List št. 50.
Kmetijske skušnje.
[Nekaj nov/ga %astran krompirja). V časniku Štajarske  kmet. družbe (Wochenblatt der steierm. LWG.) se bere novo obdelovanje krompirja, ki je takole popisano: »Krompir se sadi po navadnim, le bolj saksebi, in cel. Berž ko perje (krom-pirjevec) za 1 čevelj zrase, se po navadnim okoplje. Namesti ga pa vdrugič okopavati, se stebla v podobi kolesa proti zemlji zavijd, in s perstjo zakrijejo. V enih tednih se stebla spet vzdignejo, pa se v drugič ravno tako polože in z zemljo zakrijejo. Skusilo se je to v 3 verstah različno. V pervi   versti se krompirjeva stebla niso z zemljo  zakrile, —  v  drugi so jih zakrili, — v tretji versti pa so jih, ko je perje pol čevlja veliko zraslo, skerbno v zemljo položili in za 2 pavca na debelo s perstjo osuli; to se je večkrat ponavljalo, dokler krompir ni cvesti začel.   V vsako teh trojnih verst se je vsadilo 50 krompirjev.
Pridelalo se ga je v pervi versti 450, v drugi 680, v tretji 5200.
Velik razloček!   Skušnja je vredna posneme.
(Nekaj noviga zastran jalovih krav). V časniku Tir oljske kmetijske družbe je bil pred nekimi leti od zvedeniga zdravnika pomoček nasveto-van: kaj storiti, da se jalove krave sopet vbrejijo. Ker v poslednjim listu Solnograške kmetijske družbe nek kmetovavec po mnogih skušnjah močno hvali ta pomoček , ga naznanimo tudi našim živinozdravnikam in kmetovavcam, ker je Jaha k za poskušnjo.
Pervo pa, kar imamo o tem povedati, je: da omenjeni pomoček pomaga le pri taci h kravah, ktere so že eno ali več telet imele, in pri kterih se je po teletenji ustje telečnika ali maternice po vnetji ali prisadu zaraslo, kar se večidel takrat zgodi, če je krava teško teletila in ji je pomoč sirova in silovita bila, pri kteri se lahko kaj v notranjih delih poškodje.
Take krave z zarašenim materničnim ustjem se scer pojajo, pa vunder jalove ostanejo.
Ali je to notranje ustje zarašeno, ali ne, se je lahko prepričati. Zdravnik ali scer pameten človek naj si namaže desno roko s čistim maslam ali oljem, in naj seže ž njo skozi nožnico krave noter; ka-zavnik (to je pervi perst zraven pavca) naj steg-njen derži in ž njim naj skerbno in rahlo okoliiše, dokler do neke mehke jamice ne pride, ktera je maternic o ustje. Noht mora biti — se ve da — porezany da ničesar ne rani.
Je našel tako ustje, naj poskusi s kazav-nikam skozi to luknjo naprej v telečnik ali.mater-nico priti. Zamorevto lahko storiti, je znamnje, da ustje ni zarašeno. Čepa ne more naprej, je znamnje, daje zarašeno, in zavolj tega vbrejenjenimogoče*
Se je pomočnik na to lahko vižo prepričal, da je ustje zarašeno, zamore ravno tako lahko pomagati , takole: Od najdene jamice naprej naj tisi pomočnik svoj perst vedno okoli sukaje počasi in skerbno naprej tako, da predere z rase k in da pot v maternico odpre, kar lahko čuti poveči votlini, v ktero je s perstam prišel. Ko je pomočnik zrašek prederl, priteče enmalo sterjene kervi in belkaste žleze.
Ta pomoč je lahka, samo tega se je varovati, da kje drugod na strani s perstam ne predore; kdor se je tega le enekrat vadil in to poskusil, ne bo vkljub vsim tukajšnjim gubam prave poti zgrešil, ker tista jamica, od ktere smo že gori govorili, je gotovo kazalo, kje se ima zarašeno ustje predreti. Je ustje močno zarašeno , se mora precej s silo predreti, čeravno je živina pri tem zlo nepokojna.
Da se prederto ustje vnovič ne zarase, naj se dobro s kakošno čisto, neosoljeno mastjo namaže, ali pa lojena sveča, ki se je poprej enmalo pri ognji zmečila, v to luknjo vtakne in noter ležati pust/.
V tem obstoji vsa umetnost, ktera gotovo pomaga, ako je v zarašenim ustju vzrok jalovosti.
Le sledeče opomnimo:
i. To se stori le takrat, kadar se krava poja.
2. Krava naj se terdno kam priveze in tako na kakošno steno prisloni, da jo en človek, ki v njeno levo stran roke opre, mirno deržati zamore.
—   198   —
Prav je,   če je več pomočnikov zraven,  kjer ta operacija zna včasih pol ure terpeti.
3.  Je to storjeno, se pelje krava k biku. Vbreji se pa ne vselej pervikrat, ampak večidel še le v nekih tednih, ko drugikrat k biku pride; takrat pa skoraj gotovo,v če le ni kakošna druga napaka jalovosti kriva. Ce bi treba bilo, kravo tretjikrat k biku gnati, naj se pred preiše: ali se ni ustje spet zaraslo in bi ga treba bilo, spet predreti.
4.  Če je le mogoče, naj to store vajeni živi-nozdravniki, ki bolj varno znajo ravnati, kot drugi tega nevajeni ljudje.