L KO C E L I, F R I Z M A L IZVEDBA SAVINOVE Lidja Koceli, Franc Rizmal Izvedba Savinove Poslednje Straže v Žalcu ob stopetdesetletnici skladateljevega rojstva (2009) Performances in Žalec of Savin's The Last Watch, commemorating the 150th Anniversary of the Composer's Birth (2009) Savinovo prvo opero, enodejanko Poslednja straža, je ob 150-letnici skladateljevega rojstva uprizoril Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. To je bila druga slovenska uprizoritev Poslednje straže (prva slovenska uprizoritev je bila odigrana v Ljubljani 19. in 29. decembra 1907, prva uprizoritev sploh pa v Zagrebu 19. 3. 1906). Dirigent predstave je bil Franc Rizmal, režiser dr. Henrik Neubauer, vodja projektnega pevskega zbora pa Matjaž Kač. Scenograf je bil slikar Božidar Dare Zavšek, kostumografka Nada Slatnar. V vlogah solistov so nastopili naslednji pevci: Sebastjan Podbregar (Peter), Robert Vrčon (Berač), Nataša Krajnc (Mariša), Dani Šlogar (Korporal), Primož Hladnik (Tona) in Aleksandra Križan (Mati). Sodelovala sta 28-članski orkester (koncertna mojstrica Inga Ulokina) in 30-članski pevski zbor, oba sestavljena posebej za izvedbo tega projekta. Zbor smo sestavili iz pevcev, ki pojejo v različnih pevskih zborih Spodnje Savinjske doline in imajo ambicijo nastopanja na odrskih deskah, v orkestru pa so sodelovali glasbeni pedagogi, študentje in dijaki glasbenih šol. Opera je bila premierno izvedena 6. februarja 2009, ob slovenskem kulturnem prazniku leta 2009, pred polno dvorano Doma II. slovenskega tabora (420 obiskovalcev) ter s klavirsko spremljavo ponovljena 10. julija 2009, v isti dvorani, ob zaključku mednarodnega simpozija z naslovom Friderik Širca - Risto Savin, Osebnost, glasba, pomen (korepetitorka Mojca Krajnc, 420 obiskovalcev). Režiser dr. Henrik Neubauer je v gledališkem listu uprizoritve med drugim zapisal: »Radi bi s svojim delom ob ponovnem odkrivanju in udejanjanju Poslednje straže pokazali glasbeno in odrsko vrednost skladateljevega kamenčka v mozaiku njegovih številnih skladb in na dostojen način počastili njegov spomin.« Lidija Koceli, Vodja programa Kultura, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec 261 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL XLVIII/2 V žalskem Odboru za organizacijo prireditev ob obeležitvi obletnice rojstva in smrti Rista Savina v letih 2008-2009 smo se ob pripravi mnogih programskih vsebin, med katerimi je bila odločitev za organiziranje simpozija o skladateljevem življenju in delu, spraševali tudi, katero večje Savinovo delo bi bilo možno predstaviti ob tem jubileju. Težišče Savinovega ustvarjanja so namreč odrska dela velikega zamaha, brez katerih bi težko zaokrožili naš pogled na njegovo delo. V Žalcu smo imeli po dveh kontinuiranih predstavah slovenskih operet v letih 2006 in 2007 (Hmeljska princesa R. Gobca in Melodije srca J. Gregorca) kvaliteten in uigran ansambel profesionalnih solistov, zbora in orkestra, ki so nudili možnost uprizoritve manjše opere. Z režiserjem in s kolegom dr. Henrikom Neubauerjem sva najprej razmišljala o uprizoritvi kakšnega Savinovega baleta, nato pa sva se spomnila tudi na enodejanko Poslednja straža, edino, ki bi jo naš ansambel morda zmogel izvesti. Pogledati je bilo potrebno partituro. Glede zahtevnosti in zasedbe solistov in zbora sem menil, da bi se izvedba izšla. Žal pa je bila orkestracija za naše zmogljivosti mnogo, mnogo preobširna. Že v tem prvencu sta vidna Savinov širok orkestralni zamah in bogata romantična orkestrska instrumentacija. Želja po izvedbi je bila močna, ko pa sem si preigral klavirski izvleček, že kar neustavljiva. Kako naj torej uresničimo to, za nas veliko nalogo? Skladatelja Vitjo Avsca, kolega na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, sem prosil, če bi preinstrumentiral obsežno Savinovo partituro za manjši orkester, kar bi omogočilo izvedbo tako v Žalcu kot tudi v drugih krajih Slovenije. Sprejel je in tik pred pričetkom orkestralnih vaj je bila partitura gotova. Dr. Neubauer je organiziral prepesnitev in posodobitev prevoda. To delo je hitro in učinkovito opravil pesnik Pavel Oblak, za kar se mu na tem mestu iskreno zahvaljujem. Bolj ko sem delo spoznaval, bolj sem cenil in občudoval skladatelja. Bogate harmonije, drzni direktni harmonični obrati, klena kontrapunktična konstrukcija, izvirne, psihološkemu trenutku odgovarjajoče teme, meni izjemno dopadljiva ljubezenska tema, čudovit duet Mariše in Petra, pastoralni, slovensko ljudsko obarvani zborovski pasusi, ki uvedejo in končajo opero, zelo zahtevna solistična vloga vojaka Petra, že kar srhljivo preroška podoba berača - vse to v resni, trdni, zahtevni dramaturgiji. Celotna partitura je za orkester in soliste dokaj zahtevna. Savin ne prizanaša z obiljem harmonij v vseh (ne)mogočih tonalitetah, z gosto instrumentacijo, zahtevnim harmon-skim dogajanjem, višinami pevskih partov ... Vendar vse v službi glasbene ideje, brez praznega flirtanja ... Delno sem zaradi nejasnosti v klavirskem izvlečku popravil nekaj taktov v začetnem zboru, tu in tam kakšne napačne ali nejasne note, kakšno malenkost prilagodil pevskim zmogljivostim solistov, ki niso bili profesionalci, sicer pa sta bila tako partitura kot klavirski izvleček prepisana zelo natančno. Vaje s solisti, z zborom in vse priprave (scena, kostumi, luč itd.) so potekale že pred poletjem leta 2008 na različnih lokacijah, intenzivno pa jeseni 2008 v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in nato vse do premiere 6. februarja, ki je bila veličasten dogodek. Uprizorjena je bila kot glavni del občinske proslave slovenskega kulturnega praznika 2009, ob 150. obletnici Savinovega rojstva in podelitvi Savinovih odličij za leto 2008. Tako zahtevna partitura bi potrebovala kakšni dve skupni orkestrski vaji več, kar žal zaradi omejenih finančnih sredstev ni bilo mogoče. Orkester pač pobere največji del 262 KOCELI, F. RIZMAL IZVEDBA SAVINOVE proračuna. Vzdušje na premieri je bilo zelo slavnostno in radovednost ter pričakovanja obiskovalcev velika. Izvedbo smo ponovili ob zaključku simpozija, ampak le s klavirsko spremljavo. Žal nam ni uspelo organizirati še več izvedb, ki bi bile dobrodošle predvsem v izobraževalne namene, kot so šolske predstave za mladino. Naj na tem mestu izrečem zahvalo in občudovanje vsem nastopajočim, Občini Žalec, takratnemu županu Lojzetu Posedelu in kolektivu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki so z vso resnostjo in vnemo izpeljali organizacijski del izvedbe. Franc Rizmal, dirigent, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana ftjKPuM Dež.gledališče v Ujubljani. nr.pr.mi. V četrtek, dne 19. decembra 1907. Poslednja straža. Božično drevo. Dramatitlu pri* i Po Anton AAktrfovi baladi »piiil Rthard Batka, Ugialbil RktiofovlA. Kaprfmk HlUrlj Berili«k. Rrf.n-r Jultan KrtLocbvtl. Odi VUlbk Mirim KondracSn. prattmr t « * o h r I - _ Mjiij* - - - — TININI iJuiujcv». Komm itiTiiiui (Mi tt v ■ittlitfu, m Cau Muljt Tffui)( (Rmuu) GlMt>rnopsihot&lk» duma v entnt dejanju (Mirili slikati). Spta*! &*f*1j tvanuvU PJakaln. Llgtaatnl Vladimir ItbrotU RabLkov. Kapctnkfc Hllarij t*nl*«k. ftciart JuUan Kf»i&chwil. Pw 1 , Dru|i f 1 KMaeHM Mtrij» i M*, 4« I M*nja | Hi« Per»l*v* Med prvim in drugim komadom daljši odmor. Pri predstavi sodefuje orkester c. In kr. pehotnega polka Leopold K., krat» Belgijcev. £t 27. P AHTCRr M*f i n J K10* » IV - VJ» . 2 . 40 . SStelNMI« - ■ 40 > V|*I*H rttnpnur • « • Vstopnina * l» S*«*ti t. vr* > 11 . . »ff . LOŽI: 1 K M * dif.br - . » • BALKON: f 1*10 » 1 i « . 1 • » • s*** t — «*>» * 11 -v ■ *t » Sto*!«« • » • »UCP^e H ffH » ilttfttr i^U) * i(i(ttiir|ii