli deliti po nekoliko drugačnih merilih kot letos. Njegovo osnovno izhodišče je, naj bi temeljne organizacije, ki glede na vloženo delo in sredstva ustvarjajo večji dohodek, lahko več razdelile. To pomeni, da bodo lahko več zaslužili delavci v tistih tovarnah, kjer bodo bolje delali, varčno ravnali s surovinami, energijo in bolj varčevali pri drugih stroških. Vendar vsega več zasluženega denarja ne bodo mogli izplačati v obliki osebnih dohodkov, temveč bodo morali več nameniti za akumulacijo oziroma za ohranjanje in širjenje proizvodnje. Druga novost je, da se bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo obravnavala skupaj. To pomeni, da bodo delavci, ki bodo več izločali za skupno porabo — za stanovanja, letovanja, socialne pomoči, prehrano in podobno, imeli manj denarja za osebne dohodke. Zaradi bojazni, da kje ne bi zašli v drugo skrajnost, se pravi, da bi vse sproti razdelili, ne da bi mislili na reševanje stanovanjskih vprašanj in drugih problemov družbenega standarda, slovenski sindikati predlagajo, da bo le potrebno določiti osnovna merila za zagotavljanje denarja za topli obrok, regresiranje dopusta, stanovanjsko gradnjo in razne solidarnostne pomoči. Določena je tudi minimalna rast akumulacije, ki bi zagotavljala večje dohodke kot letos. Več kot letos bodo lahko razdelili v vseh tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo iz čistega dohodka namenili za akumulacijo vsaj 1,3 odstotka več kot letos. Na ta način naj bi zagotovili smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi in delavce motivirali za boljše in produktivnejše delo. Več bodo lahko delili tudi tisti, ki bodo več izvažali. Vendar naj ne bi večjih odstotkov prinesel vsak večji izvoz, temveč le izvoz končnih izdelkov, medtem ko izvoza surovin ne bi spodbujali še z večjo rastjo osebnih dohodkov. Od drugačnih meril kot doslej bo urejena tudi rast osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih. Delitev bo odvisna predvsem od njihovih rezultatov dela in poslovanja, rast pa ne bo smela biti večja kot v gospodarstvu. L. Bogataj Kaj pesti kranjskogorski turizem? Skupni cilji pogosto še v ozadju Ko bodo prav vsi kranjskogorski turistični delavci, gostinci, trgovci in ostali, ki so tako ali drugače povezani s turizmom, dojeli, da le skupno načrtovanje, vlaganje in prodajanje storitev vodi do bolj kvalitetne ponudbe, bo Kranjska gora postala »butik« jugoslovanskega turizma, pojem za kvaliteto ... Kranjska gora — Dokler pa se bo ber glas seže v deveto vas, slabši pa lumijon. n--- -- vsak kranjskogorski hotelir ali za sebnik boril le za svojega gosta, ne pa za to, da bi s skupnimi močmi od! njega čimveč iztržili, tega ne bo mogoče uresničiti. Prve rezultate je že dala »skupnost delovnih organizacij za izgradnjo turističnih infrastrukturnih objektov«, zametek bodoče, poslovne skupnosti, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi s skupnimi močmi razširili smučišča. Gorenj-kin tozd Žičnice je tokrat prvič dobil podporo nekaterih ostalih gostin-sko-turističnih organizacij v Kranjski gori. V preteklosti je bila delovna organizacija pri urejanju smučišč povsem osamljena in to je tudi razlog, da je v primerjavi z drugimi zaostala v gostinsko-turistični ponudbi. Manj razveseljivo je spoznanje, da se pri uresničevanju skupnih nalog pojavljajo vedno eni in isti — Kompas, Lek, Gorenjka, Autoeomer-ce in redki zasebniki. Ostali bolj ali manj stojijo ob strani in žanjejo le sadove skupnih vlaganj. Denimo, trgovska hiša Emona ima zelo velik promet, dobršen del na račun razvitega turizma v kraju, pa vendarle za njegov nadaljnji razvoj ni pripravljena prispevati ničesar. Podobna ugotovitev velja tudi za Elan in za večino zasebnih gostincev. Poslovni predmet »skupnosti delovnih organizacij za izgradnjo turističnih infrastrukturnih, objektov« bo veljalo čimprej razširiti in v skupnost pritegniti tudi organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino in z prodajo gostinsko-turi-stičnih storitev. Poslovna skupndst bd bržčas tudi lažje preskočila ovire in presegla ozka gledanja, zaradi katerih letošnjo zimo v Kranjski gori ne bo sankališča; še naprej pa bodo soljene in plužene ceste, čeprav tega ni videti v nobenem znanem zimsko-športnem središču v tujini. Če bo Kranjska gora hotela postati »butik« jugoslovanskega turizma, pojem kvalitete, za kar ima vsekakor možnosti, bo morala pozimi slej-koprej posekati repe vrstam pred žičničnimi napravami. Čeprav je bila lanska zima zaradi pomanjkanja snega bolj posebnost kot pravilo, so nekateri (tuji) smučarji čakali v vrsti tudi po uro in deset minut. Če do- še mnogo dlje, potem so te številke vse prej kot dobra reklama za to naše zimskošportno središče. Z dolgimi vrstami se bodo v Kranjski gori srečevali vse dotlej, dokler bo Gorenj-kin tozd Žičnice živel le od prodaje smučarskih kart. V takšnih razmerah bo upravi j alec tem bolj zadovoljen, čim daljše bodo vrste pred njegovimi napravami; k takšnemu razmišljanju pa ga navaja tudi letošnja izguba — pet milijonov dinarjev. Korenitih sprememb, vsaj kar zadeva dolge vrste, letos v Kranjski gori še ne bo. Republiški komite za turizem in gostinstvo bo le priporočil turističnim agencijam, da v konicah organizirajo smučarske izlete na smučišča, kjer nimajo močnega zaledja hotelskih gostov. Nobenega dvoma ni — Kranjska gora mora ob tem, ko načrtuje nove prenočitvene, gostinske in žičnične zmogljivosti, razmišljati tudi in predvsem o kakovosti turistične ponudbe. Takrat bo tudi upravičena preiti na višje cene in prekiniti s poceni razprodajo. c zapi0tnik Največji izvozniki Sto petdeset jugoslovanskih izvoznikov je lani ustvarilo kar 68 odstotkov vsega jugoslovanskega izvoza. To govori o veliki koncentraciji izvoza pri velikih delovnih organizacijah. Vendar se razmerja med največjimi izvozniki zelo hitro spreminjajo. Med letošnjimi največjimi 150 izvozniki je namreč kar polovica novih. Pretekla leta se je v ta seznam uvrstilo veliko število delovnih organizacij, ki so delale predvsem z uvoženimi surovinami in polizdelki, letos pa so zaradi omejevanja uvoza zdrknile na nižja mesta. Na višja so prišli tisti, ki so manj odvisni od uvoza. Na prvem mestu je še vedno sarajevski Energoinvest, na drugo mesto pa se je letos uvrstila Iskra. O LAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 22. NOVEMBRA t! Ugodna smuka tudi na Jezerskem? Čeprav poletna sezona na Jezerskem ni bila takšna, kot bi si jo želeli, so z njo zadovoljni. Več si letos obetajo od zimske sezone. Skrb za smučišče in žičnico Mali vrh je prevzela krajevna skupnost. Jezersko — Krajevna skupnost Jezersko z okrog 880 prebivalci je ena tistih v kranjski občini, kjer se je letos precej gradilo. Pomembna dela so bila opravljena na cesti proti Planšarskemu jezeru, na regulaciji Jezernice pri izlivu iz jezera in na cesti do žičnice Mali vrh. Obe cesti sta zdaj asfaltirani in ju bo moč tudi pozimi redno plužiti. Razen tega si v cestnem podjetju v Kranju prizadevajo, da bi do zime uredili tudi tako imenovano tretjo serpentino na odseku ceste Jezersko—Jezerski vrh. Tudi usposobitev tega odseka bi veliko pomenila za boljšo zimsko sezono na Jezerskem. »Mislim, da so bili v naši krajevni skupnosti letos uresničeni nekateri pomembni pogoji za razvoj turizma na Jezerskem. To seveda ne pomeni, da smo naredili že vse. Prav gotovo je veliko odvisno od delovne organizacije Živila Kranj in njenega go-stinsko-turističnega programa v kraju. Mariskaj pa bi najbrž morali spremeniti tudi sami,« ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Konečnik. čevalnici ob vznožju smučišča najbrž ne bi smolo priti do posebnih težav. Seveda bi se za zimski turizem morali zagreti zares vsi: tako delovne organizacije na našem območju kot tudi prebivalci.« »Kakšne pa so trenutne zmogljivosti za zimski turizem na Jezerskem?« »V preteklosti smo marsikaj zanemarili in veliko zamudili. Od nekaj nad 300 turističnih postelj jih imajo Živila okrog polovico. Takšnih, kjer je gosto moč sprejeti pozimi (ogrevanih) je pri zasebnikih še okrog 60. To je prav gotovo premalo. Menim, da bi v prihodnje morali posvetiti veliko večjo skrb razvoju turizma in zasebnim turističnim sobam. V krajevni skupnosti imamo na primer osem gostinskih lokalov in kadar je sezona in se malo bolj pripravimo, imajo povsod dosti dela. Res je, da so težave z gorivom, vendar so po drugi strani zveze z avtobusom ugodne. Če se bomo torej tako lotili turizma, kot so se nekateri ovčjere-je, potem rezultati ne bi smeli izostati.« Z žičnico Mali vrh in bifejem ob vzno skupnost Jezersko »Čeprav poletna sezona ni bila taksna, kot bi si želeli, smo z njo zadovoljni. Več kot prejšnja leta pa si zdaj obetamo od zimske sezone. Ce-sy\d.° Junice Mali vrh bomo laže pluzih. Žičnico smo prevzeli v krajevni skupnosti v svoje upravljanje. Res je, da nimamo velikih izkušenj. Toda ob zmogljivosti žičnice (600 smučarjev na uro), na smučišču, kjer je prostora za 150 smučarjev in je sneg najmanj tri mesece in ob primernem teptalnem stroju ter okrep- zju bo letos prvič upravljala krajevna vhodna> Ivan Konečnik »Štirje lastniki oziroma vzrejeval-ci ovac imamo danes pogodbo z zadrugo,« pravi Štefan Skuber. »Sicer pa je trenutno na tem območiu J okrog 450 ovac. Prizadevamo si, da V Predosljah ugnali vodo V dobrih dveh mesecih so krajani 25 hiš položili kanalizacijo in s tem uredili odvodnjavanje Predoslje — V soboto popoldne je v novem naselju na jugozahodnem delu Predoselj predsednik izvršilnega odbora Stavbnozemljiške skupnosti občine Kranj Branko Mervič svečano prerezal trak, direktor Zavarovalne skupnosti Triglav Kranj Stane Božič pa simbolično spustil vodo. Tako so krajani 25 hiš proslavili pomembno delovno zmago. V dobrih dveh mesecih so namreč položili kanalizacijo za meteorne vode in rešili vprašanje odvodnjavanja. Z vodo, ki jim je ob nalivih vdirala v kleti, so se stanovalci 25 hiš v novem naselju v Predosljah že dlje časa borili. Letos pa so se dogovorili, da se tega problema lotijo sami. Sporazumeli' so se glede potrebnih soglasij in sklenili, da bo vsaka hiša prispevala po 3 stare milijone za položitev kanalizacije. Pogoj pa je bil tudi, da vsi sodelujejo s prostovoljnim delom. »Z akcijo smo začeli 24. avgusta najprej ob Kokri, kjer je bilo treba zgraditi škarpo, utrditi nasip in na vrhu čistilni jašek",« je povedal predsednik komunalne komisije pri sve- tu Krajevne skupnosti Jakob Vreček. »Mehanizacija bi nam bila zaradi izredno težkega terena samo v napoto, zato je bilo treba vse opraviti ročno. To je trajalo do konca septembra. V začetku oktobra smo zakopali v skoraj 650 metrov dolg odsek. Povprečno tri metre globoko je bilo treba izkopati jarek (na najtežjem odseku celo 4,5 metra), položiti vanj cevi in teren spet zravnati. V štirinajstih dne£ so bila vsa glavna dela končana. Celoten projekt je bil ovrednoten na 6 milijonov dinarjev. Nas je doslej veljal okrog 1,05 milijona dinarjev in skoraj 5200 prostovoljnih delovnih ur je bilo treba opraviti. To je bila akcija, v kateri ni bilo časa za obupavanjc, velikokrat sta odločali sloga in trma. Izredno veseli smo bili podpore Stavbnozemljiške skupnosti, ki je prispevala 400 tisoč dinarjev, in Zavarovalne, skupnosti Triglav Kranj, ki je dala 100 tisoč dinarjev. Propustnost vgrajenih cevi je tolikšna, da se na to kanalizacijo zdaj lahko priključi še dodatnih 25 hiš.« A. Žalar bi ustanovili pašno skupnost. Letos smo čistili in urejali Rakeževo planino. Kar dobro je šlo. Vendar je dela še veliko. Ovčjereja se po moje izplača, čeprav je tudi reja govedi pomembna za naše območje. Ob primerni družbeni podpori pa bi oboje lahko lepo razvijali. Morda je res s tem v zvezi samo še korak do turizma, vendar tudi sam trenutno nisem najbolj prepričan o tem. Ni prave za-gretosti, pa tudi časa ne. Veliko ljudi se namreč vozi na delo v dolino, ostajajo ostareli krajani. Morda bo čas pokazal, da je prava pot tudi v turizmu in da za gorskega kmeta poleg živine ni pomemben le les.« Štefan Skuber V krajevni skupnosti so se letos precej zatrdno odločili, da se temeljito pripravijo na zimsko sezono. Ko je žičnico Mali vrh prevzela v upravljanje krajevna skupnost, se je Vinko Tepina vseh opravil v zvezi s tem lotil Vinko Tepina. »V nekaj dneh bo žičnica usposobljena za obratovanje. Pognali jo bomo, ko bo zapadel sneg, če bo mogoče, 29. novembra. Ob 40 centimetrov debeli snežni odeji bo smuka že mogoča. Kaže, da bomo dobili tudi tep-talni stroj. Če nam bo to uspelo, bomo organizirali smučarske tečaje, z Alpetourom pa se bomo skušali dogovoriti za tako imenovani smučarski avtobus. Dnevna karta bo pri nas veljala 180 dinarjev, poldnevna pa 120. Razen tega bo možno drsanje na jezeru, uredili bomo tudi tekaške proge. Čeprav nimamo kaj prida izkušenj z žičnico, si bomo prizadevali, da bomo čimbolj ustregli obiskovalcem. Možnosti za ugodnejšo smuko v letošnji zimi na Jezerskem nismo še kaj prida razglašali. Vendar pa se na primer iz Ljubljane in tudi iz drugih republik že zanimajo za zimo pri nas.« A-. Žalar PISMA BRALCEV STARŠI IN PRIZADETI OTROCI NA LETOVANJU V Novigradu je bila to poletje že dvanajstič šola za starše otrok s cerebralno paralizo. Od leta 1972.ko se je letovanja udeležilo le sedem otrok s starši, se je letos povečalo na 53 otrok v spremstvu staršev, 13 otrok pa je ' letovalo brez njihovega spremstva. Takšna šola v naravi je staršen potrebna predvsem ?d osvajanje osnovnega znanja o ccrabralni paralizi in motnjah v zvezi s to boleznijo S terapevti sc starši pogovore o vseh problemih, na katere nalete pri negi, vzgoji in terapiji svojega otroka. Namen takšne, šole je predvsem osamosvajanje prizadetega otroka, socializacija in učenje dnevnih in športnih aktivnosti, saj razvoj prizadetega otroka ne poteka sam od sebe, pač pa le z izdato in skrbno pomočjo. Izredno zahtevno popravilo vodovodnega rezervoarja na Pivki bo ie končano. Vodni rezervoar bo letos popravljen Že med gradnjo vodovodnega rezervoarja na Pivki so bile težave, kmalu po dograditvi pa je prišlo do okvare Naklo — Kar precej časa so trajale raziskave in priprave za popravilo vodovodnega rezervoarja na Pivki. Že ko so pred leti gradili ta glavni pretočni rezervoar za dodatno napajanje Naklega s pitno vodo, so imeli izvajalci precej težav. Gradnja na tem delu je namreč zaradi terena izredno zahtevna. To se kaže zdaj tudi pri gradnji avtoceste. Teren je namreč takšen, da ga je treba raziskati meter za metrom. Kmalu po tem, ko je bil rezervoar za 250 kubičnih metrov vode zgrajen, je popustilo dno, odtrgala se je obratovalna komora, kar je povzročilo dodatne razpoke. Ko so se odločali glede popravila, je Zavod za raziskavo materiala ugotovil, da je točno pod dnom rezervoarja velika luknja, zaradi katere je prišlo do okvare. Ker se poraba vode v Naklem nenehno povečuje, se je bilo treba odločiti: ali izgradnja novega rezervoarja ali popravilo sedanjega. Odločili sc se za popravilo. Dno rezervoarja! najprej prevrtali in v kaverno it rali okrog 20 kubičnih metrov _. riala. Ob tem so še dodatno ut temelje. Razen tega bodo stroko zalili še vse razpoke. Pri tem so i srečali tudi s problemom, kam Ijati odvečno vodo iz resen Raziskave so pokazale, da pr nje rezervoarja ni mogoče kje v bližini v obliki talnega izpusta, ker h kasneje lahko ponovno prišlo t okvare zaradi kraškega terena. Za* bodo morali vso odvečno vodo po ee veh speljati v Dupeljščico. Izredno zahtevno popravilo saj pod strokovnim nadzorom Zavodi za raziskavo materiala in Dom plam opravlja Splošno gradbeno padje** Gradbinec Kranj. Popravilo bo vel;*-lo okrog 4,5 milijona dinarjev, dela bodo končali še letos. A. Žalar Uredili odtok vode in razsvetljavo Prebivalci Sorske ceste v Škof ji Loki so z udarniškim delom in jornih vod — peš pot med Sor- ricuivaivi uwi oiiv i.v » kjrvt.iiji JLAjrvi avj c uunui pomočjo krajevne skupnosti uredili odtok meteornih vod - Delali so več kot 700 ur — Spomladi bi radi uredili ško in Koširjevo cesto Škofja Loka — Če se ljudje znajo dogovoriti in se skupaj lotiti zadev, je pol problema rešenega. Takšnega mišljenja so tudi lastniki in stanovalci hiš ob Sorski cesti v Škofji Loki. Meteorne vode, ki so se včasih stekale na travnik ob Sori, so zaradi nekaj metrov nestrokovno postavljenega opornega zidu začele zalivati kleti v hišah ob Sorski cesti,povzročati škodo. Zato so se Janez Debeljak, Jože Jauh, Janez in Albin Stanonik, Bojan Luskovec, Ivan Jeršin, Mitja Omahen, Fedja Vraničar, Janez Košir in še nekateri drugi dogovorili, da bodo s pomočjo krajevne skupnosti sami uredili odtok vode. Za prostovoljno delo so se odločili predvsem zaradi visokega predračuna, ki ga je predložil Tehnik, saj bi dela veljala kar 320.000 dinarjev. Toliko denarja krajevna skupnost Kamnitnik ni mogla prispevati, ampak samo 160.000 dinarjev. Ker so vse nareči sami — izkopali več. kot 100 metru dolg cevovod do Sore. položili vse cevi, izdelali mreže in jaške ter prispe vali material, jim je ostalo toliko denarja, da so uredili tudi javno rif svetljavo ob cesti oziroma na kna-šču. Skupno so opravili več koti* prostovoljnih delovnih ur. Spomladi bodo prav tako z udara-škim delom uredili peš pot neo Kiv širjevo in Sorsko cesto. Računajo.« se bodo pri delu pridružili tudidrvji krajani, ki bodo po tej poti imeli bb žje do mesta. Velik problem, kL pa ga ne bofc mogli sami rešiti, je kanaluac\ji Kadar Sora naraste, to pa je pogosto, voda* udari nazaj v kanahrac^ ske cevi in nesnaga se razliva po kleteh. Pritisk je tako močan, da so .v nekod dobili celo žive ribe v Metek L. Bogata- Starši prizadetih otrok se še vedno zaradi problemov z otroki preveč zapirajo vase, pogovori s starši, ki jih tarejo enaki problemi, pa jim v mnogočem pomagajo. Letos je bil v Novigradu tudi seminar za fiziotera-pevte in zdravnike, katerih delo je povezano z usposabljanjem in zdravljenjem otrok s cerebralno paralizo, organizirala pa ga je dr. Tatjana Veličkovič. V zadnjem času podpiramo misel da bi prizadeti otroci ostali v družini in se usposabljali v okolju, iz katerega izhajajo in v katerem bodo tudi živeli. Tako stališče obvezuje našo širšo družbo, da posveti družini s prizadetim otrokom posebno pozornost, družbeno pomoč in za ščito, kajti družina mora notranje rasti in zoreti ob nalogah, ki jih postavlja prizadeti otrok. Za starše, ki smo letovali v Novigradu v šoli v naravi, je bilo prijetno opazovati naše otroke pri igri z otroki iz vrtcev. Za nekatere starše velja, da se težko vključijo v družbo, ker imajo občutek, da njihovega otroka vsi gledajo s pomilovanjem, žalostjo. To je često sicer res. n dar si nekateri starši le ZM domišljajo, da so s svojim otrokom vsem na očeh. VpraMne je, kateri otrok navsezadnje povzroči staršem največ žalosti — ne vedno prizadeti, saj JaH-o tudi zdravi otroci starše sprat* jo v žalost in sramoto. Če bi prest tegi i solze, ki jih prejoka ta ali ona mati zaradi svojega otroka, ni gotovo, da bi potrebovale matere prizadetih otrok največjo kupo. Naj izkoristim ro priliko in se zahvalim Zavodu za letovanje za prostore v Novigradu. Možnosti so sicer omejene in zato vsako leto ne morejo letovati i otroki vsi starši. Prihodnje leto sc bomo spet srečali in preživeti štirinajst dni s svojimi prizadetimi otroki, ki jim na morju pomagajo tudi fizioterapevti; le-ti sei po najboljših močeh prizadevajo, da bi starše poučili o ravnanju z otrokom. Hvala tudi njim. Tatjana Štular Zg. Bitnje Torek, 22. novembra 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS Obširen program jeseniških amaterjev Jesenice — V četrtek, 10. novem-*»»se po krajšem premoru zbrali 3aajfilmske skupine Odeon. Jeseni 4» kinoamaterji so obravnavali izbijanje programa do. konca ieiošnje-$tleta. V pripravi je snemanje do- otroških vrtcih jeseniške občine Uvajali risane in otroške filme, fctda pod pogojem, da bo res zavla-Saio zanimanje za takšno vrsto praz-*xanja. V nadaljevanju seje izvršnega od-''n so se dogovorili za izvajanje ^>grama za prihodnje leto. Med pr-'Js je poleg mednarodnega filmske-& festivala organizacija regijskega '•••čanja konoamaterjev Gorenjske, t bo prihodnje leto na Jesenicah, ni «še določen datum srečanja. Okto-*a pa bo republiško srečanje najslajših filmskih ustvarjalcev Slove-«je, katerega organizator je Zveza ^atomih organizacij Slovenije, srenje pa bo na osnovni šoli »Kara-**oikjh kurirjev NOB« na Koroški Ni,kjer že nekaj let uspešno deluje **o krožek. Člani Odeona pa naj bi fcbudnje leto posneli vsaj pet fil-lavskih organizacij«, so organizirala razne itve in predavanja, predvsem pa izlete, ' '■ to delavce zbliževali in nudile možnosti za ^iraževanje. Na predavanje Ivana Cankar- lovencih in Jugoslovanih, ki ga je prire-*la Vzajemnost leta 1913, je oblast reagirala Nta, da je Vzajemnost in vse njene podružni- * razpustila. Dejavnost je nadaljevala nova felavska izobraževalna in prosvetna organi- zacija Svoboda. Njej pa čas tik pred prvo svetovno vojno ni bil naklonjen, še manj pa vojni čas, tako da je dejansko oživela šele po končani vojni. V prvem času po letu 1918 je bilo delavsko gibanje usmerjeno predvsem v krepitev razrednih sindikatov in v boj za delavske pravice. Imeli smo podružnico Svobode v Tržiču, Svobodo in kovinarsko godbo na Jesenicah ter Delavsko knjižnico in v njenem okviru pevski zbor Solidarnost v Kamniku. Ko je prešla buržoazija na podlagi zakona o zaščiti države v ofenzivo proti komunistični stranki in je oblast budno nadzirala delovanje delavskih organizacij, so ostala delavcem kulturno prosvetna društva še največja možnost za sestajanje in razredno delovanje. Zato ni slučaj, da so nastale v letih 1922 in 1923 podružnice Svobode na Javorniku, v Gorjah pri Bledu, na Blejski Dobravi in v Lescah. Leta 1927 so delavska kulturno prosvetna društva na Gorenjskem štela že okoli 350 članov. Pred tem je zaživela še podružnica v Kropi, čez štiri leta pa v Kranju. Vzrok za zamudništvo v Kranju je treba iskati v počasnem industrijskem razvoju mesta, še bolj pa v počasni krepitvi razrednih sindikatov v Kranju. V tem času je Zveza Svobod vse bolj oblikovala svoje cilje, dokler jih ni za daljšo dobo začrtala v programu dr. Henrika Turne, sprejetem leta 1926. Ta je poudarjal, da mora zveza združevati delavce vseh socialističnih smeri, ti pa se naj v Svobo- di s predavanji, petjem, dramatiko, športom in drugim izobražujejo v marksističnem duhu. Le počasi je prodiralo v podružnice Svobode spoznanje, da petje, dramatika in ostala kulturna dejavnost niso samo sebi namen, marveč da morajo služiti vzgoji delavstva in to v proletarskem duhu. To usmeritev je potrdila tudi konferenca gorenjskih podružnic Svobod 16. julija 1928 na Jesenicah. Gorenjska kulturna delavska društva so razvila bogato kulturno dejavnost, gledališko, literarno, glasbeno, izobraževalno in športno. V idejnem smislu so morala dajati kulturnemu snovanju proletarski značaj, če so ga hotela ločiti od meščanske kulturne dejavnosti in svoje pripadnike odtegniti vplivu liberalne ali katoliške ideologije. Zato so predvajali tudi delu Ivana Cankarja, Miroslava Krleže, Jožeta Moškriča, na Jesenicah pa še posebej delavskega pisatelja Toneta Čufarja. Uvajali so nove oblike dejavnosti kot govorilne zbore, prosvetne večere in druge. Predavanja, ki so jih prirejali, so se nanašala na delavsko zakonodajo in podobno. Na Jesenicah in Javorniku so občasna predavanja celo prerasla v delavsko šolo. Proslavljali so obletnice smrti Ivana Cankarja in Karla Marxa, prireditve so bile nadalje zvezane s praznovanji prvega maja. Vsa delavska kulturna društva so imela knjižnico. Najobsežnejši knjižnici pa sta bili na Jesenicah in v Kamniku. Športno aktivnost Svobod je oblast zatrla leta 1919, ko je razpustila športne odseke Svobod. Družabne prireditve so imele namen povezovati člane, poleg tega pa tudi pridobivati novega ta način je proletariat izgrajeval svoj lasten tip kulture, ker je moral imeti izrazito družbeno borbeno funkcijo. Obdobje šestojanuarske diktature in gospodarske krize se je odrazilo tudi na delovanje delavskih kulturnih društev, ni jih pa zavrlo. * Globljih posledic tudi ni imel spor med desničarsko usmerjeno centralo zveze Svobod Igralci kranjskega delavskega odra ob uprizoritvi Kreftovih Celjskih grofov Prvomajski izlet kamniških delavcev in članov delavskih kulturnih društev v Kamniško Bistrico leta 1938 in jeseniško-komunistično usmerjeno podružnico v letu 1933. Ta je privedel do ustanovitve samostojnega delavskega društva na Jesenicah z imenom Enakost. Ko je začela partija obnavljati svoje delovanje, se je vse bolj čutila njena navzočnost tudi v delavskih kulturnih društvih. Odslej so se komunisti in skojevci v vedno večjem številu vključevali v podružnice Svobode in druga delavska kulturna društva. Uspeii delovanja partije se je pokazal že na prvem zletu Svobod v Celju 7. julija 1935, ki so se ga množično udeležili tudi člani gorenjskih delavskih kulturnih društev. Banska uprava je nato razpustila Zvezo Svobod, češ da je bil celjski zlet velika protidržavna komunistična manifestacija. Novoustanovljena Vzaje nnost je v nezmanjšanem obsegu nadaljevala delo Svobode, svoja društva pa ustanovila še v Škofji Loki, v Smledniku in Dobu pri Domžalah. Javorniška podružnica pa se je priključila jeseniški Enakosti. Od tedaj so oblasti še bolj budno pazile na delovanje delavskih kulturnih društev, občasno pa jih tudi raz.puščala. Po takih ukrepih je oblast posegla npr. leta 1938 proti Jeseniški Enakosti in ponovno leta 1940, ker se je društvo udeležilo protestne akcije proti konfini-ranju komunistov in protifašistov v Bilečo. Iz istega razloga je bila tedaj razpuščena tudi Vzajemnost v Lescah. Kako pomembno vlogo so odigrala delavska kulturna društva, je pokazala tudi proslava dvajsetletnice delovanja delavske knjižnice in delavskega pevskega društva Solidarnost v Kamniku 8. in 9. julija 1939. To je potrdila ne le velika udeležba iz vse Slovenije na njej, marveč tudi izrečena zahteva, da je treba delavstvu priznati zasluge ne le pri ustvarjanju materialnih dobrin, marveč tudi enakopravnost na področju ustvarjalne kulturne dejavnosti. Majda Žontar GLA86 STRAN ŠPORT , REKREACIJA TOREK, 22. NOVEMBRA 1 Kranjskogorski prireditelji hitijo s pripravo slalomišča V Podkorenu neprekinjeno sneži Kranjskogorski prireditelji moškega in ženskega slaloma za svetovni pokal so do nedelje s pomočjo avstrijskih snežnih topov in Elanove naprave za sneženje prekrili z umetnim snegom že polovico slalomišča v Podkorenu. »Če se bo nadaljevalo hladno vreme, ni bojazni, da ne bi pripravili prog in tekem za svetovni pokal,« zagotavlja Vojteh Budinek, generalni sekretar organizacijskega komiteja Pokal Vitranc. Kranjska gora — Ob koncu minulemu tedna je Kranjsko goro obiskal Kari Armiter iz Celovca, delegat Mednarodne smučarske zveze. Skupaj s člani organizacijskega odbora si je ogledal novo slalomišče v Podkorenu in pohvalil dosedanji potek priprav na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala. Prireditelji so do nedelje prekrili z .umetnim snegom že polovico več kotšeststo metrov dolge slalomske proge, na nekaterih mestih pa so napravili tudi do dveh metrov debelo snežno zalogo. Kot nam je v nedeljo zjutraj v telefonskem pogovoru zatrdil Vojteh Budinek, gene. ralni sekretar organizacijskega komiteja Pokal Vitranc, ni nobene bojazni, da v Kranjski gori ne bi bilo 1. in 2. decembra ženske in moške slalomske preskusnje za svetovni pokal. Prirediteljem jo lahko zagode le toplo vreme oziroma temperature nad nič stopinj Celzija. Ce pa se bo nadaljevalo hladno vreme, kakršno je bilo minuli teden v Podkorenu, bodo kranjskogorski prireditelji že do konca tedna v celoti prekrili slalomišče z umetnim snegom. Kranjskogorci so trdno odločeni, da letos prvič dobijo bitko z naravo in pripravijo progo s pomočjo tehnike. Kadarkoli pridete v Podkoren, podnevi ali ponoči, boste na slalomišču ali ob njem našli najmanj ducat ljudi, ki bedijo nad snežnimi topovi, nad električno napeljavo in gasilskimi napravami. Med njimi je tudi Janez Čop, ki usklajuje delo in skrbi, da je dnevna norma dosežena in presežena, pa člani organizacijskega komiteja, ki z vedno večjim zadovoljstvom zrejo v podkorenske smučine. Zdaj, ko je na vrsti že sklepni del priprav, je v izteku in na progi iz dneva v dan več prizadevnih smučarskih delavcev in ljubiteljev alpskega smučanja. Po začetnih težavah se je ekipa, ki bedi nad napravami za sneženje, »ujela« in si pridobila ustrezne izkušnje, tako da zdaj deluje že kot dobro utečen stroj. Delavci Elektra iz Žirovnice skrbijo za električno napeljavo. Člani pro- stovoljnega gasilskega društva Kranjska gora napajajo z vodo Elanov snežni top, ki pripravlja ciljno ravnino slalomišča. »Domači gasilci smo doslej že večkrat pomagali prirediteljem pri pripravi prog,« poudarja Janez Pristavec, predsednik društva. »Ničkolikokrat smo z vodo polivali smučišče. Lani smo prvič stregli Elanovemu topu in enako nalogo so nam zaupali tudi letos. Niti za trenutek nismo premišljali in če bo treba, bomo priskočili na pomoč tudi pri ostalih delih. Le to si želimo, da tokrat ne bi delali zaman (tako kot lani) in da bi lahko v prvih decembrskih dneh pozdravili v Kranjski gori vse svetovne mojstre'alpskega smučanja.« »Delamo ponoči in podnevi. Ne, plačilo ni pomembno, važno je, da pravočasno pripravimo slalomišče, če nam narava noče ustreči,« je v skopih besedah opisal razpoloženje v Podkorenu Ivan Dragičevič, član poklicne gasilne in reševalne ekipe jeseniške Železarne, ki skupaj s sodelavci skrbi, da imata avstrijska snežna topova vseskozi zadosti vode. Ob topovih avstrijske tvrdke Sufag sta se premražena prestopala Alojz Ci-zelj iz Podkorena in Milan Janžovnik iz Kranjske gore. Alojz je šofer avtobusa v Integralu, pa je za te dni vzel dopust, da bo lahko pomagal prirediteljem, Milan je zaposlen kot strojnik na žičnici. »Res da ni prijetno prezebati na snegu,« pravita, »toda dobro veva, da edino mraz lahko reši letošnji tekmi za svetovni pokal v Kranjski gori. Snežna topova namreč najmočneje bruhata pri temperaturi zraka minus sedem in pri temperaturi vode minus tri stopinje — takrat naredita v eni uri tudi po 37 kubičnih metrov snega.« Čeprav letošnja bitka za sneg v Podkorenu še ni dobljena, so oči prirediteljev že uprte v prihodnost. »Letos smo v Podkorenu uredili 11 hektarov novih smučišč, kar nas je veljalo blizu 20 milijonov dinarjev. Prihodnje leto name- Ponudba Krvavca in ZVUTS Kranj Zanimivi in organizirani športni dnevi Smučarski učitelji, trenerji in vaditelji iz Kranja bi razbremenili šolske učitelje in namesto njih vodili skupine učencev ali dijakov po Krvavcu — z varnostnega poligona na poligon »grbin«, mimo kamere med slalomska vratca — Krvavec želi s takšno ponudbo, zaradi katere smučarski paket ne bo niti za dinar dražji, zagotoviti boljši obisk med tednom Kranj — Člani Zveze vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bi že pri spodnji žičnični postaji Krvavca razdelili učence ali dijake v skupine s po 15 člani, se skupaj z njimi odpeljali na smučišče in jih potem varno vodili po Krvavcu. Ni bojazni, da bi tako organizirani športni dnevi izgubili na privlačnosti. Nasprotno — njihov namen je, da bi učenci v kratkem času čimveč smučali in se gibali po smučišču, ne pa stali v vrstah, vadili posamezne zavoje, se učili pravilne drže in podobno. Smučanje bi popestrili z vadbo na varnostnem poligonu, kjer bi preskusili smučarsko znanje članov skupine. Nadaljevali bi na poligonu »grbin«, kjer bi šolarji prosto smučali; smučarski učitelji bi jih le opozarjali na pomanjkljivosti in jim svetovali, kako napake odpraviti. Naslednja »postaja« športnega dne bi bila vožnja mimo kamere, ki bi na filmski trak zabeležila vožnjo vsakega posameznika; popoldne pa bi si posnetek ogledali na ekra- Alojz Cizelj ravamo na smučišču postaviti še dve vlečnici in napeljati ob progi električno in vodovodno omrežje, na katero bomo lahko priključili naprave za sneženje. Na tako opremljenem smučarskem poligonu bodo lahko vadili naši in tuji alpski, smučarji in smučarke, še preden bo zapadel naravni sneg,« govori o načrtih Eranc Brelih, predsednik organizacijskega komiteja Pokal Vitranc. C. Zaplotnik Zmagala je »oblast« Škofja Loka - Ob prvi povojni razstavi obrtnih dejavnosti v Škofji Loki so obrtniki organiziraJi tudi svoja športna tekmovanja. Napovedali -so jih nikomur drugemu kot »oblasti«, občinskim uslužbencem in družbenopolitičnim delavcerjvJo-ške občine. Pomerili so se v odbojki, kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu in v streljanju. Tudi tu se je pokazalo, kdo ima oblast v rokah. Občinski možje so odločno zmagali v odbojki in sicer 0:3, v malem nogometu 1:4 in v streljanju. Le v namiznem tenisu so zmagali obrtniki s 5:4 in pri kegljanju so podrli 95 kegljev več. Ob razglasitvi rezultatov so obrtniki predlagali, da bi se s svojimi tradicionalnimi nasprotniki pomerili pri športu vsako leto. Občinski možje so ponudbo sprejeli, vendar se je bati, da bo občinski proračun v prihodnje občutno manjši, ce se bodo obrtniki namesto po delavnicah podili po igriščih ... D. D. nu. Nazadnje bi se šolarji pomerili še med slalomskimi vratci za prvaka razreda, izmene ali šole. Tako organizirani športni dnevi bi potekali na Krvavcu le v torkih, sredah in četrtkih — v dneh, ko nc smučišču ni večje gneče. Člani Zveze vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bi na takšen način razbremenili šolske učitelje, prevzeli odgovornost za varno smučanje otrok in poskrbeli, da bi bil športni dan tudi poučen in koristen. Smučarski paket, v katerega so vštete (vožnja od šole do smučišča, smučarska karta in topli obrok zaradi strokovnih uslug, ne bo niti za dinar dražji. Rekreaeijsko-turistični center Krvavec se prizadeva, da bi sedanjo ceno, ki je že tako približno 30 odstotkov.nižja od polne cene, še znižali. To jim bo morda tudi uspelo, saj je takšen način organiziranja športnih dni naletel na ugoden odmev tudi v Zavodu za šolstvo Slovenije in dobil podporo Smučarske zveze Slovenije C. Zaplotnik Gorenjci v ligaških tekmovanjih Nogomet - V tekmi zadnjega jesenskega kola slovenske nogometne lige so se igralci kranjskega Triglava na domačem igrišču pomerili s Kovinarjem. V enakovrednem srečanju sta se enajsterici razšli brez zadetkov, pri domačinih pa je bil zaradi grobe igre izključen Eržen. Po končanem jesenskem delu nogometnega prvenstva je Triglav z desetimi točkami na 11. mestu lestvice. Izid - Triglav : Kovinar 0:0 (0:0) Hokej — V nadaljevanju državnega prvenstva so se pomerili med seboj hokejisti Jesenic in Kranjske gore. V mestnem derbiju so po pričakovanju slavili Jeseničani, ki so se s to zmago še učvrstili na čelu prvenstvene razpredelnice. Ekipa Kranjske gore je po devetem kolu s štirimi točkami na predzadnjem mestu. V medrepubliški slovensko-hrvaški ligi so hokejisti Bleda zasluženo premagali Stavbarja in so po nepopolnem tretjem kolu na prvem mestu. Igralci Triglava so na domači ledeni ploskvi doživeli že drugi poraz v letošnjem tekmovanju. V tekmi z ljubljanskim Tivolijem so še štiri minute pred koncem vodili s 4:2, gostje pa so najprej izenačili in v zadnji minuti dosegli še zmagoviti gol. Izidi — Kranjska gora : Jesenice 4:14 (0:6, 1:3, 3:5), Triglav : Tivoli 4:5 (2:2, 1:1, 1:2), Bled : Stavbar 9:4 (4:1, 3:1, 2:2). Košarka — Vse tri gorenjske ekipe v slovenskih ligah so v minulem prvenstvenem kolu zmagale. Igralci kranjskega Triglava so izdatno napolnili koš Kraškem zidarju. V enakem ženskem tekmovanju so košarkarice Save le s težavo ugnale ekipo Cimosa, razigrane Jeseničanke pa so si v tekmi s Pomurjem visoko zmago zagotovile že v prvem polčasu. Izidi — Triglav : Kraški zidar 89:53 (46:20), Sava : Cimos 63:59 (36:28), Jesenice : Pomurje 94:65 (50:30). Odbojka — V tekmi sedmega kola zahodne skupine II. zvezne odbojkarske lige so igralci Bleda gostovali na Reki, kjer so v borbeni in nervozni igri šele v odločilnem petem nizu priznali premoč istoimenskemu moštvu. Odboj-karice Bleda, ki igrajo v slovenski ligi, nadaljujejo z zmagami in so po šestem kolu brez izgubljene točke na vrhu prvenstvene tabele. Izida — Rijeka : Bled 3:2 (8,-10, 4,--7,10), Partizan Tabor : Bled 1:3 (-11, -13, 7,-9). Rokomet — Igralke Alplesa so v tekmi druge zvezne lige gostovale v Koprivnici in po slabi igri v drugem polčasu visoko izgubile z ekipo Podravke.-Poraz sO doživeli tudi rokometaši Jelovice iz Škofje Loke, ki so po 11. kolu z osmimi točkami na predzadnjem mestu. Izida — Podravka : Alpies 27:19 (13:10),- Krško : Jelovica 2(>:22 (13:9). Vzdrževanje športnih objektov v Kranju Bo celo za krpanje zmanjkalo denarja? Stroški obratovanja zimskega in letnega kopališča, športne dvorane na Planini in stadiona Stanka Mlakarja bodo letos za 24 odstotkov večji, kot je načrtoval upravijalec, Zveza te-lesnokulturnih organizacij Kranj. 1o hkrati pomeni, da bo ostalo manj denarja za vzdrževanje objektov; vprašanje je, če bo tega dovolj vsaj za nujno krpanje. Kranj — Na stadionu Stanka Mlakarja so v zadnjih dveh letih zgracju nova teniška igrišča, položili asfaltno prevleko pred tribuno, uredili notn nje in zunanje sanitarije in obnovili električno napeljavo; zdaj urejajo še igrišča za mali nogomet in tekmovališče za metalce diska in kladiva. Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj je za ta vzdrževalna dela (semkaj w gre šteti gradnje nogometnega in teniških igrišč) namenila tri milijonei-narjev. Veliko skrbi povzroča upravljalcu streha nad tribuno, ki pusca i povzroča zamakanje v spodnjih prostorih. O novi nepropustni kritini nt gre razmišljati, ker bi stala preveč; upravljalec bo tudi v prihodnje krpal streho toliko, kolikor bo gmotno zmogel. Čeprav atletske naprave na stt-dionu niso najboljše in bi za kakovosten razvoj kranjske atleuke potrebovali tartan, tega v Kranju zanesljivo še nekaj let (desetletij?) ne bo. Tartan-ske atletske proge bi po sedanjih cenah stale približno 10 milijonov dinar-jev. To pa je vsota, ki bi jo bilo v sedanjih gospodarskih razmerah težko zbrati. V štirih letih, kolikor že stoji športna dvorana na Planini, seje izkaz* lo, da je med najbolj smotrno grajenimi v Sloveniji. Zato tudi ne preseneča podatek, da je zasedena po 15 ur na dan. Največ izdatkov gre za ogrevan* in za vzdrževanje električnih naprav(samo za reflektorske žarnice so letos odšteli že 250 tisoč .dinarjev). Več kot polovico stroškov krijejo z denanerr. ki ga kot odškodnino za uporabo dvorane namenijo telesnokulturne in športne organizacije ter delovni kolektivi. Veliko več težav ima upravljalec /. letnim in zimskim kopališčem, ki po starosti precej prekašata dvorano na Planini. Le{,n> bazen je bil v Kranju zgrajen pred 43 leti, ko je mesto imelo okrog sedem tisoč prebivalcev. Kopališče je bilo deloma obnovljeno pred devetimi leti, ko je bila vgrajena nova naprava za ogrevanje vode; temeljiteje pa pred petimi leti, ko so obnovili še korito bazena, betonske tribune, kanalizacijo, električno razsvetljava nad bazenom, del sanitarij in garderobo. Med vojno dograjena čistilna naprava pa še vedno kljubuje času in je že edini »zgodovinski primerek« v slovenskih kopališčih. Zimsko kopališče je več kot polovico mlajše od letnega bazena, letos bo praznovalo 20-letnico. Neustrezna uporaba matenj-lov ter čistilnih in ogrevalnih naprav se je že krepko maščevala. Doslej so bila opravljena že obsežna obnovitvena dela, pa še vedno ne ustreza higiensko tehničnim zahtevam. Bolj kot o obnovi obeh objektov (čeprav tudi tega ne gre zanemariti) razmišljajo v Kranju o gradnji novega poknteg« olimpijskega bazena. Obljub je bilo doslej že dovolj, slejkoprej se bo trebi odločiti. Zveza telesnokulturnih organizacij bo za letošnje obratovanje vseh & rih objektov potrebovala 15 milijonov dinarjev. Voda, elektrika, kui ostali materialni stroški bodo veljali 10 milijonov dinarjev ali približno24 odstotkov več, kot so načrtovali. To hkrati pomeni, da bo ostalo manj denarja za vzdrževanje športnih objektov. Če ga je bilo v preteklih letih dovolj vsaj za manjša obnovitvena dela, ga v prihodnosti ob nadaljnjem divjanju oen ne bo dovolj niti za nujno krpanje. C. Zaplotnik - — ■ „ V nedeljo na Brdu Spominski tek na 88 kilometrov »Tek štafet na 88 kilometrov bo spominjal na 88 let dol$ življenjsko pot pokojnega predsednika Tita. Napori, ki jih bodo tekači prestajali na progi po brdskih gozdovih, bodo le delček tistega, kar je skusil naš veliki državnik,« je ob predstavitvi spominskega teka štafet na 88 kilometrov poudaril Ludvik Tepin. predsednik Športnega društva Kokrica. Kokrica — Prizadevni športni delav- slov: ŠD Kokrica, Cesta na Brdo )t ci in ostali krajani Kokrice so kmalu Kranj. V vsaki ekipi mora biti enaki po predsednikovi smrti pričeli razmišljati, kako bi se oddolžili velikemu državniku, narodnemu voditelju, mislecu, ljubitelju narave in odločnemu zagovorniku množične rekreacije, ki je v njihovi bližini na Brdu preživel veliko časa in odtod odšel tudi na zadnjo pot. Boječe so svojo zamisel razložili pred? stavnikom protokolarnega objekta Brdo, ti pa so zamisel »sosedov« odločno podprli. V nedeljo, 27. novembra, pred praznikom dneva republike in v počastitev drugega zasedanja Avnoja, bodo zamisel uresničili s štafetnim tekom na 88 kilometrov. Gre za tekaško pre-skušnjo, ki poudarja kolektivni duh, medsebojno pomoč, skupno premagovanje naporov — vse to, za kar se je pri svojem delu zavzemal pokojni predsednik Tito. Ekipo bo sestavljalo osem članov in vsak od njih bo pretekel 11 kilometrov. Start teka bo na brd-pkem hipodromu, kjer so člani Športnega društva Kokrica že prejšnjo soboto v spomin na predsednika Tita posadili 88 dreves. Odtod bo proga vodila tekmovalce skozi gozd, po 350 metrov dolgem vzponu, preko jase do drugega jezera, skozi drevesni park do prvega jezera v bližini gradu (tu je bila tudi Titova sprehajalna pot) in nazaj do hipodroma. Vsak tekmovalec bo progo pretekel dvakrat. Zaradi zahtevnosti prireditve sprejema organizator prijave s poimenskim seznamom in rojstnimi podatki članov ekipe le še danes, 22. novembra, na na- ška, vsi člani pa starejši od 15 le: FV javnina znaša 2000 dinarjev, v to vračunane neomejene količine topk hrane in osvežilnih napitkov, znkii bilten in priznanje. Prireditev » k pričela ob deveti uri; Alpetourov ** bus, ki vozi na progi Stražišce - F» doslje, bo ustavljal tudi pred prod* larnim objektom Brdo. »Prireditev bo ob vsakem vreme*« zagotavlja Franc Rutar, predseM organizacijskega odbora. »Ce bo vuk dneh zapadel sneg, bo izvedena fct »beli tek«, s tekaškimi smučmi; ce k še naprej suho, pa kot »zeleni tek« 1* tošnja prireditev je poskusna incek uspela, jo bomo v prihodnosti popestl li, denimo, z nastopom konj. glasbe* kov, s predstavitvijo tekaške smuct^ ske šole ... Na ta način želimo na Brdo pritegniti tudi gledalce« Člani Športnega društva Rok . pričakujejo v nedeljo na Brdu hia -ekip z Gorenjske in iz ostalih predeta Slovenije. Nekatere so že potrdile n*. jo udeležbo, med njimi tudi OCatajkl veteranov, katerih skupna staros: sega 400 let, Klub maratonca V.« vrh, ekipa domačega športnega dr* štva, v kateri bodo tudi vsi najboljši : letošnjega slovenskega prvenstvi i maratonu; nastop na Brdu obetata tat državna tekaška reprezentanca ia rt pa zamejskega športnega drušu* u Lonjerja v sosednji Italiji. C. Zaplotnik lirdo — V četrtek so člani častnega in organizacijskega odboru predstavih: mivo tekaško prireditev »Spominski tek štafet na s8 kilometrov", ki bom tradicionalna, prvič pa bo na sporedu v nedeljo, 27. novembra. — Fbttt V dovec . . :■ c - . • • .-• ^'^^^■■mm^.jn^mgKt 22. NOVEMBRA 1983 PRAZNIČNE ČESTITKE 7. STRAN O r Delavci — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, — TOZD Telekomunikacije Kranj in — delovne skupnosti skupnih služb združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ čestitajo vsem uporabnikom ptt storitev za dan republike Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj n. sol. o. — TOZD KOMUNALA, KRANJ — b. o. — TOZD OBRT, KRANJ — b. o. — TOZD OPEKARNE, KRANJ — b. o. IN SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER GRADIŠ ŠKOFJA LOKA TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije p.o. Tržič proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite Vsem delovnim ljudem čestitamo ob 40-letnici II zasedanja AVNOJ-a — rojstva nove Jugoslavije. Čestitamo delovnim ljudem za praznik republike in vas vabimo, da obiščete naše trgovine B Kovinsko podjetje Kranj Šuceva 27 Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november domplan KRANJ - CESTA JLA ŠT. 14 - TELEFON 21-875, 24- urbanizem, stavbna zemljišča, investltorski Inženiring In stanovanjsko poslovanje it. žiro računa 51500-601-10579 Delovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike 29. november Z Izpolnjevanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali Interese delovnih ljudi. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Projektira In instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD LEPENKA TRZIC Čestita vsem delovnim ljudem ob 40-letnici II. zasedanja AVNOJ-a — rojstva nove Jugoslavije OLA8 8 STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 22. NOVEMBRA #~ SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in odjemalcem čestitamo za praznik republike in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov Obiščite našo trgovino v Kamniku, kjer vam nudimo: tapete, tople pode v širini 2 in 4 metre, itisone, lak za parket, vse vrste barv, kuhinje, opremo za kopalnice itd. Pri nas kupljeno blago dostavimo na dom! metalka prodajalna kam nI k Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZSMS JESENICE OBČINSKI ODBOR ZRVS JESENICE Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike JAMSKIM lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77 661 telegram: lip bled telex: 34525 yu iipex Proizvodni program: — vhodna vrata — notranja vrata — garažna vrata — opazne plošče — notranje pohištvo Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik republike i neopEsntbl Industrija mesa, mesnih preradževina in konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj čestita občanom Kranja. Jesenic, Radovljice in Tržiča za praznik republike — 29. november v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, tele^ 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvoo* suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV Lfch Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november J 0 Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica Radovljica Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Slovenske železarne Tovarna vijakov plamen KROPA P o Za praznik republike — 29. november, čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem TIKOTRZIC Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme Ob 40-letnici II. zasedanja AVNOJ — rojstva nove Jugoslavije čestita vsem delovnim ljudem KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE 2 n.sol.o. KRANJ TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE čestitajo za dan republike — 29. november . modne pletenine Cllmira Radovljica TOZD RADOVLJICA, NOVA GORICA, BOHINJ TRGOVINE IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Lastne prodajalne BLED — Park hotel, RADOVLJICA — Linhartov trg 3 RADOVLJICA - Jalnova 2, JESENICE - Cesta maršala Tita 34 BOHINJ — Mencingerjeva 3, NOVA GORICA — Leninova 11 Trgovina KRANJSKA GORA ter Trgovina GRAD GRIMŠČE Čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november Modna konfekcija »KROJ« ŠKOFJA LOKA Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november v. s Slovenske železarne TOVARNA VERIG n.solo. LESCE-JUGOS LAVI J Al Iskrene čestitke za dan republike 29. november Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril želi delovna organizacija vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem, in jim želi v prihodnje veliko poslovnih uspehov. ŽITO LJUBLJANA TOZD Triglav — Gorenjka proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce TOZD Pekarna Kranj Proizvodnja pekarskih izdelkov Čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike r ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 40-LETNICI II. ZASEDANJA AVNOJA - ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE j I GOSTILNA STARI MAYR KRANJ Obveščamo vas da smo odprli nove. prijetno urejene prostore v prvem nadstropiu gostilne. Primerno za poročna kosila, večerje, ' obletnice in ostale priložnosti. Zajamčen mir, intimnost in udobnosti ODPRTO: vsak dan od 17. do 24. ure razen ob nedeljah In praznikih Izbrane jedi in pi)ače strežemo do 24 ure! Rezervacije za posameznike in skupine sprejemamo na tel. 21-387 Se priporoča kolektiv Starega Maverja! OLA8 10. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 22. NOVEMBRA 1M3 vezenine bled Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike OČESNA OPTIKA MARIBOR an mahuoh. junojcevA «, teufoi mm Optični servis Kranj — J LA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez Bogata izbira okvirov in sončnih očal OČESNA OPTIKA MARIBOR PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! Čestita vsem delovnim tepo Italiji kradli in beračili. Gre sreč za donosen posel, saj otrok pri-dnevno tudi do 50.000 lit ali pri-M30OO din. Otroke, stare od 10 do etrje v Titovi Mitrovici in Beogradu narem Mehmeti, nato pa sta ijtazovičem določila datum 21. juto naj bi šli čez mejo. Otroci na-imo imeli potnih listov, prav tako /. nima Muharem Mehmeti. Kaj-tri je bil zadolžen, da od Rijeke do .krbi prevoz. Mirku Bojanove je ponudil 20.000 din nakit, plačilo za gorivo in depozit, če s 5pm kombijem pelje skupino v Itali-Ratečah so zvečer otroci in odra-attopili, tako da je Bujanovič sam prestopil mejo, po dogovoru bi jih počakal pred Trbižem, ostali pa so šli peš po gozdnih poteh, vendar so bili odkriti. Do kombija je na italijanski strani prišla le majhna skupina, ki jo je Buja-novič odpeljal naprej v Firence, kjer so pustili otroke v naselju Romov in dobili zanje obljubljeno nagrado. Kajtano-vič in Muharem Mehmeti sta se s kombijem odpeljala nazaj proti Ratečam, kjer je Bujanovič spet sam redno prestopil mejo, njegova dva potnika pa spet ilegalno, saj je Kajtazovič hotel v gozdu poiskati potovalko, v kateri je imel potni list. Mejo sta res prestopila, vendar na dogovorjenem mestu ni bilo več kombija, ki je moral po opozorili miličnika, da parkira v mejnem pasu, odpeljati naprej. Muharem Mehmeti in Kajtazovič sta se zato postavila ob cesti in dvignila palec, vendar jima je na nočno avtoštopanje ustavil milični-ški avtomobil. Pred temeljnim sodiščem na Jesenicah je le Bujanovič priznal pomoč pri prepovedanem prehodu državne meje, medtem ko sta se Kajtazovič in Muharem Mehmeti zagovarjala, da sta bila zraven slučajno. Kajtazovič je bil že nekajkrat v postopku zaradi prepovedanega prehoda državne meje in tudi že kaznovan, ko je vodil skupino več kot 30 ljudi čez mejo. Mehmeti je tudi zanikal, da bi sploh kaj sodeloval pri organizaciji vodenja otrok v sosednjo državo, kjer naj bi beračili in tako preživljali starše in organizatorje. Mehmeti sploh nima potnega lista, vendar že vrsto let potuje na relaciji Sicilija— Titova Mitrovica in se očitno ukvarja s posli, ki blatijo ugled naše države. Sodišče je Kajtazoviču izreklo 3 leta zapora, Muharemu Mehmetu pa 2 leti in pol, medtem ko je bil Bujanovič obsojen na pogojno kazen 2 let. Sodba se ni pravnomočna. L. M. lemala denar od stanarine itafovljica — Pred Temeljnim so-ifem v Radovljici je bila zaradi gra-ini več kot 138.000 din obsoje- 1,' Žeja Verjetno bi zadeva prišla že prej na tflg ht bi stanovalci na Alpski cesti ^flkdu takoj reagirali na pošiljanje Sinov zaradi neplačane stanarine [trapli stroškov. Nekateri so namreč '.-, tonu, da so poravnavali stroške Jtarjavo, stanovanje in druge pri-pte,dobivali opomine. Šele ko se je '///r. odločil za tožbo, so s kopijami "tfonih računov dokazali svoje porav-Wobveznosti. Zato se je seveda mo-variti, da v poslovanju blagajniki« hišnega sveta Jelke Žeja nekaj *vredu. Pobiranje stanarine in dru-^jrispevkov tako za Alpdom kot za Hjksvet je Jelka Žeja prevzela v za-^ januarja 1980. Vendar se je izka-\ da pobranega denarja ni redno Mrfg, pač pa ga je zadržala za svoje Vi>» Manjko je prikazovala tako, Ml nekateri stanovalci niso plačali. 1 bo je prišlo tako daleč, da so dva V/aka na Alpski cesti tožili in za-\i& izselitev zaradi neplačane sta-Nfeje prišel na dan velik primanj-I ,V začetku avgusta leta 1981 so pri i izračunali, da bi morala bla- gajničarka oddati še 79.749,55 din. Jelka Žeja je na sestanek, na katerem so se dogovorili za poravnavo nastalega dolga, prišla brez dokumentacije, zato so se dogovorili za ponovni sestanek čez pet dni". V tem času je pobrala od stanovalcev še stanarino za avgust, to je 58.596,85 din. Vendar s tem denarjem ni prišla na Alpdom, pač pa je z denarjem in prijateljico pobegnila v Švico. Pred temeljnim sodiščem v Radovljici, kjer se je pred kratkim zagovarjala zaradi grabeža, je povedala, da se je nameravala v Švici zaposliti in prisluženi denar porabiti za povračilo nastalega primanjkljaja. Vendar ni bilo lahko najti zaposlitev v tuji deželi, zato se je vrnila domov, se zaposlila in ob pomoči staršev začela vračati manjkajoči denar. Sodišče ji je grabež ob upoštevanju omilitvenih določil izreklo poldrugo leto zaporne kazni. Pri tem je med olajševalnimi okolnostmi upoštevalo predvsem njeno mladost, priznanje in tudi to, da je škoda že povrnjena. Ni pa mogla mimo tega, da je denar jernaka več kot leto in pol in si zato prilastila visok znesek. Kazen naj bi bila tudi opomin, saj so takšna dejanja dokaj pogostna. Sodba še ni pravnomočna. L. M. tihotapil 367 kg kave Menice — V začetku oktobra letos 8 M Korenskem sedlu zapeljal na V. prehod kombi nemške registra- - vozil ga je Adolf Hintereicher iz V/jnga. Cariniku je izjavil, da nima >,,'■■ pod sedeži jo je bilo vsega sku-),pitW kg. Carinska služba je oce-1 da je tihotapski tovor vreden fpdin. če pa bi kavo uspel prodati ' m bi zanjo iztržil še dvakrat ali **rtt več. ffjritereicher je sicer zatrjeval pred %Hxm na Jesenicah, da je namera-; Ino prodati in pri nas preživeti do- 'ienarna kazen za pogin rib pust, venuar mu tega sodišče ni verjelo, saj je potoval čez mejo brez vsake počitniške prtljage. Razen tega se je ugotovilo, da je celo brez zaposlitve, prav tako tudi žena, ima pa precejšnje dolgove zaradi gradnje hiše. Zaradi kr-šitve carinskega zakona je bil Hintereicher obsojen na 4 mesece zapora in 25.000 din denarne kazni, vendar mu je v denarno kazen sodišče vštelo še denarno kazen za carinski prekršek v višini 137.000 din. Za kaznivo dejanje nedovoljene trgovine pa mu je sodišče izreklo denarno kazen 25.000 din. Pri odmeri kazni je sodišče sicer upoštevalo, da je dejanje priznal, in tudi njegovo socialno stanje, vendar pa ni moglo mimo tega, da je šlo za velike količine kave in daje Hintereicher hotel izkoristiti stanje preskrbe s kavo pri nas. L. M. Kranj - Na 100.000 din denarne /' je Temeljno sodišče v Kranju .//.o Tovarno olja Oljarico (njo ker je v septembru 1981 brez Stoogospodarskega dovoljenja iz-•.'r-..', v Kokro koncentriran^ lug. V;ga je v Kokri poginilo'naj-"id) 194 rib. Spust koncentriranega luga v Ko-'■-/SiCfrr ni bil nameren. V kadi z lu-Unreč zaradi rje popustila • tehnološko vodo v Oljarici tri-. iaevno kontrolirajo v laborato-. "v v kadi, kjer se segreva lug, '-//v nedeljo 19. septembra, iz-\\ut/& pa so v tovarni opazili šele {fednji dan. Za poginule ribe je • >.f.ca že izplačala odškodnino Ri-^ biški družini Kranj v višini 500.000 din. V Oljarici so sicer menili, da je do tega prišlo zaradi višje sile, saj je cev nenadoma počila. Vendar je sodišče ocenilo, da je iztok luga posledica pomanjkljive kontrole in neustreznega vzdrževanja naprav, v katerih so pretakajo tako jedke snovi, kot je lug. Za takšne gospodarske prestopke so predvideno kazni do 1 milijona dih. Sodišče so jo odločilo za denarno kazen 100.000 din, za odgovorno osebo pu 8000 din, pri tem pa je med olajšilnimi okolnostmi upoštevalo, da je bila Ribiški družini škoda že povrnjena, med oteževalnimi pa sodišče navaja, da tozd Oljarica ni bila za te vrste kršitev kaznovana prvič. NESREČE TRČIL V AVTO Kranj — V četrtek, 17. novembra, ob 16.35 se je na regionalni cesti med Kranjem 'in Brnikom pri odcepu ceste za Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Omahen iz Ljubljane je v bližini odcepa ceste za Šenčur ustavil, tako da je bil avto deloma še ' na cesti, deloma pa izven ceste. Za njim je pripeljal voznik kolesa z motorjem Simon Panjan (roj. 1969) iz Šenčurja, ki je spregledal stoječi avtomobil in trčil vanj. Ranjenega so prepeljali v Klinični center. LE MATERIALNA ŠKODA Kranj — V petek, 18. novembra, nekaj po 16. uri se je na magistralni cesti med Drulovko in Mejo pripetila prometna nezgoda zaradi vinjenosti. Voznik osebnega avtomobila Kazimir Rozmus (roj. 1951) iz Ljubljane je vozil od Kranja proti Jeprci, na ravnem delu ceste pa je nenadoma zapeljal preveč na sredino ceste oziroma čez sredinsko črto. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornjaka nemške registracije Lato Rušvič, tako da sta se avtomobila oplazila. V nesreči je na vozilih nastalo za 100.000 din škode. NEZGODA PRI VOŽNJI NAZAJ Kranj — Na Delavski cesti se je v soboto, 19. novembra, ob 5.40 pripetila prometna nezgoda pri vzvratni vožnji. Voznik Alpetourovega avtobusa je pripeljal do odcepa za Bičko-vo ulico in ustavil, nato pa zapeljal vzvratno na Delavsko cesto. Pri vožnji nazaj je trčil v Draginjo Keleman (roj. 1962) iz Kranja, ki je stala na pločniku pri avtobusnem postajališču. V trčenju je bila Kelemanova huje ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. ZAPELJAL V LEVO Bled — Na Cesti svobode se je v nedeljo, 20. novembra, nekaj pred 18. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Gogala z Bleda je v blagem ovinku zapeljal v levo na nasprotno polovico ceste, po kateri je prav tedaj pripeljala voznica osebnega avtomobila Barbara Dijak s Poljšice. Čeprav se je voznica umikala v desno, trčenja ni mogla preprečiti. V nesreči je nastalo za 100.000 din škode. L. M. Stekel proč z denarnico Radovljica — V začetku avgusta je vesela družba popivala v hotelu Golf na Bledu. Ko je zdomec A. M. plačeval zapitek, je Vlado Begič iz Stare Reke opazil v njegovi denarnici kar precej denarja. Ko se je precej opita družba odpravila ven, je Begič izkoristil priložnost in opitemu zdomcu potegnil iz hlačnega žepa denarnico ter stekel proč. Okradeni je to opazil in takoj zavpil; vendar tatu ni mogel ujeti. Iz denarnice je Begič vzel le denar, 1030 nemških mark, in dva bencinska bona po 500 din, drugo je odvrgel v živo mejo. Denar, vsega skupaj 39.710,50 din, je zapravil na morju. Temeljno sodišče v Radovljici mu je za to kaznivo dejanje velike tatvine prisodilo 10 mesecev zapora. Iz hotela odnesel slike V začetku oktobra letos se je Jože Jusič iz Ljubljane nastanil v hotelu La-rix v Kranjski gori. Ker je nezaposlen, se mu ni mudilo. V hotelu je preživel dober teden in porabil precej denarja. Vendar je v redu plačal hotelski račun, ko se je deveti dan odjavil in preselil v Kompasov motel. Toda pred tem si je dodobra ogledal Larixove prostore, opremo, predvsem slike. V noči od 18. na 19. oktober se je namreč vrnil v La-rix in odnesel lepo zbirko slik. V restavraciji je snel relief Titove glave v okviru, v kavarni oljno sliko Kranjske gore, dva akvarela iz salona in v sosednjem prostoru še dva pokrajinska akvarela, povrh pa še ogledalo v baročnem okviru. Mimogrede je še na silo odprl nekaj predalov, ker pa denarja ni bilo, je vzel s stene še makrame s posodo za rože. Vzel je še lončnico, za katero je kasneje dejal preiskovalcem, da jo je le hotel zaščititi pred gosti in osebjem, ki so neprestano trgali cvetje. Da bi bila zbirka kar najbolj popolna, je vzel še dve reprodukciji in za spomin še hotelski cenik iz sobe s hišnim redom. Vse to je neopazno znosil v motel in skril v omaro, pod posteljo in pod posteljno pregrinjalo. Zjutraj so v Larixu tatvine opazili, čez čas pa so miličniki že v motelu našli s slikami zatrpano posteljo. Zaradi suma, da je Jusic vzel vse te predmete, vredne okoli 84.000 din v hotelu Larix, so kriminalisti UNZ Kranj poslali ovadbo javnemu tožilstvu. ._______ L. M. Za večjo prometno varnost Presenečenja na cesti Na nekatera možna presenečenja na cesti nas sicer opozarjajo že prometni znaki, kljub temu pa se nam med vožnjo rado pripeti tudi kaj povsem nepredvidenega. Zato je varna vožnja odvisna tudi od opreznosti voznika, njegove pripravljenosti, du na nenavadne dogodke pred vozilom in sploh okoli vozila, torej tudi za sabo, reagira hitro in pravilno. Na cestah izven naselij je dokaj normalno pričakovati, du lahko pred avtomobil nenadoma skoči divjad. Kriva pločevina in razbita luč bo še najmanj, kar bo ostalo od takšnega srečanja, na katerega sicer voznike opozarja že prometni znak. Prav lahko pa se zgodi, da bo voznik od presenečenja tako pohodil zavorni pedal in odvil, da se bo avtomobil prevrnil ali vsaj končal v jarku ob cesti. Kaj pa se lahko stori, če se na vaši strani vozišča nenadoma znajde drugo vozilo? Vozniki navadno reagirajo Z besnim pobliskavanjem »češ, spravi se nazaj« ali celo hupanjem, kar pa je le izguba časa, saj bi se lahko v delčkih sekund, ki jih izgubljajo za signaliziranje, pripravili Kaje na pametnejše reagiranje. Zaviti na svojo levo stran ni nujpamet-neje, to lahko stori tudi voznik, ki se je znašel na vaši, zanj prepovedani strani. Če ni nenadoma zadremal ali mu ni postalo slabo, bo verjetno že sam poskušal reševati nastalo situacijo z zaviranjem in odvijanjem na svojo desno stran. Zato je bolje, da primerno zavremo, seveda ne toliko, da nam blokirajo kolesa, in zapeljemo povsem na svoj desni rob ceste. Takšno ravnanje je tudi najboljše v primeru, da voznik iz nasprotne smeri prehiteva v škarje in nas s tem ogroža. Na cesti je običajno prostora tudi za srečanje treh vozil, le vsa morajo biti na to pripravljena. Če nas bo tako neprevidno prehitevanje drugega voznika našlo povsem nepripravljene in se bomo obenem trmasto držali svoje pravice do desne polovice ceste, bomo najverjetneje končali v bolnišnici ali celo v mrtvašnici. Ni tako redko, da naletimo na cesti na oviro, ki jo je treha obvozi-ti, Včasih naletimo tudi na ležečega človeka: Zato vedno vozimo z dolgimi lučmi, da pravočasno na zadostno razdaljo ugotavljamo, če je cesta prosta in seveda primerno tudi ukrepamo, kakor to zahteva od nas zakon o varnosti cestnega prometa. In še se nam vžge avto med vožnjo? Tudi take reči se dogajajo. Najbolj pri roki je morda odeja ali plašč, s katerim zadušimo začetni ogenj-ali le dim, če pa imamo lopato, je morda pametno zalučati v motor nekaj prsti, če je seveda le korak od ceste. Pametno pa je imeti v avtomobilu manjši gasilni aparat, kar se je že ničkolikokrat izkazalo za najbolj učinkovit način gašenja takšnih nenadnih požarov. Mrak Iz dela Gorske reševalne službe v Sloveniji Letos že 25 žrtev v gorah ŠKOFJA LOKA — Gorski reševalci iz Slovenije se vsaki dve leti sestanejo na zboru, kjer med drugim obravnavajo svoje delo v preteklosti s posebnim poudarkom na analizi nesreč v naših gorah. Na letošnjem zboru, ki je bil minulo soboto v Škofji Loki, so ob pregledu reševalnih akcij opozorili na nekatere zaskrbljujoče ugotovitve. Komisija za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije že 14. leto sestavlja analize o gorskih nesrečah. Po zboranih podatkih se je v 13 letih smrtno ponesrečilo v naših gorah 156 planincev in drugih obiskovalcev, od tega 41 iz Slovenije. Nič manj črn ni podatek o nesrečah alpinistov, saj je v 15 letih omahnilo v smrt kar 80 slovenskih plezalcev, več kot pol v zadnjih šestih letih. Zaskrbljeni smo lahko toliko bolj, ker število nesreč v gorah, predvsem težjih, tudi zadnja leta narašča. Tako so reševalci 1981. leta imeli 13 poizvedovalnih akcij in 48 reševanj, s katerih so iz gora prinesli od 59 ponesrečencev 18 mrtvih. Leto pozneje so odšli 9-krat na poizvedovalne in 64-krat na reševalne akcije; med 72 ponesrečenci je bilo 17 mrtvih. Letos pa so že do konca oktobra imeli 11 poizvedovanj in. 72 reševanj, med 26 ponesrečenci pa je bilo kar 25 mrtvih, od tega 13 alpinistov. Prav med alpinisti smrtne nesreče najbolj izstopajo. Čeprav je faktor tveganja pri plezanju v steni in po brezpotju zelo visok, pa se v komisiji GRS ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je med slovenskimi alpinisti kar sedemkrat več nesreč na tisoč ur plezanja kot v drugih deželah. Kot je v razpravi na zboru med drugim naglasil dr. Matija Malešič, bi bilo treba za zmanjšanje števila nesreč alpinistov rešiti več problemov. K organizacijskim izboljšavam bodo prispevali strožji pravilniki o delovanju alpinističnih odsekov in skupin. Povečati bo treba tudi zahtevnost izpitov za strokovne kadre in pri vzgoji nameniti poudarek upoštevanju častnega kodeksa. Boljše informiranje bo moč doseči z objavo strokovnih in idejnih prispevkov v planinski literaturi, v obveščanju pa bo treba dati razumno težo tudi objavi raznih tekmovalnih dosežkov alpinistov, ki lahko zaradi težnje po doseganju vrhunskih rezultatov prej škodijo kot koristijo. Iz analiz je prav tako razvidno, da močno raste število žrtev med ljudmi, ki kljub akutnim boleznim hodijo v gore.' Povsem napačna so razna reklamna gesla: »Tekači živijo dlje« ali »Pojdimo po zdravje v hribe«. Praksa dokazuje, da so bolnim naprezanja škodljiva; v zadnjih letih podleže srčnim slabostim več planincev v vsaki sezoni. Zato je tudi dosedanji načelnik GRS Albin Ver.gust v svojem poročilu med drugim naglasil, da je v gorah moč zdravje utrjevati, ne pa iskati, ko je človek.že bolan. Opozoril je še na enega od pogostih vzrokov nesreč. Med ponesrečenci je vse več obiskovalčev gora, ki ne poznajo meje pri uživanju alkohola. Takšni ne bi smeli hoditi v planine. Ker reševanje v gorah ni poceni — stroški akcij ,sq kljub prostovoljnemu delu reševalcev v treh sezonah presegli 21 milijonov dinarjev, bodo morali v celotni planinski organizaciji razmisliti o ustreznem ukrepanju, kako zajeti naraščanja števila nesreč. Še več preventivnih nalog kot doslej bo treba opraviti tudi v postajah GRS, ki imajo malo reševalnih akcij na svojem območju, a zato toliko številnejše planinsko članstvo. Nujno bo obravnavati primere, ki niso v skladu s častnim kodeksom, za planince na častnem razsodišču PZS, za nepremišljena ravnanja nečlanov pa na rednih sodiščih. Hoja v gore iu še zlasti plezanje v skalnem svetu sta predvsem etično dejanje, za katerega se mora vsak odločiti trezno. Prav gotovo pa je za njegovo poznejše osveščanje o pravilnih postopkih v tej dejavnosti velikega pomena delo gorske reševalne službe, ki ima zaradi humane amaterske dejavnosti v naši družbi velik ugled. S. Saje GORENJSKA NOĆNA KRONIKA ALKOHOL PREMAGAL KOLESARJA Prejšnji teden je na Gregorčičevi cesti alkohol tako zmehčal noge kolesarju, da ni mogel nikamor več. Nekaj časa se je še oklepal kolesa, toda ta ga ni ubogal in popeljal domov. Omaganemu so pomagali do doma miličniki. NOČNI SNUBEC Zelo se je razjezila občanka iz Škofje Loke, ker ji je vsiljivi nočni vasovalec vztrajno trkal na okno in jo vabil ven. Ker se ni dal odgnati, je poklicala miličnike, toda vasovalec je bil preboječ, da bi jih počakal inje urno pokazal pete. NI BIL POSTREŽEN V restavraciji Transtitrist je bil neki občan zelo ogorčen, ker mu niso hoteli več postreči s pijačo, saj le sam ve, kdaj ima dovolj, ne pa da mu bodo mero odrejali drugi. Toda takšnih razlag so v restavraciji imeli kaj hitro dovolj, poklicali so miličnika, ki pa prav. tako ni hotel poslušati o krivicah, fel s« gode žejnim. Ker možak ni hotel mirno domov, so ga odpeljali v vedno rezerviran'prostorček za vročekrvneže. DRAGA POZABLJIVOST ^ V eni, od kranjskih gostiln je občanka za mizo pozabila torbico, v njej pa poleg dokumentov še dve hranilni knjižici, listek z vpisom osebnega dohodka in 13.000 din. Kdor jo najde, naj jo da nazaj. L. M. Q LAS 12. STRAN t-:—:-- OBVESTILA OGLASI OBJAVE TOREK, 22. NOVEMBRA MERKUR kranj 1/ l$T rtPh*' Prošnje za kredite bodo zbirali do 20. decembra 1983 na naslov r m gospodarstvo Bled, Hranilno kreditna služba, Bled, Ljubljanskais* S PAR ® RESTAVRACIJA IN ČRPALKA MALLE V Brodeh na Koroškem ZNIŽAMO OD 23.11.1083 - 3.12.1083 KAVA 7090 BRASIL 1 kg /9. JAGODOVA MARMELADA 1790 700 g If ■ BENSDORP X ČOKOLADA 1O90 300-g-Tfl. IUi ITALIJANSKI RIZ 1 kg Sla LEŠNIKI 0790 1/2 kg fc I . GLORIA LAK ZA LASE OA90 MARGARINA 1Rg0 RAMA 500 g ID. ROZINE ,/2kg13?° _- MEHČALEC ,.90 4 It. Mm • KRANJ 35 LET vse v eni hisi NOVI MODELI VELIKA IZBIRA KONFEKCIJA ŠPORTNA OPREMA VELEBLAGOVNICA KRANJ ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH Kotaka tobua in zbiralnic«! kmetijskih zadrug ISKRA Savs?alokaa4e,ektriČna °r°dja Krani' P°- Zaradi nabave novih obdelovalnih strojev, vpeljave proizvodnje novih izdelkov in količinsko povečanega obsega proizvodnje ' v vabimo k sodelovanju VEČ KVALIFICIRANIH DELAVCEV (STRUGARJEV, REZKALCEV, BRUSILCEV) za delo v proizvodnji električnih orodij za industrijo, gradbeništvo, obrt in domačo rabo. Od kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih izpolnjujejo še naslednje posebne pogoie- — končana poklicna šola ustrezne smeri, F^B J — zaželene delovne izkušnje, — zaželen odslužen vojaški rok. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: fskra, Industrija za električna orodja, Splošno-kadrovsko področje Savska loka 4, Kranj. ' VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja vabimo k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1. GOSPODINJE v vrtcu Pavle Mede Katarina — Naklo Pogoji: — osnovna šola, do 1 meseca delovnih izkušenj, — delovni čas traja 6 ur dnevno, popoldansko delo t ČISTILKE za vrtec Maks Rozman Tatjana — Stražišče Pogoji: — najmanj 6 razredov osnovne šole, — do 1 meseca delovnih izkušenj, popoldansko delo 3. ČISTILKE za vrtec MOJCA - Planina Pogoji: — najmanj 6 razredov osnovne šole, — do 1 meseca delovnih izkušenj, popoldansko delo 4. ČISTILKE v kuhinji Janina Pogoji: — najmanj 6 razredov osnovne šole, — do 1 meseca delovnih izkušenj, — samo dopoldansko delo razmerje se pod točko 1. in 2. sklene za nedoločen čas, o 3. in 4. za določen čas — nadomeščanje delavke med po-kim dopustom. - ti naj vložijo pismene prijave z dokazili v roku 8 dni po na naslov WO Kranj, Staneta Žagarja 19, Kadrovska PRODAJALNA 'Delikatesu KRANJ bogata izbira za predprazni-čne nakupe tudi ob sobotah popoldne vab|jenj & ŽIVILA ŽIVILA KRANJ TOZD Maloprodaja Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALKE (6 delavk za območje občine Kranj) Pogoji: — šola za prodajalce, leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni. Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk ria porodniškem dopustu). Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Maistrov trg 11, 15 dni po objavi. Obiščite prodajalno trikotaže Bajina Bašta v Kranju Vodopivčeva 6 (na Mohorjevem klancu) UGODNO BOSTE KUPILI: — moške, ženske in otroške pletenine, — otroške bunde, — moške srajce, ženske bluze, krila in trenerke Se priporočamo! Čestitamo za praznik republike — 29. november! ALPETOUR alpetour Škofja loka Delovna skupnost skupnih služb razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta dela in naloge VODJE KADROVSKE SLUŽBE — delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Poleg zakonskih pogojev in pogojev,določenih v 9. in 10. členu Družbenega 'dogovora o spremembah in dopolnitvah Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba pravne, organizacijske ali socialne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, od tega eno leto na kadrovsko-socialnem področju Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour, Škofja Loka, Titov trg 4/b, z oznako »zc razpis 2«. Delavski svet bo o izbiri kandidata odločil v 60 dneh po končanem zbiranju ponudb. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta. Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja TOZD GOSTINSTVO KRANJ pa objavljamo prosta dela oziroma naloge 2točajev Pogoji: — pomožni gostinski delavec, -- 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo je 3 mesece. Pismene ponudbe t dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba v Kranju, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. ij== zavarovalna skupnost triglav VtfJ GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ ZASEBNEGA SEKTORJA, zbiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkasiranje premij (2 zavarovalna zastopnika) za območja 1. Jesenice — Planina pod Golico 2. Tržič — Bistrica 2. ZAJEM PODATKOV ZA AOP Delovno razmerje bo sklenjeno za polni delovni čas: pod 1. 1. za nedoločen čas pod 1. 2. za določen čas (za dobo 10 mesecev) pod 2. za določen čas (za dobo 8 mesecev) Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1. — da imajo popolno srednješolsko izobrazbo oziroma naj manj poklicno šolo in 2 leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — veselje za terensko delo in veselje za delo z ljudmi Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa. Pod 2. — da imajo končano nepopolno srednjo šolo, — da imajo dve leti delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto s področja zajemanja podatkov za AOP Prošnjo je teba nasloviti na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni, po poteku ohjavnega roka. AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d Na podlagi sklepa komisije za medsebojna razmerja delavcev z dne 15. 11. 1983 delovne skupnosti AMD Kranj vabimo k sodelovanju na dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas 1. KNJIGOVODJE (računovodje) 2. AVTOMEHANIKA Pogoji: pod 1. — srednja ekonomska šola, tri leta delovnih izkušenj v računovodstvu, pod 2. — KV avtomehanik. Izmensko delo je na delih pod točko 2. Drugi pogoji po določbah samoupravnih aktov. Prošnje z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor. O izbiri bomo izbrane kandidate obvestili v 30 dneh. O LAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE Kolesarska noč ima svojo moč KOLESARSKJI NOČNI KRITERIJ V HOTELU CREINA 25. 11. ob 20. uri Nastopajoči: — Kolesarji Save Kranj brez koles — Športni novinarji — Plesna skupina ARUBA iz Ljubljane 17,,CMA _ Vokalno instrumentalni ansambel NOČNA IZMENA in še kdo Scu>a uroro Rezervacije v recepciji hotela Creina. Vabi upravni odbor Kolesarskega kluba SAVA Kfu*> -----1 ALPETOUR HOTELI ALPETOUR POSKUSITE SPECIALITETE ŠUMADIJSKE KUHINJE! Pripravljajo jih gostinski delavci iz Smederevske Palanke: — 26. 11. ob 20. uri v hotelu ZLATOROG v Bohinju — 27. 11. ob 20. uri v hotelu CREINA v Kranju — 28. 11. ob 20. uri v hotelu TRANSTURIST v Škofji Loki Za zabavo bodo poskrbeli — narodnozabavni ansambel Sinkope, pevka starogradskih pesmi Zorica Mirovič in folklorna grupa KUD Abrašević iz Smederevske Palanke. Za čas redukcij so še vedno najprimernejše baterijske svetilke. V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo jih videli 10 različnih vrst, od najbolj preprostih, do magnetnih in stoječih. Za vse imajo tudi ustrezne baterijske vložke. Cena vložkov je od 14,25 do 59.80 din, za ohišje pa od 109.65 do 270.70 din. Na zalogi pa imajo tudi nekaj petrolejk. Kranj — Minuli petek seje v poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju sestal organizacijski odbor sejma opreme in sredstev civilne zaščite. Člani odbora so na seji pregledali uspešnost letošnje prireditve in se dogovorili za program prihodnjega, 12. sejma, ki bo od 29. maja do 1. junija 1984 v Kranju. Ob tem so obravnavali tudi problematiko prirejanja podobnih sejmov v drugih krajih po Jugoslaviji in nujnost nekaterih dopolnitev za kranjsko prireditev, zlasti priprava kataloga izdelkov vseh domačih proizvajalcev za potrebe civilne zaščite. (S) — Foto: S. Saje Urejanje poti v Podbrezjah — V krajevni skupnosti Podbrezjc so letos končali drugo etapo urejanja krajevnih cest in poti, med katero so na skupno 2600 metrih makadamskih poti položili asfalt. V to so vložili 5,36 milijona dinarjev, veliko denarja pa so prihranili tudi s prostovoljnim delom. Na udarniški akciji minulo nedeljo se je kljub mrazu zbralo blizu 30 krajanov, ki so nasipavali in urejali bunkine ob novo asfaltirani cesti med zaselkoma Srednja vas in Podtubor. (S) — Foto: S. Saje PPC gorenjski sejem Kranj URNIK REKREACIJSKEGA DRSANJA torek od 16. do 18. ure sreda od 16. — 18. ure četrtek od 16. — 18. ure petek od 16. — 18. ure in 19. - 21 sobota od 10. in 14. — 16 nedelja od 15. — 17. ure, 20. ure. VSTOPNINA: Odrasli otroci do 7 let ure ure - 12. ure 10. —12 ure, in od 18.— 50.— din 25.— din SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ, Stritarjeva 5 razpisuje rja podlagi 100. člena statuta podjetja prosto delovno področje KV KUHARJA - KUHARICE Pogoji: — KV kuhar in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo obvestili kandidate v 30 dneh po končani objavi. DOM PETRA UZARJA TRŽIČ Delavski svet objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE eko- Pogoji: — višja šolska izobrazba nomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu ali — srednješolska izobrazba ekonomske smeri in — 10 let delovnih izkušenj v računovodstvu, — moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po "bjavi na naslov Dom Petra Uzarja, Tržič. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku roka za prijavo. MALI r OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam PRAŠIČA za zakol od 120-130 kg. Butalič Pavel, Jezerska 74, Kranj. Prodam malo rabljene ČEVLJE za TURNO SMUKO znamke Kastinger, št. 42, in skoraj nove SMUČI ELAN RC 03, 185 cm, z vezmi MARKER za alpsko in turno smučanje — Saje, Pod-brezje 58, tel.: 21-860 (ponedeljek ih četrtek dopoldan) Prodam 25 kg težkega PUJSKA in otroško KOLO, od 6 do 8 let. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 11940 Prodam PRAŠIČA težkega od 150 do 160 kg. Telefon 43-108 11947 Večje število MOŠKIH OBLEK za manjšo postavo, št. 50 in ČEVLJEV št. 40, ugodno prodam. Telefon 28-237 dopoldan 11958 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, raztegljiv kavč, dva fotelja in miza. Milena Krek, Trojarjeva 7, Kranj 12103 Prodam PRAŠIČA za zakol in KUPIM pograd, ležišče, omaro, termoaku-mulacijsko PEČ, hladilnik in kuhinjske elemente. Telefon 27-329 popoldan in 28-861 — int. 23-28 dopoldan 12134 Prodam JENICO za pleme, staro 6 tednov. Vinko Hafner, Dorfarje 22 12144 Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Pavle Bogataj, Gorenja vas 107, Gorenja vas 12145 Prodam brejo TELICO, po izbiri. Bogataj, Log 5, Škofja Loka 12146 Prodam pet-žilni zemeljski KABEL, 25 m. Kejžar, Frankovo naselje 149, Škofja Loka 12147 Zelo ugodno prodam KUHINJSKO POHIŠTVO. Božič, Partizanska 47, Škofja Loka 12148 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE in KRAVO po teletu, zamenjam za jalovo. Lahovče 17, Cerklje 12149 Prodam štiri tedne starega BIKCA simentalca. Zg. Brnik 53, Cerklje 12150 Prodam KRAVO, ki je drugič teleti-la. Podbrezje 7 12151 Barvni TELEVIZOR shaub lorenz PRALNI STROJ gorenje, 380-litrsko SKRINJO LTH in FOTELJ, primeren za ležišče, prodam. Poljanska 62, Škofja Loka 12153 Prodam zadnji traktorski NAKLA-DALEC za gnoj, nov. Jama 4, Mavčiče 12154 Ugodno prodam 3 kub. m COLARIC. Telefon 26-121 zvečer 12155 Prodam suh smrekov OPAŽ. Grego-rec, Sp. Veterno 3, Tržič 12156 Prodam TELETA, simentalske pasme. Letence 1, Golnik 12157 Prodam 200-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, potrebno popravila. Alojz Jeglič, Trboje 58 12158 Prodam BRZOPARILNIK, dobro ohranjen. Telefon 22-901 12159 Prodam SMUČI elan, z okovjem ty-rolia 150 in PANCERJE 43. Škofic, C. na Brdo 21, Kokrica, tel. 25-644 12160 Prodam suha bukova DRVA (klaf-tro). Glinje 13, Cerklje 12161 PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n.sol.o. Kranj, Poštna ulica 4 TOZD za ptt promet Kranj objavlja več prostih del in nalog: 1. ClSCENJE POSLOVNIH PROSTOROV na pošti Kranj 1 — 1 delavko 2. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (pismonoša) — več delavcev 3. DELA V POŠTNEM CENTRU (sortiranje in usmerjanje poštnih pošiljk) — več delavcev Pogoji: pod 1. — končanih 6 razredov osnovne šole pod 2. in 3. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo pod: 1. dveh mesecev 2. in 3. treh mesecev Vse informacije in prijave sprejema tajništvo TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ul. 4, vsak delavnik od 6. do 14.30 ure, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. notranji Prodam TELETA in KOŠTRITjJ pleme ali zakol. Visoče 5. Tržič Prodam plinsko PEČ Sp. Raj« J Žabnica Prodam suha bukova DRVA . M, trah«. Naslov v oglasnem oddeft*- Prodam dva STRUŽNA Mflff! TA »Behler«, premera 7, z dete* barvni TELEVIZOR iskra vow+* Telefon 70-064 Prodam SKOBELNl*5TR0J ravnalko 500 mm. Srečko Zaloše 13, Podnart Prodam črnobel TELEVIZOR, eno leto, za 15.000 din. Žitnik Hrovata 9, Kranj Ugodno prodam ČOLN •Elan«T-nov in vrtno KOSILNICO alfiT^l 60-309 Svetlo dvokrilno rabljeno 0Jl*M prodam za 3.000 din. Panght,95J ška 15 Prodam dva PRAŠIČA za ^' Franc Plevel, Šenčur, Veleso«^,. Prodam dobro ohranjen ŠTČ1, NIK kuppersbusch. Luže 59,S«i^| 1 Prodam GRADBENO BA*>* 4 x 4 m, primerno tudi za skladb cementa ter apna. Slavko Urbiatji draga 13, Duplje Prodam PEČ na olje EMO1 (/ jel Benedičič, Studeno 31, Žefet^Lg * Prodam črnobel TELEVIZOR # Telefon 23-848 Prodam dva TELIČKA, črnobe* * sme, stara teden dni. Gorica J, IjjJ vljica Prodam betonsko ŽELEZO in 'j gume, 13-colske. Franc EerjajiljJ 5, Bled i Prodam WALKMAN DD som.^I izvedba. Telefon 064-67-3« 064-67-035 — Robert Sedaj Prodam TRAKTOR »Store S** zamenjam za kakršnokoli g nez Kalan, Zapoge 11, Vodice Prodam PRAŠIČA za zakol 30; Lesce Prodam ZVOČNIKE koran^' sinusa. Telefon 064/27-935 popotig*, y Prodam 7 mesecev brejo KRA^'« mentalko. Leopoldina Kune, Rtf*> pri Logatcu Prodam barvni TELEVIZOR a nje. Reteče 70, škofja Loka £ Prodam bikca SIMENTALCA* ko FRIZIJKO, staro po 12 «r Franc Janežič, Sp. Brnik 29. Ortfk Jalovo KRAVO zamenjam arfj rico ali prodam. Valentin Zupu5 gorčičeva 15, Bled Prodam KRAVO, ki bo ceztr.4 drugič teletila. Meno Ikic. Leda^a Žiri Za nadaljnjo rejo ali zakol pe^ TELIČKA, starega 8 tednov tVtj-Ribno 30, Bled Prodam črnobel TELEV PRALNI STROJ gorenje, o steljico z jogi jem in globok VOZIČEK. Telefon 28451 Prodam dve dvokrilm 0KY, i ši) z roletami. Hudobivmk /..imo^I 52, Kranj Prodam 4 mesece stare PISKI sovo 47 Prodam 6 tednov staro TF Verlič, Hraše 43, Smlednik KUPIM Kupim decimalno TEHTNKfli 200 kg in pletene STEKLEN 20 litrov. Franc Tušok. Lenari k) ?$ _i VOZILA Prodam karamboliruno ZA$fl 101 M, letnik 1980. pm^ 36.000 km, cena 6 SM Te.o::-.', popoldan KRANJ Obvešča, da je pohištveni program DIV, ki je bil nagrajen z zlato medaljo na sejmu stanovanjske opreme v Kranju, že v prodaji. Kupite ga lahko v salonu pohištva na Primskovem in salonu pohištva na Jesenicah, Skladiščna 5. Vabi vas tudi prenovljeni specializirani salon prodaje kuhinj in bele tehnike, Kranj, Titov trg 5, tel.: 21-485. Telefoni. Kranj 24-554, Jesenice 81-179 Dostava do 30 km brezplaen* — za obisk se priporoča LESNINA KRANJ. J TOREK, 22. NOVEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE _15. STRAN GIA8 ftodam Zastavo 750 SE, letnik 81, 'popoldan Havnik Franc, Bohinj-Bela64 frrodam avto VVARTBURG caravan. ✓jiik 1978, registriran do septembra m Senično 19, tel. 57-089 11986 .-odam ZASTAVO 750, letnik 1980, vpstrirano do marca 1984 Štern, C. JUe, Kranj (nebotičnik) 11990 fodam dobro ohranjen VW PASAT, ttmk 1975. Miha Koselj, Bevkova 23, latovljica 11996 Prodam karambolirano ZASTAVO I, letnik 1978. Arhar, Papirnica 8, SdjaLoka 12011 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, »voženih 55.000 km. Dušen Lahaj * Sutna 38, Žabnica, tel. 44-580 12117 Poceni prodam ŠKODO 110 L, celo * po delih. Telefon 61-282 12191 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik UI.Telefon 61-041 popoldan 12192 Ugodno prodam ZASTAVO 750, leta W73. Zupančičeva 25, Kranj 12193 ELEKTRONIC 90, športno preureja prodam za 3,2 SM. Telefon •»■27-620 12194 Poceni prodam SPAČKA, letnik IM.karoserija obnovljena. Golnik 65 12195 Poceni prodam VW 1200, letnik 1966. tac. Pod Stražo 1, Bled 12196 fanta zadnji desni BLATNIK za av-kl25-PZ. Telefon 74-986 12197 Predam ZASTAVO 101, po delih, z im motorjem. Kropa 39, tel. fjjg 12198 PUT 126-P. letnik 1979, odlično t tfcranjen, zamenjam za Z-850, letnik '■fl, po dogovoru. Jasna Valenčič, 9 Itnarjeva 8, Kranj 12199 POPRAVLJAM traktorje »Zetor«, »Deut2« in IMT. Na zalogi imam tudi Glvsuntin in sredstvo proti zgoščevanju nafte. Vine KRIZNAR, Naklo, Pavle Medetove 53, tel. 47-054 12206 Zahvala PRIREDITVE KUD Svoboda Stražišče vabi v petek, 25 novembra ob 20. uri na večer DIX1LANDA v dom krajevne skupnosti. Predprodaja vstopnic v trafiki v Sti a/.išču ter eno uro pred pričetkom v domu KS. Vabljeni IZGUBLJENO_ V četrtek, 17. 11. 1983 sem v centru Kranja izgubila ŽENSKO URO. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne na naslov: Štular, Dra-žgoška 6, tel.24-571 12207 Ob požaru, ki nas je prizadel, se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri gašenju požara, vsem sosedom in stanovalcem vrstnih hiš, sodelavcem in delovnima organizacijama Obrtnik in TGA Reteče za pomoč. OKORNOVI iz Groharjevega naselja — Škofja Loka OSTALO 12208 V bifeju samopostrežne trgovine v Britofu je bila 15. 11. 1983, ob 8.15 ukradena črna moška DENARNICA z veliko vrednostjo denarja in dokumenti. Prosim osebo, da vrne vsaj dokumente .12209 INSTRUIRAM angleščino in francoščino. Teran, Kuratova 21, Kranj — Kokrica 12210 V najem vzamem GARAŽO v Vreč-kovi ulici ali blizu kotlovnice Tel. 24-773. ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega moža in očeta MARTINA KORITNIKA se iskreno zahvaljujeva dr. Beleharju za dolgoletno zdravniško pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred za izrečene lepe besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi vsem sosedom in darovalcem cvetja ter vsem, ki ste sočustvovali z nama in ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽENA PAVLA S SINOM MARTINOM STANOVANJA Kajii samski moški, išče GARSO-vlRO ali SOBO s kopalnico v Kranju ibhfnji okolici. Šifra: Veliko odsoten 11786 V Kranju ali bližnji okolici iščem 1080 ali večjo sobo s kuhinjo. Šifra: fetaromehanik 12200 Mlada uslužbenka išče SOBO v Kraćali bližnji okolici. Telefon 23-519 v od 6. do 14 ure 12201 Zamenjam družbeno GARSONJE-)[)aaPlanini, s telefonom, za dvo- ali *»obno STANOVANJE. Informacije kiti. 28-559 12202 ZAPOSLITVE ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož in oče FRANC BITENC Labore, Žeškova 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in nam denarno pomagali. Posebno zahvalo pa smo dolžni tovarni Sava; TOZD Mesoizdel-ki, družini Draksler in profesorici ter učenkam 1. c razreda EASC. Gospodu župniku se zahvaljujemo za pogrebni obred pevcem pa za ganljive žalostinke. Zahvaljujemo se tudi dr. Perčičevi in dr. Jenko-Burgarjevi. ŽALUJOČI: žena Lidija, sin Igor, hčerka Damjana in sestra Marija z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, babice in prababice MIHAELE DERLING roj. ŠMID se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu IBI, Zvezda, Iskra Kranj, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem za žalostinke, izrečeno sožalje, denarno pomoč, za darovano cvetje in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA' ŽALUJOČI: mož Ciril, sin Tone, hčerka Anic a, sin Mirko ter sin Slavko z družinami Kranj, 19. novembra 1983 Dekle išče DELO v popoldanskem tam. Šifra: Vestna 12203 KV KUHARICA— KUHAR, dobi tati)) zaposlitev. OD po dogovoru, nede lj« proste. Zglasite se osebno ali po te-efcnu od 9. do 22. ure. Gostilna »PRI VIKTORJU«, Partizanska 17, Kranj, '*i»484 12204 OBVESTILA Od 25. 11. dalje prevzamem izdelavo Utranjih OMETOV, v zaprtih prostorna območju Kranja. Sem zidar — thtnik z iskušeno skupino. V zim-fem času delam 30 % ceneje od cen, i veljajo v gradbeništvu. Ponudbe a*30 S ceneje 12065 OBLAGAM in TAPECIRAM jedilne aKt in stole. Peric, Kidričeva 45, tel. VZi 12205 ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in starega očeta JOŽETA ČERNIVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala Gasilskemu društvu Pnmskovo in Balinarskemu društvu »CENTER« pri iskanju. Najlepše se zahvaljujemo delavcem in vodstvu DO Telematike ter govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala g. župniku za lep obred in pevcem za žalostinke ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 17. novembra 1983 ZAHVAIJ\ Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, sina in brata LOJZETA LIKARJA se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom m pr jateljern, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani nam lajšali bolečine in našega Lojzeta tako množično pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku iz Preddvora za pogrebne slovesnosti in bodrilne besede, cerkvenim nevcem in zvonarjem. Ganila nas je tudi nesebična pomoč kolektiva IPlovice iz Preddvora, poslovilne besede njenega predstavnika. Hvala njenim pevcem in gasilski enoti. Najlepša hvala tudi zdravnici iz Jelovice in zdravniškemu osebju z Golnika, ki je z nami upalo do konca. VSI NJEGOVI Potoče Preddvor, Škofja Loka, Ljubljana, Sevnica, 13. novembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža VIKTORJA THALERJA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem organizaciji ZB Vodovodni stolp za venec, predstavnikoma ZB tov. Stanetu Toplaku in DU za ganljive besede, ter žalostinke ob odprtem grobu. Zahvaljujem se tudi HS Sorlijeve 11 za venec in Babičevim za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, kakor tudi praporščakom. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Zalka, brat Niko in sestri Justina in Micka Kranj, Ljubljana, Železniki, Škofja Loka. Cerkno, Jesenice, Radovljica, 14. novembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZIJA MUBIJA Brusarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, zlasti pa Janezu Ovseniku, Jožetu Umniku in Nežki Oven. Hvala vsem, ki so nas tolažil,, izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje, se poslovili od njega ter ga spremili na zadnji poti Iskrena hvala sosedom in delovnim organizacijam. Zahvaljujemo se pevcem, predstavniku Krajevne skupnosti Prodoslje za poslovilne besede, praporščakom in zvonarjem. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred. ŠE ENKRAT HVALA VSEM IN VSAKOMUR! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Prodoslje, 16. novembra 1983 V 76. letu starosti je nenadoma umrla IVANA RIBIČ roj. VERGINC p. d. Maverjeva mama iz Mojstrane OHRANILI JO BOMO V TRAJNEM SPOMINU! ŽALUJOČI: mož Janez, sin Lojze, snaha Boža s hčerkama Darjo in Martino ter drugi sorodniki Mojstrana, 21. novembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata, strica, svaka in dedka JANEZA GROSA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Bajžlju za skrb in lajšanje trpljinja v času njegove bolezni, vsem govornikom, godbi, pevcem za žalostinke ter g. župniku za Icd pogrebni obred. Iskrena hvala vsem poklicnim gasilcem Slovenije in go renjskih občin, kakor tudi ostalim gasilcem, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, Sydney, 15. novembra 1983 r GLASOVA ANKETA Stari vrh se pripravlja na zimo Škofja Loka — Prijazna in topla je Alpetourova koča na Starem vrhu na platoju zgornje postaje sedežni-ce, le to napako ima, da je premajhna. V dneh, ko se tu tare na stotine smučarjev, dvajset sedežev v restavraciji ne pomeni nič. Že dalj časa so se pri Alpetouru pripravljali, da bi zaprli del terase ob koči in tam postavili mize. Letos, kaže, jim bo to le uspelo. Kot je povedal vodja tozda Hoteli Niko Cenčič, so letošnje poletje teraso že zaprli, Alpetour pa izdeluje notranjo opremo. Do sezone bo terasa nared in koča na Starem vrhu bo dobila novih 20 sedežev, tako da bo lahko sprejela za cel avtobus gostov. Alpetourova koča na Starem vrhu je razen ob ponedeljkih odprta vse leto. Za dobro počutje gostov skrbi novi oskrbnik Srečo Arhar, Alpetou-rov delavec^z Krope, z ženo Anico, ki ima na skrbi kuhinjo. Za novo smučarsko sezono obljubljajo, da bo v koči vedno mogoče dobiti enolončnice in kosila, pa seveda tudi tople napitke in hitro pripravljene tople jedi. Koča ima 14 ležišč in je od novega leta do srede februarja že povsem zasedena. Gostje, ki v koči prenočujejo, imajo lahko tu vsak dan, tudi ob ponedeljkih, popolno oskrbo. Delovna organizacija Šport rekreacija iz Škofje Loke je na Starem vrhu vse leto pridno vzdrževala žičnice in planirala terene. Na Greblji-ci je pripravljeno novo družinsko smučišče, ki bo kot nalašč za manj zahtevne smučarje. D. Dolenc Pogorišče na Jakobu — kamen spotike: Šest let bo tega, odkar je na Jakobu, znani in priljubljeni izletniški točki v kranjski občini, pogorela stavba, katere lastnik je planinska skupina Žičnice Ljubljana. Za ostanke nekdanjega zavetišča se vsa ta leta ni nihče zmenil. Planinsko društvo Kranj pa vse pogosteje dobiva kritične pripombe na račun tega kamna spotike. V kranjskem Planinskem društvu se strinjajo, da pogorišče kazi izgled sicer lepe izletniške točke. Ocenjujejo, da bi se s sorazmerno skromnimi sredstvi lahko uredilo prijetno zavetišče. Ob širši družbeni podpori so se te naloge tudi pripravljeni lotiti. — A. Z. — Foto: F. Ekar Primanjkljaj pri obratovanju drsališča Prošnja za nemoteno obratovanje in vzdrževanje drsališča v Kranju je naslovljena na združeno delo kamniški @ feriten Kranj — Podatki o zasedenosti umetnega drsališča v Kranju v večnamenski dvorani Poslovno-prire-ditvenega centra Gorenjski sejem so po dveletnem obratovanju drsališča v zimskih mesecih razveseljivi. Doslej se je v vsaki sezoni zvrstilo na r Učenci bolj nagajivi, učitelji pa zivcni Telesne kazni v šoli niso dovoljene — Pa vendar nekateri učitelji, nemočni zaradi žlehtnobe otrok, še menijo, da je klofuta učinkovitejša od pismenega opomina — Reakcije staršev so v takih primerih različne; nekateri se razburjajo za »prazen nič«, drugi pa molčijo, kadar bi učitelju morali stopiti na prste V sedmem razredu smo dobili za pouk srbohrvatskega jezika novo učiteljico. Mlada in prikupna začetnica je bila plaha, čutili smo, da se nas nekako boji in zato smo ji s še večjim veseljem nagajali. Nekoč se je eden od sošolcev spustil z njo v besedni dvoboj, odgovarjal se ji je, bi rekli po domače. Uboga učiteljica pa v jok in po ravnatelja. Ravnatelj je bil strog mož, a pošten in spoštovan, razgrajače je znal hitro in učinkovito pomiriti. Sošolca je dvignil za ušesa, ga ostro pogledal, s par besedami okaral in ga spustil na tla. Tako kaznovani učenci se niti niso pritoževali. Prav pohuljeno so sedli v klop in vsaj nekaj časa je bil pred njimi mir. Doma niso tožili zaradi navitih ušes, ker so se čutili krive in ker bi jim starši ušesa verjetno še enkrat navili. Bili smo pač vzgojeni v stilu: bodi tiho, kadar govorijo odrasli ali če te nihče'nič ne vpraša. Danes je stvar nekoliko drugačna. Zaposleni starši imajo za otroke vse manj časa. Najraje jih odslovijo na dvorišče ali pred televizorje, da imajo mir pred njimi. Otroci so tudi bolj sproščeni, korajžni — to je seveda prav — žal pa ne samo pri zagovarjanju znanja, ampak tudi pri najrazličnejših vragolijah. Ni osamljen primer, da so jih našli v stranišču, ko so kvartali za denar, da so trosili po šoli risalne žebljičke, spuščali zračnice ali kradli dele koles, da so .. . Starši se izgovarjajo, da osnovna šola otroke premalo vzgaja. Učitelji pravijo, da starši zanemarjajo vzgojo, skratka, krivdo valijo drug na drugega, otroci pa so vse manj vzgojeni. Ni čudno, da kdaj kateremu od učiteljev popustijo živci. Roka se samodejno iztegne in prisoli klufuto. A od tu naprej je stvar zdaj drugačna, kot je bila včasih, ko se zaradi klofut nihče ni kaj dosti razburjal. Različna je predvsem reakcija staršev. Učitelj ne sme tepsti otrok. Groza, kako si drzne udariti našega! S potlačenim občutkom krivde zaradi pomanjkanja časa za vzgojo svojega otroka nekateri starši pridr-vijo v šolo in stresejo jezo nad učiteljem. Ta svojo nerazsodnost, trenutek jeze, ko se mu je roka sama od sebe sprožila, opravičuje na vse načine. Opravičila seveda ni. A starši so potolaženi, saj so mu napeli levite, ki mu gredo, mu nakopali na vrat zagovor pri ravnatelju ali celo pred disciplinsko komisijo. Drugič bo že vedel, kako se mora obnašati do našega pridnega otroka. Saj v šoli je res priden čisto drugače kot doma, kjer ga semintja moramo kaznovati s palico. K sreči je večina staršev poštenih do sebe, otrok in učiteljev. A kot se včasih nekateri brez potrebe razburijo — dokaj svež je primer iz ene od tržiških osnovnih šol, kjer je učitelj telesne vzgoje udaril naga-jivca, pa si s tem nakopal skoraj politični škandal — tako bi bilo včasih dobro, da kateremu od učiteljev starši upravičeno stopijo na prste. Nedavni dogodek iz ene od kranjskih osnovnih šol je k sreči res redek. Četrtošolcem je učiteljica rekla, naj gredo povedat v pisarno, če bo morda kdaj zamudila pouk. Zadnjič, ko so bili v popoldanski izmeni, ga je res, iii dva učenca sta odkorakala po ravnatelja. A ravno v tistem je učiteljica prišla, ravnatelj se je potolažen obrnil, učiteljica pa je v neprištevnem besu, češ zdaj me boste pa še špecali, začela mahati po najbližjih otrocih. Cetrtošolci imajo še dober občutek za poštenje in v tem primeru se res niso čutili krive. Zakaj torej klofute, razbita očala ene od sošolk? Starši vedo za izgred, a nihče nič ne reče. Se bojijo, da bodo njihovi otroci prikrajšani pri ocenjevanju? Škoda, morali bi se pritožiti in zahtevati disciplinski ukrep, saj izgred ne postavlja v slabo luč le srdite učiteljice, ki s takim načinom dela vsekakor no sodi v razred, ampak tudi druge učitelje v šoli, ki tega ne zaslužijo. H. Jelovčan ledeni ploskvi prek 100.000 drsalcev. Tako je drsališče v Kranju nedvomno eden najbolj obiskanih objektov za množično rekreacijo v občini. Pri obratovanju drsališča pa se letos kažejo težave zaradi razlik med stroški in prihodki. S ceno vstopnic, ki znaša 50 dinarjev, upravljalec — Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem — ne more več pokrivati vseh stroškov in zato se le-ti že zajedajo v dohodek delovne organizacije. Tako bo letos zmanjkalo okrog 4,5 milijona dinajjev. V primarjavi z drugimi tovrstnimi drsališči v Sloveniji se kranjsko razlikuje v tem, da so stroški pokrivanja drsališča dolgoročno urejeni. Za nemoteno obratovanje večnamenske dvorane je namreč podpisan samoupravni sporazum, med podpisniki pa je 32 predstavnikov združenega dela v občini. Pred dnevi je bila v zvezi z nastalim položajem okrog drsališča sklicana seja sveta uporabnikov. Dogovorili so se, da bo posebna delovna skupina preučila vse tiste stroške, ki-bi jih združeno delo lahko nosilo v zvezi z drsališčem. Upajmo, da bo združeno delo prisluhnilo težavam, ki se kažejo zaradi povečanih stroškov energije in drugih v primanjkljaju pri obratovanju drsališča. Vprašljivo je, če bi s podražitvijo vstopnic za drsališče lahko rešili stanje. Posledica bi bila lahko manjše zanimanje, kar pa bi pri celotnem poslovanju in obratovanju navrglo še dodatno igubo. Največji izkoristek, če ga tako imenujemo, je namreč, če je na ledeni ploskvi hkrati okrog 300 drsalcev. Podražitve bi število nedvomno zmanjšale. Glede na to, da je kranjsko združeno delo že nekajkrat dokazalo, da ima razumevanje in da je sposobno materialno podpreti tudi različne rekreacijske ali športne prireditve v občini in izven nje, lahko najbrž pričakujemo, da tudi tokrat ne bo ostalo ob strani, ko gre za eno najbolj množičnih oblik rekreacije v občini! A. Žalar PRODAJALNA Delikatesa KRANJ v novembru in decembru odprta tudi ob sobotah po- poldne nasvidenje Slikarska razstava v Stražišču V torek, 22. novembra, ob 18. uri zvečer bodo v avli doma krajevne skupnosti v Stražišču odprli razstavo del znanega gorenjskega slikarja Karlija Kuharja. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od a do 12. ure. Ločani za zgled Obrtna dejavnost v Škofji Loki in njeni okolici sega daleč v srednji vek. Najstarejši ohranjeni pisani viri, ki govorijo o obrtni dejavnosti, so iz 14. stoletja in omenjajo razvoj stavbarsko-zidarske obrti. Zanimiva freska v Crngro-bu iz 15. stoletja govori o rokodelcih, kovačih, krojačih, zidarjih, mesarjih, pekih in tkalcih. Pozneje je Škofja Loka slovela po izdelkih umetnih mizarjev, kleparjev, ključavničarjev, kiparjev in rezbarjev. Ob zadnji predvojni razstavi obrtne dejavnosti je na območju škofjeloške občine delalo 716 obrtnikov: 106 čevljarjev, 50 mizarjev, 43 krojačev, 29 šivilj, 21 mesarjev, 18 kolarjev, 17 pekov, 14 sedlarjev in tako naprej. Danes, po sedeminštiridesetih letih, pa je slika veliko drugačna. Vsa Škofja Loka z okolico ima le še 410 obrtnikov, od tega 112 avto-prevoznikov, 36 gostincev, 28 pla-stičarjev, 16 kovinskih galanteri-stov, 12 strugarjev, 11 soboslikar-jev, 14 frizerk in frizerjev, 11 mizarjev, 12 izdelovalcev lesenih izdelkov, 8 zidarjev, 6 avtoličarjev itd. Od starih loških obrti so ostali še 4 kovači, 4 kamnoseki, 2 stavbarja, 4 krojači, 6 šivilj, 1 čevljar, 1 tesar, 1 glavnikar, 1 sodar, 1 Žagar in 1 prevoznik s konjsko vprego. Pravo sliko današnje obrtne dejavnosti v Škofji Loki in njeni okolici človek dobi šele, ko se sprehodi po obrtni razstavi, ki so jo loški obrtniki te dni pripravili v dvorani na Podnu. Občutek dobiš, da so izdelki nekdanjih zvrsti obrti, kot kovačev, sodar-jev, mizarjev, kleparjev in podobnih le še za okras, obrtniška folklora. V vseh vitrinah pravladuje-jo izdelki iz plastičnih mas, ulitki, kovinski deli, za katere veš, da so deli nekih strojev, skratka, industrija v malem. Človek skoraj ne more verjeti, da je vse to izdelano v obrtniških delavnicah. kaj naši obrtniki znajo delati t* sa vsega so že sposobni. Rastava je tudi odlično postavljena ftt dni bo kar premalo, da bi si io« ogledali.« Fanika Sokol, Gabrk nad Skoi- jo Ix>ko: »Toliko te dni govor, o i razstavi obrtnikov na Podnu] da sem si jo res želela ogledati Ob prikazu vseh teh dejavnost; |ajp človek občutek, da je na.indusr.;-ski, ne pa na obrtni razstavi. Toliko zahtevnih izdelkov je rastavljenih. Izredno lepo je tudi postavljena. Zdi se mi, da bi bili loški obrtniki lahko za vzgled. Tut v drugih gorenjskih občinah is morali pripraviti takšne razstave, da bi industrija vedela, kje lahke računa na obrtnika. Tako pa i-delki obrtnikov ostajajo skrit a vrati delavnic in industrija išče dela v inozemstvu. Drug za dragega ne vedo.« Jože Hauptman, Škofja Loka: »Zamisel, takole pokazati delo obrtnikov, je dobra, škoda je le, da o razstavi ni seznanjena širša javnost, tu mislim industrijo vse Jugoslavije, da bi prišli in videli, Anton Zupan, Kranj: »Zanim. vo je takole srečanje obrti m industrije. Tamle loške tovarne m kazujejo, kaj vse potrebuje-;' ) kaj bi lahko zanje izdeloval; ofc tniki. Tu šele vidiš, kako \ejto možnosti so skrite prav v obrt Naši zdomci bi si morali Ogfeđat! takšnole razstavo in bi lahko i-1 sno videli, kakšnega dela bi * lahko oprijeli, kaj potrebuje ni«* industrija. Človek skoraj nemo« verjeti, da je v loški občiruOtf tako razvita. Saj je industriji* malem. Sploh pa je razstava«! čno postavljena. Zdi se mi, se Gorenjski sejem pri lojk* obrtnikih lahko marsičesa * učil.« D. Dolenc Gospodarno delo PD Kranj KRANJ — Nedavno sejo upravnega odbora so v Planinskem društvu Kranj posvetili pregledu poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta. Med drugim so se seznanili tudi 1 obračunom kranjske alpinistične odprave v Pamir, oceno škode na tovorni žičnici Kališče in predlogom zimske dejavnosti v društvu. Ob obravnavi gospodarjenja do konca septembra letos so najprej pregledali delo inventurnih komisij, ki so skrbno popisale inventar in zaloge v vseh treh kočah društva. Sledilo je finančno poročilo, iz katerega je razvidno, da je končni rezultat poslovanja v poletni sezoni kljub manj-* šemu prometu na Ledinah od načrtovanega zadovoljiv; postojanke na Kališču, Krvavcu in Ledinah so v devetih mesecih letos dosegle 84 odstotkov načrtovanega prometa za celo leto in z njim iztržile 5 odstotkov večji dohodek kot v enakem obdobju lani. Kot so ugotovili, je na ugoden rezultat poslovanja društva v znatni meri vplivalo gospodarno delo v postojankah. Hkrati so naglasili, da ne bi bilo moč uresničiti obsežne društvene dejavnosti brez finančne podpore okolja, saj je delo odsekov odvisno od namenskih prispevkov občinske telesnokulturne skupnosti. Ocenili so tudi, da bo finančni rezultat društvenega poslovanja prav tako pozitiven konec leta, če zima ne bo prepozna in bo obisk smučarjev na Krvavcu dober. Sestavni del poročila o poskus je bil tudi obračun letošnje ajalF čne odprave v Pamir. Skupni strt* odprave, ki jih ocenjujejo na 1,4 milijona dinarjev, so večidel ravnani in so zanje zagotovišv' dokončnega financiranja. Za sO** na tovorni žičnici Kališče, kj*rj*r* dr to drevo povzročilo zaokreti soč dinarjev škode, se društvo**'' varja o povračilu z zavarovalni«. Predlog programa amske •# nosti društva predvideva orjam*" jo planinske šole za pionirjem^ dince, predavanj alpinistovpaJP raznih predavanj za Javnostmi skega tečaja za planince naKa^ Podrobneje bodo ta programe^ navali na prihodnji seji, ko gj** tudi sprejeli. s M Razstava v Peku Tržič — V petek popoldne je vno društvo Ozdravljenih alka* kov Peko odprlo v tovarniški* f štorih razstavo ročnih del svejfil nov. Med njimi prevladujejo nt kovinski izdelki, vezenin« tenine. Razstava, ki sodi v okvir f reditev meseca boja proti alkofr* mu, bo odprta še danes dopokjD* Otvoritev je bila združe:.., v vanjem dr. Jožeta Klobuč.v . mo Družbene korenine alkoholih medtem ko so kulturni propi*** spevali cicibani iz bistriške^ vrl* Hi 15 LET BLAGOV NIČE FUŽINAR NA JE SENICAH rSk^ jas :m*šM&sm _______kovinotehna.