Remšnik. V nedeljo dne 26. aprila smo obhajali pri nas lepo nedeljo. Tudi shod smo imeli, na katerega je hotel priti g. Pušenjak, mož krščanakih načel poštenoati in dela. Kako smo ee preatrašili ob atrašni novici, da je gospod Pušenjak, na§ zveati prijatelj in zagovornik vsepovsod, že med rajnimi! Naj mu Bog povrne vse in usliši vseh Remšničanov želja: Bodi Vam, gospod poslanec, v večnoati dobro in proaite tam za naa! — Slovo je vzel od Remšnika kot dober aosed, prijatelj in pomočnik, g. brezenški župnik, ki je tolikokrat obiakal Remšnik in sv. Pankracija. Naj se mu v lepi Savinjski dolini dobro godi in naj mu Bog obilo poplača vaako pomoč! Ruše. 27. t. m. poteče aedemdeset let, kar je nastopilo Bralno društvo v Rušah a prvo večjo prireditvijo »Besedo«, ki jo je vodil takratni predaednik društva, znani pohorski narodnjak in ljudski pesnik Davorin Grizold. Proalavila se je s to »Besedo« obletnica društvenega obstanka, kajti ustanovljeno je bilo Bralno društvo v Rušah dobro leto poprej. Pobudo za ustanovitev ruskega Bralnega društva je dal takratni ruški kaplan Božidar Wurzer. Odtakrat ae je v Rušah marsikaj izpremenilo . Razmere so postale bolj raznolike, delo, ki ga je prvotno upravljalo eno samo društvo, ae je sčaaoma razdelilo tako, da imajo danea Ruše celo vrato raznih narodnih in kulturnih organizacij. Najatarejša med njimi, več ali manj matica vsem drugim, pa je Bralno društvo. Sv. Martin na Pohorju. V nedeljo dne 24. t. m., ob 8. uri predpoldne, priredi Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor Slovenska Bistrica, pri Sv. Martinu na Pohorju v proatorih goatilne pri Korenu invalidako zborovanje. — V nedeljo dne 26. aprila 1936 se je poročila v Slovenaki Bistrici gdč. Vorša Roza, poaeatniška hči iz krščanake hiše Voršajeve, v katero prihaja dolga leta naš »Slovenaki goapodar«, ter sestra pomožnega poštarja g. Vorža Leopolda pri Sv. Martinu na Pohorju, z g. Kropič Rudolfom, žandarmerijakim podnarednikom iz Veleaa. št. Peter pri Maribora. Prvo nedeljo v juniju se vrši popoldne po večernicah v samostanski Soli predavanje posvečeno apomlnu velikega A. M. Slomšeka. — Glavni oltar naše cerkve je g. mojster Zamuda Franc od Sv. Križa na Murskem polju mojstrsko prenovil in ga apravil v Isti atan kot je bil prvotno. Oltar je prava umetnina in je bll izgotovljen leta 1736. — Sadno drevje je odcvetelo in kaže na obilno sadno letino. Tisti, ki imajo kaj za odločevati, naj poskrbe, da bomo avoj pridelek tudi v stanu po primerni ceni prodati. Sv. Jakob v SIov. goricah. Polnostevilno so «e zbrali člani tukajšnje krajevne organizacije JRZ k ustanovnemu občnemu zboru v nedeljo dne 3. maja. Izvoljeni ao bili enoglasno vsi člani pripravljalnega odbpra in ae je odbor stranke samo še povečal z moži, katerih ugled, razum in delavnost nam daje najboljše zagotovilo, da bo stranka se širila in vkoreninila v korist našega prebivalstva. Sv. Jakob v Slov. gor. Sprejmite, prosim, z ozirom poročilo o nagrobnem kamnu na tukajšnjem pokopališču sledeče pojasnilo: Omenjeni nagrobni kamen je bil že nad 20 let lastnina tukajšnje cerkve in nepozabljen. Zato smo ga, kakor je navada, pred dvema letoma prodali zanesljivi stranki, ki je za cerkev kot odškodnino ponudila največji zncsek in se obenem zavezala, porabiti kameri zopet za nagrobni apomenik. Gornja Radgona. (60 letnica vrlega moža.) V pondeljek 11. maja je dopolnil 60 let svojega plodonosnega življenja oče mariborakega semeniškega špirituala g. dr. Antona Trstenjaka, g. Ivan Trstenjak, poaeatnik v Ivanjševcih, župnija Sv. Peter pri Gornji Radgoni. Naš 60 letnik je splošno znana in obče spoštovana osebnoat daleč na okrog. Ne samo vzoren gospodar, temveč tudi vzoren javni delavec. Skozi deaet let je uspešno v aplošno zadovoljstvo vodil bivšo občino Ivanjševci, vse do združitve z veliko ob<Mno Negova. Za svojo požrtvovalno in neaebično delo je prejel tudi priznanje na višjem mestu, ko je bil odlikovan z redom sv. Save V. reda. — Tudi v novi občini zavzema odlično meato kot član občinake uprave. Gospod Ivan Tratenjak je pristna slovenska korenina — mož po božji volji. Odlikuje ga možat naatop, značajnoat, doslednost in globoko versko prepričanje. Nikoli ni klonil, tudi takrat ne, ko ao mu hoteli pod prejšnjim režimom vzeti župansko čast. Tudi kot župan je pod prejšnjim protiljudskim režimom ostal vedno zvest slovenaki in katoliški miali ter našemu voditelju dr. Korošcu. Tega prepričanja tudi nl nikdar prikrlval. — G. Tratenjakjj želimo ob njegovi 60 letnici, da bi v tako krepkem zdravju, kakor obhaja ta lep življenjski jubilej, dočakal še sedmi, osmi in deveti križ. Bog ga ohrani! Lukavci pri Ljufomeni. V nedeljo 3. maja so <meli domači gasilci svojo navadno sejo v gostilni. Med mirno 1'azpravo vstopijo močno vinjeni fantje v gostilno. Gostilničar jim je zahtevano pijačo odklonil, ker so ga imeli dovolj. Kar nepričakovano so planili fantje na gasilce in pričel se je pretep. Z zadevo se bavijo obtaati. Lilmerk pri Ormožu. Sedaj smo malo oživeli, fto je skoro v vsaki kleti vinotoč. Ljudem pa vendar ni do dobre volje in do veaelega petja. Ko se malo napijejo, so si takoj v laseh. Tako ee je zgodilo na belo nedeljo. Prišli so namreč sosednji fantje iz Lešnice, da bi tudi oni popili nekaj dobrega litmerškega vina. Komaj pa 6o ga nekaj popili, že ao se zgrabili z našimi fanti. V bitki je neki fant odnesel prccej hude udarce. Drugo nedeljo pa sp zgrabili oženjeni možje in se malo zlasali. Sy. TJrban pri Ptuju. Zapustil naa je naš ro- jak in bivši g. šolski upravitelj. Bil je preme6Cen po alužbeni potrebi k Mariji Snežni. Ppkazal ae je za dobrega organizatorja in atrogega »nacijonaliata«. Danes se jezi, da ao ga prestavili razni župniki, goatilničarji in poaeatniki. Pravi tudi, da so mu razdrli družino, da so vzeli njegovi ženi moža in njegovim otrokom očeta. Mi Urbančani pa iakreno želimo samp to, da se tudi cela njegova družina preseli tja, kjer so mu oblasti, ki ao ga prestavile, podelile novo službeno meato. Zahvaljujemo ae mu za vse dobro, kar je pri naa atoril. Kar pa je bllo pogrešenega in krivega od njega, pa mu radi iz srca odpuščamo. želimo še aamo to, da nas v bodoče puati prav čisto pri miru! Mi bomo že sami zase skrbeli, on pa naj zase! Stoprce. Dne 29. aprila ao na meji ptujskošmarskega okraja v Stoprcah g. bana dr. M. Natlačena aprejeli g. sreaki načelnik iz šmarja Maraz v aprematvu dr. Ogrizeka. Nato smo apremljali g. bana v špalirju okrašenih konjikov in koleaarjev v Stoprce. Med pomladnim zelenjem in cvetjem in okrašenimi mlaji ter ob gromenju topičev je pred slavolokom, kjer je bilo zbrano mnogo Ijudatva in šolska mladina z učiteljatvoni, so pozdr#vili g. bana a priarčnimi besedami: g. župnik Alojzij Pichler, žetalski g. župnik Kozoderc, g. Ig. Vrabič kot predstavnik obeine Rogatec in predaednik krajevne organizacije JRZ, v imenu šolske mladine pa učer.ka i. razreda v beli obleki Marta Drofenik, ki mu je podarila šopek majniških šmarnic. G. ban se je vidno ginjen zahvalil in nato nadaljeval avojo inšpekcijsko potovanje med živijo-klici ljudstva in šolakih otrok. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Tekom enega tedna smo doživeli dva znamenita dogodka v fari. Na dan 29. aprila smo zelo slovesno sprejeli g. bana, ki se je tudi pri nas ustavil na svojem obhedu po ptujakem okraju. Prvo majniško nedeljo smo pa obhajali veaelo slovesnost srebrne maše, ki jo je v svoji rojstni farni cerkvi opravil č. p. Tomaž Planinšek, subprior trapistovskega samostana v Rajhenburgu. Pridigoval mu je rojak in bratranec, daleč znani p. Gabriel iz Maribora, navzoča ata bila tudi rojaka č. p. Bernardin Mlakar, frančišk. gvardijan v Kamniku in rajhenburški kaplan g. Franc Križan ter sosedni gospod župnik gorski Zagoršek. Cetudi je gele tik pred začetkom alužbe božje pi-enehalo ailno deževje, se je cela svečanost izvršila zelo spodbudno ob veliki udeležbi ljudstva. Dal Bog g. jubilantu dočakati tudi še zlato mašo! Plešivec pri Velenju. Sadna letina se kaže letos prav dobro, letoa je cvetelo sadno drevje prav obilno. Imamo nekaj modrih ljudi, ki že o veliki noči niso imeli več mokrega v kleti. čeravno ao imeli lanako leto precej jabolčnika. — Cebelarsko leto se kaže letos prav dobro, čebele bo ae v ugodnih zimskih meaecih obilno pomnožile, da amo že dobili nekaj rojev v mesecu aprilu. Ceprav je bil bolj nrze) april, vendar so čebele nano.aile veliko. raečlu v iriediSče. KerPlclivCani nismo tako Bogu za hrbtom, da bi Cebelarili s kranjifii, kakor Se nekateri hribovcj, imamo aamo znideršičeve panje. Tudi 7, bpžja zapoved je nekaterim na potl, pridno se vadijo: v njeni kršitvi.