raziskovalna dejavnost 211 The effectiveness of Olympic weightlifting training: a systematic review of the literature with meta-analysis Abstract Olympic weightlifting (ODU), similar to other strength training methods, improves the ability to produce muscle power and strength. Therefore, the main objective of the study was to examine the differences in the effects of the various training methods on power, speed and agility. Prior to the meta-analyses, a systematic review was conducted using the PRISMA protocol. Analyses included intervention studies including athletes over 14 years of age performing ODU, plyometric exercises (PLIO), standard strength exercises (SM), with or without control (KON). Selected stud- ies were analysed using RevMan software (version 5.4, The Cochrane Collaboration). For selected motor skills, the mean differences method and a random effects model were used. In total, we analysed 505 athletes aged 19.1 ± 3.5 years with a mean intervention duration of 8 ± 2.9 weeks per study and a frequency of 2.9 ± 1.1 days per week per study. A significant ODU effect compared to SM was found for: CMJ (SMD = 0.51, p = 0.04); 1 RM ODU derivatives (SMD = 1.37, p = 0.01); speed (SMD = - 0.36, p = 0.08); and agility (SMD = - 0.35, p 0.01). The effects of ODU and PLIO were similar for all motor skills. Compared to KON, ODU showed a higher effect on power (SMD = 2.69, p = 0.007, for CMJ; SMD = 4.10, p = 0.002, for SJ). These results represent the effectiveness of ODU when it comes to power. However, it should be noted that it requires a specific lifting technique that athletes must acquire. Ultimately, we conclude that properly planned ODU in combination with PLIO or alone is an effective training method to increase power and performance in various movements. Keywords: Olympic weightlifting, plyometrics, power, strength, meta-analysis Izvleček Raziskave kažejo, da z olimpijskim dviganjem uteži (ODU) izboljšamo mi- šično moč in jakost. Da bi preučili velikost vpliva vadbe ODU na nekatere gibalne sposobnosti (odrivno moč, največjo jakost, hitrost in agilnost), je bil izveden sistematični pregled literature z metaanalizo. Petnajst (15) in- tervencijskih študij, v katerih so izvajali vadbo ODU in pliometrijo (PLIO) ali standardno vadbo moči (SM) s kontrolno skupino ali brez te, je bilo vključenih v končno analizo. Uporabljeni sta bili programska oprema RevMan (različica 5.4., The Cochrane Collaboration) in metoda povpreč- nih razlik z modelom naključnih učinkov. Skupno je bilo vključenih 505 športnikov, starih 19,1 leta (SD = 3,5 leta), ki so izvajali vadbo 8 (SD = 2,9) tednov, s frekvenco 2,9 (SD = 1,1) dneva na teden. Rezultati so pokazali večji vpliv ODU v primerjavi s SM na višino CMJ (SMD = 0,51, p = 0,04), 1RM pri derivatih ODU (SMD = 1,37, p = 0,01), hitrost (SMD = –0,36, p = 0,08) in agilnost (SMD = –0,35, p < 0,01). Učinki ODU in PLIO so bili za vse gibalne sposobnosti podobni. Vadba ODU je imela velik vpliv na odrivno moč (CMJ, SMD = 2,69, p = 0,007; SJ, SMD = 4,10, p = 0,002). Ugotavljamo, da je vadba ODU primerna metoda za izboljšanje moči in ima na izbrane sposobnosti večji vpliv kot SM ter podoben vpliv kot PLIO. Zaključuje- mo, da je najučinkovitejši način vadbe moči kombinacija ODU in PLIO, in ugotavljamo, da ODU zahteva specifično tehniko dviganja, ki se je mora- jo športniki zavoljo učinkovitosti in varnosti priučiti. Ključne besede: olimpijsko dviganje, pliometrija, moč, vadba, metaanaliza Matic Sašek 1,2 , Nina Poredoš, Nejc Šarabon 1,2,3 Učinkovitost vadbe olimpijskega dviganja uteži: sistematični pregled literature z metaanalizo 1 Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Polje 42, Izola; Slovenija 2 InnoRenew CoE, Skupina za človekovo zdravje v grajenem okolju, Livade 6, SI6310 Izola, Slovenija 3 S2P , Science to Practice, Ltd., Tehnološki park 19, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 212 Uvod Hitra moč, jakost, hitrost in agilnost so gi- balne sposobnosti, povezane s športno uspešnostjo. Pomembne so v športih, ki zahtevajo visoko stopnjo anaerobne zmo- gljivosti (Carlock idr., 2004; Lorenz, 2013). Moč je produkt sile in hitrosti, in kadar govorimo o odrivni moči, merimo na spo- sobnost proizvajanja te med skoki. Jakost, na drugi strani, je sposobnost posamezni- ka, da razvije veliko silo oziroma premaga veliko breme. Pri obeh sposobnostih silo ustvarjamo z mišičnim krčenjem, s katerim prek ročic (skeleta) ustvarjamo navor in gi- banje. Učinkovitost gibanja ali proizvajanja sile je torej pogojena s stopnjo mišičnega krčenja, ki je odvisno od naslednjih živčnih in mišičnih dejavnikov: (1) prečnega prese- ka mišice, (2) mišične arhitekture, (3) togosti mišično-tetivnega kompleksa, (4) rekrutaci- je motoričnih enot, (5) frekvence proženja akcijskih potencialov, (6) sinhronizacije mo- toričnih enot in (7) živčno-mišične inhibici- je. Navedeni neposredno vplivajo na zmo- gljivost pri bazičnih gibalnih sposobnostih, kot sta moč in jakost, in tudi na zmogljivost pri kompleksnejših gibalnih sposobnostih, kot sta hitrost in agilnost (Suchomel idr., 2018). Cilj kondicijske vadbe v športu je dvig športnikove zmogljivost in izboljšanje športnega rezultata. Metode, s katerimi izboljšamo največjo ali eksplozivno moč, lahko vključujejo razmeroma velika bre- mena, na primer olimpijsko dviganje uteži (ODU), ali hitro izvedbo gibanja, to je plio- metrična vadba (PLIO). Rezultat vadbe so prilagoditve zgoraj naštetih dejavnikov, ki določajo stopnjo zmogljivosti športnika (Spiteri idr., 2015). Velikost vpliva različnih vadbenih metod na mišično jakost in moč lahko razberemo iz Tabele 1, prirejene po Suchomelu in sodelavcih (2018). Iz tabele je razvidno, da sta za razvoj moči najučin- kovitejši metodi ODU in PLIO, medtem ko imajo ekscentrična vadba in druge metode vadbe moči z bremeni (SM) večji vpliv na jakost. Razlike v učinkovitosti bomo v nada- ljevanju poskušali pojasniti z značilnostmi vadbenih metod. Za ODU in derivate (vaje, ki so del ali izpeljanke olimpijskih dvigov) je specifična tehnika dviganja droga, s katero eksplozivno premagujemo velika bremena. Dvigalec med dvigom izvede trojni izteg v kolku, kolenu in gležnju in drog pospešuje do točke končnega iztega, ko se sunkovito postavi podenj, ga ujame in zopet dvigne (MacKenzie idr., 2014; Stone idr., 2006). Vaje izvaja eksplozivno koncentrično, kinetična veriga gibanja pri ODU spominja na tisto pri skokih, ki se uporabljajo kot sredstvo vadbe PLIO (MacKenzie idr., 2014; Marko- vic, 2007). Poleg majhnih bremen je glavna značilnost PLIO velika hitrost gibanja. Da to dosežemo, moramo vaje izvajati s kratkimi kontaktnimi časi in učinkovitimi ekscentrič- no-koncentričnimi kontrakcijami, ki rezulti- rajo v večji produkciji sile in hitrosti (Komi, 2003; Markovic, 2007). V nasprotju s PLIO pri SM uporabljamo večja bremena (80 % do 90 % 1RM) in tekoče koncentrične kontrak- cije, ki onemogočajo veliko hitrost izvedbe gibanja. Študije kažejo, da s PLIO v večji meri vplivamo na determinanto hitrosti, medtem ko z ODU in nekaterimi SM vpli- vamo na determinanto sile (Jiménez-reyes idr., 2017; Suchomel idr., 2017). Še več, do- kazano je, da odrivno moč in jakost lahko izboljšamo z večino metod vadbe moči, a med njimi so razlike v učinkovitosti (Ara- batzi idr., 2010; Helland idr., 2017; Keller idr., 2020). V treningu se največkrat uporablja PLIO, ki ima ugodne vplive še na hitrost in agilnost (de Villarreal idr., 2012; de Villarre- al idr., 2010). Ti dve gibalni sposobnosti se prav tako značilno izboljšata po vadbi ODU (Tricoli idr., 2005), medtem ko je vpliv SM nanju vprašljiv (Hermassi idr., 2019). Glavno raziskovalno vprašanje, ki smo ga postavili, je, ali obstaja razlika v učinkovitosti različnih metod vadbe za moč na izbrane gibalne sposobnosti, ki so v veliki meri odvisne od sposobnosti proizvajanja mišične moči. Dve metaanalizi (Berton idr., 2018; Hackett idr., 2016) sta že preiskovali učinke vadbe ODU v primerjavi s PLIO na odrivno moč, ne pa tudi na jakost, hitrost in agilnost. Z raziskavo smo preverili, kako učinkovito je ODU v primerjavi s SM in PLIO, ko želimo izboljšati višino vertikalnega skoka, najve- čjo jakost, hitrost in agilnost. V ta namen je bila izvedena metaanaliza. Preučili smo (1) razlike v velikosti učinka ODU in kontrolne skupine (KON) in (2) razlike v velikosti učin- ka med ODU in ostalimi metodami skupaj (PLIO + SM) ter z analizo podskupin ugota- vljali razlike v velikosti učinka med (3) ODU in SM ter (4) ODU in PLIO. Med PLIO in ODU se pričakuje primerljiva velikost učinka na vse gibalne sposobnosti. Pri ODU v primer- javi s KON za vse analizirane gibalne spo- sobnosti pričakujemo pozitivno velikost učinka, v primerjavi s SM pa le za določene gibalne sposobnosti. „ Metode Sistematični pregled je bil opravljen v skla- du s protokolom PRISMA (Moher idr., 2014). S študijami, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem, smo izvedli metaanalizo. Vključili smo intervencijske študije, kjer so primerjali vadbo ODU s KON ali s skupino, ki je izvaja- la vadbo PLIO oziroma SM. Zanimali so nas učinki vadbe na (a) odrivno moč: skok z na- sprotnim gibanjem (CMJ), skok iz polčepa (SJ); (b) največjo jakost: največji dvig pri po- čepu (1RM počep), največji dvig pri deriva- tih ODU (1RM nalog in potisk, 1RM poteg); Tabela 1 Teoretični model velikosti vpliva različnih vadbenih metod na jakost in moč (prilagojeno po Suchomel in sodelavci, 2018) Metoda vadbe proti uporu Jakost Moč Vadba z lastno telesno težo + + + Vadba na trenažerjih + + + + Olimpijsko dviganje uteži in derivati + + + + + + + + Pliometrija + + + + + + Ekscentrična vadba + + + + + + + + + Vadba proti uporu s spremenljivim bremenom (uteži skupaj z elastičnimi trakovi ali verigami) + + + + + + + Opomba: Metode vadbe proti uporu so razvrščene na skali od +, ki pomeni majhen potencial, do + + + + +, ki pomeni velik potencial. SD razlika = √SD 2 po + SD 2 pred – (2 x r x SD po x SD pred ) (c) hitrost teka na: 10, 20, 30 in 36 metrov; in (d) agilnost: t-test in test spremembe sme- ri (COD). Iskali smo študije, ki so preverjale učinke pri športnikih v starosti nad 14 let. Pregled literature smo izvedli v spletnih po- datkovnih bazah PubMed, Medline, Scien- ceDirect in Google Scholar, do vključno 31. januarja 2021. Izbrali smo študije, napisane v angleškem jeziku, in za iskanje uporabi- li naslednji iskalni niz: (snatch OR high pull OR clean jerk) AND (counter movement jump OR CMJ OR squat jump OR SJ OR agility OR speed* OR sprint OR power OR strength OR maximal voluntary contraction OR MVC raziskovalna dejavnost 213 OR rate of force OR rate-of-force OR rate of torque OR rate-of-torque OR RFD OR RTD OR change of direction OR change-of-direction OR COD OR speed OR performance OR 1RM OR one repetition maximum) AND (sessions OR month* OR week* OR year*) AND (train- ing). Ponudil je 205 zadetkov. Naslove in izvlečke študij je pregledal en avtor (NP), izbor študij in kriterije je preve- ril drugi (MS). Ob morebitnem neskladju je primernost potrdil tretji avtor (NŠ). Vključi- tveni kriteriji za vstop v metaanalizo so bili: (1) intervencijska raziskava z dvema skupi- nama ali več skupinami, v kateri je vsaj ena izmed skupin izvajala ODU oziroma vadbo z derivati ODU; vključeni so bili (2) športniki, starejši od 14 let; (3) eksperimentalne sku- pine so izvajale vadbo PLIO, SM ali pa so služile kot kontrolna skupina; (4) vadbena intervencija je trajala vsaj 4 tedne; (5) v štu- dijah so spremljali vplive vadbe na odrivno moč (SJ, CMJ), največjo jakost (1RM počep ali derivati ODU), hitrost (tek na 10, 15, 20, 30 ali 40 metrov) ali agilnost (t-test ali test COD); in (6) vadbo so izvajali vsaj dvakrat na teden. Študije, ki so preverjale vadbene učinke ODU prospektivno, brez KON ali eksperimentalne skupine, smo izključili iz analize. Prav tako smo izključili študije, ki so vključevale športnike, mlajše od 14 let, in vadbeni protokol, ki je bil krajši od štirih tednov. V pripravljene tabele (MS Excel, 2018) smo izpisali število udeležencev, povprečje in standardni odklon pred intervencijo in po njej za spremenljivke: višina SJ; višina CMJ; 1RM pri počepu in derivatih ODU; čas ali hitrost teka na 10, 15, 20, 30 in 36 metrov ter čas, potreben za izvedbo t-testa in testa COD. Spremenljivke so bile odsev gibalnih sposobnosti moči, hitrosti in agilnosti. Za vsako izmed spremenljivk smo izračunali razliko povprečij pred intervencijo in po njej ter razliko standardnih odklonov po formuli Higginsa in Greena (2008). Vrednost korelacije smo nastavili na spodnjo mejo (r = 0,7), saj je pričakovana močna poveza- nost med spremenljivkami pred interven- cijo in po njej pri vseh skupinah. Podatke smo analizirali s programsko opre- mo RevMan (različica 5.4., The Cochrane Collaboration, 2020). Uporabili smo meto- do povprečnih razlik in model naključnih učinkov. Razlike med skupinami smo izrazili kot standardizirano razliko povprečij (SMD) s pripadajočim 95-odstotnim intervalom zaupanja (CI). Učinke ODU smo primerjali skupno (med ODU in PLIO ter SM skupaj) in s podskupinami (med ODU in PLIO; med ODU in SM). Za oceno homogenosti med študijami smo uporabili statistiko I 2 , kjer re- zultat od 0 % do 40 % ne pomeni grožnje, od 30 % do 60 % lahko pomeni zmerno heterogenost, od 50 % do 90 % visoko mo- žnost za heterogenost in od 75 % do 100 % zanesljivo heterogenost med študijami (Hi- ggins in Green, 2008). Kvalitativni opis veli- kosti učinka smo označili s trivialnim (SMD = 0–0,15), majhnim (SMD = 0,16–0,40), sre- dnjim (SMD = 0,41–0,60) in velikim (SMD > 0,61). Prag statistične značilnosti smo po- stavili na p < 0,05. „ Rezultati V metaanalizo je bilo vključenih 15 študij, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. Diagram poteka je predstavljen na Sliki 1. Ključni podatki o preiskovancih, metodolo- giji, rezultatih in pristranskosti so predsta- vljeni v Tabeli 2. Slika 1. Diagram poteka iskanja raziskav. Tabela 2. PEDro (angl. The Physiotherapy Evidence Database score) za oceno kvalitete vključenih študij. Študija Predpostavke 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ∑ Arabatzi (2012) 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 6 Arabatzi 2010) 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 6 Channell (2008) 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 6 Tricoli (2005) 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 6 Ince (2019) 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 6 Hawkins (2009) 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 6 Keller (2018) 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 6 Teo (2016) 1 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 7 Helland (2017) 1 1 1 1 0 1 1 0 0 1 1 8 Hermassi (2019)a 1 1 1 1 0 1 1 0 0 1 1 8 Hermassi (2019) 1 1 1 1 0 1 1 0 0 1 1 8 Otto (2012) 1 1 1 1 0 0 0 0 0 1 1 6 Schafenberg (2013) 1 1 1 1 0 0 0 1 0 1 1 6 Hoffman (2004) 1 1 1 1 0 0 0 1 0 1 1 8 Ornachuk (2017) 1 1 1 1 0 0 0 1 0 1 1 8 Opomba: ∑ - seštevek. 214 Tabela 3 Povzetek vključenih študij Avtor (leto) Tip intervencije, trajanje, frekvenca Deskriptivna statistika merjencev – število, starost, spol (%), masa (kg), višina (m) Spremenljivke (gibalna sposobnost) Vpliv intervencije Arabatzi (2010) Olimpijski dvigi, pliometrija, kombinacija, kontrola; 8 tednov, 3x/teden N: 36 (PLIO = 9, ODU = 9, PLIO & ODU = 10, KON = 8) Starost: 20,3 ± 2 Spol: M Masa: 85,2 ± 6,8 Višina: 184,8 ± 8,3 CMJ, SJ Vse eksperimentalne skupine so izboljšale višino skoka, skupina ODU je izboljšala jakost. Arabatzi (2012) Olimpijski dvigi, standardne metode vadbe moči, kon- trola; 8 tednov, 3x/teden N: 26 (ODU = 9, SM = 9, KON = 8) Starost: 20,3 ± 2 Spol: M Masa: 85,2 ± 6,8 Višina: 184,8 ± 8,3 CMJ, SJ, DJ Vadba ODU je imela najve- čji učinek na višino skoka. Channell (2008) Olimpijski dvigi, trening za moč, kontrola; 4 tedni, 3x/ teden N: 27 (ODU = 11, PLIO = 10, KON = 6) Starost: 15,9 ± 1,2 Spol: M Masa: 86,63 ± 19,45 Višina: 179,3 ± 5,0 CMJ, 1RM počep, 1RM nalog Obe skupini sta pokazali napredek po intervenciji, višji je bil pri ODU. Hawkins (2009) Olimpijski dvigi, pliometrija, trening za moč; 9 tednov, 3x/teden N: 29 (ODU = 9, PLIO = 10, SM = 10) Starost: 21,5 ± 12,5 Spol: M Masa: 77,5 ± 15,7 Višina: 180 ± 21 CMJ, SJ, 1RM počep ODU je imel boljši učinek na CMJ in SJ, pri vseh se je povečala moč za 1RM počepa. Helland (2017) Olimpijski dvigi, proste ute- ži (FSPT), trenažerji (MSPT); 8 tednov, 2–3x/teden N: 39 (ODU = 13, MSPT = 13, FSPT = 13) Starost: 20 ± 3 Spol: 25,6 % Ž, 74,4% M Masa: 78 ± 12 Višina: 182 ± 10 CMJ, SJ, 1RM počep, sprint (30 m) ODU je imel nekoliko slabši vpliv v primerjavi s preostalima skupinama, MSPT je bil bolj učinkovit kot FSPT pri sprintu. Hermassi (2019)a Olimpijski dvigi, standardne metode vadbe za moč; 8 tednov, 2x/teden N: 20 (ODU = 10, SM = 10) Starost: 21,2 ± 0,7 Spol: M Masa: 83,3 ± 7,5 Višina: 183 ± 8 1RM poteg, nalog in sunek ODU je izboljšal hitrost meta in maksimalno moč. Hermassi (2019)b Olimpijski dvigi, standardne metode vadbe za moč; 12 tednov, 2x/teden N: 22 (ODU = 11, SM = 11) Starost: ODU: 20,3 ± 0,5; KON: 20,1 ± 0,5 Spol: M Masa: ODU: 86,3 ± 9,4; KON: 83,9 ± 10,3 Višina: ODU: 185 ± 4; KON: 181 ± 5 CMJ, SJ, 1RM počep, poteg, nalog in sunek, polovični T-test, sprint (15 m, 30 m) ODU je izboljšal moč zgor- njih in spodnjih okončin, hitrost metov in sprinta. Hoffman (2004) Olimpijski dvigi, trening za moč; 15 tednov, 4x/teden N: 20 (ODU = 10, PLIO = 10) Starost: ODU: 19,3 ± 1,2; PLIO: 18,9 ± 1,4 Spol: Masa: ODU: 90,3 ± 13,3; PLIO: 91,3 ± 11,8 Višina: ODU: 174 ± 5,8; PLIO: 178,8 ± 8,6 1RM počep, CMJ, T-test, sprint (36 m) Pri ODU sta se izboljšala vertikalni skok in sprint. raziskovalna dejavnost 215 V štirih študijah smo primerjali učinke ODU na izbrane spremenljivke s KON (Arabatzi idr., 2010; Channell in Barfield, 2008; İnce in Şentürk, 2019; Tricoli idr., 2005), v 6 štu- dijah s PLIO (Arabatzi idr., 2010; Hawkins idr., 2009; İnce in Şentürk, 2019; Keller idr., 2020; Teo idr., 2016; Tricoli idr., 2005) in v 11 študijah s SM (Arabatzi idr., 2010; Arabatzi in Kellis, 2012; Channell in Barfield, 2008; Helland idr., 2017; Hermassi, Chelly idr., 2019; Hermassi, Ghaith idr., 2019; Hoffman idr., 2004; Keller idr., 2020; Oranchuk idr., 2019; Otto idr., 2012; Scherfenberg in Burns, 2013). Skupaj je bilo v študijo vključenih 505 športnikov (33,6, SD 23,4 na študijo), starih od 14 do 24 let (19,1, SD 3,5 leta na študijo). Vadbene intervencije so trajale od 4 do 15 tednov (8, SD 2,9 na študijo) s frekvenco od 2- do 6-krat na teden (2,9, SD 1,1 na študijo). Primerjava vplivov ODU in dru- gih metod na odrivno moč Rezultati vplivov vadbe na odrivno moč so prikazani v Tabeli 2 in na Sliki 1. Med ODU in PLIO (SMD = 0,14; p = 0,42) nismo zasledi- li statistično značilnih razlik v vplivu na CMJ. Pokazale so se v primerjavi s SM (p = 0,04, SMD = 0,51), ob veliki heterogenosti študij (I 2 = 79). Primerjava s kontrolo je pokazala, Avtor (leto) Tip intervencije, trajanje, frekvenca Deskriptivna statistika merjencev – število, starost, spol (%), masa (kg), višina (m) Spremenljivke (gibalna sposobnost) Vpliv intervencije Ince (2019) Olimpijski dvigi, pliometrija, kontrola; 8 tednov, 6x/teden N: 34 (ODU = 11, PLIO = 12, KON = 11) Starost: 16,03 ± 0,9 Spol: Masa: 74,78 ± 14,86 Višina: 170,53 ± 6,81 1RM poteg, nalog in sunek, počep, CMJ Vadba PLIO je imela najve- čji vpliv na CMJ, pri vseh skupinah se je povečal 1RM pri derivatih ODU. Keller (2020) Olimpijski dvigi, pliometri- ja 1, pliometrija 2, trening za moč; 4 tedni, 2x/teden N: 45 (PLIO1 = 12, PLIO2 = 12, SM = 9, ODU = 12) Starost: 14 ± 0,8 Spol: M Masa: 63 ± 14 Višina: 175 ± 11 CMJ, DJ, polovični T-test, sprememba smeri (COD) Vse skupine so izboljšale COD, moč nog, polovični T-test in CMJ, DJ se je izboljšal pri vseh skupinah, razen PLIO2. Oranchuk (2019) Olimpijski dvigi, pliometrija; 10 tednov, 2x/teden N: 18 (ODU = 9, PLIO = 9) Starost: 18–24 Spol: 44,4 % M, 55,5 % Ž Masa: M: 76,2 ± 11,2; Ž: 62,6 ± 8,3 Višina: M: 180 ± 8,4; Ž: 167,9 ± 6,8 CMJ, SJ Obe skupini sta izboljšali višino skoka, moč spodnjih okončin in hitrost prirastka sile. Otto (2012) Olimpijski dvigi, trening s kettlebelli (SM); 6 tednov, 2x/teden N: 30 (ODU = 13, SM = 17) Starost: ODU: 22,92 ± 1,98; SM: 22,76 ± 1,86 Spol: M Masa: ODU: 80,57 ± 12,99; SM: 78,99 ± 10,68 Višina: ODU: 174,56 ± 5,8; SM: 176,79 ± 5,08 CMJ, 1RM počep, nalog Obe vadbeni metodi sta izboljšali vse spremenljiv- ke, večji učinek je bil viden pri ODU. Scherfenberg (2013) Olimpijski dvigi, standardna vadba moči, kombinacija metod; 6 tednov, 2x/teden N: 113 (ODU = 55, SM = 58) Starost: Spol: 72,3 % M, 27,7 % Ž Masa: Višina: CMJ Višina skoka se je izboljšala pri obeh skupinah. Teo (2016) Olimpijski dvigi, pliometrija; 6 tednov, 3x/teden N: 26 (PLIO = 13, ODU = 13) Starost: 24,2 ± 1,11 Spol: M Masa: 78,6 ± 12,16 Višina: 178,7 ± 8,31 CMJ, SJ, DJ, sprint (20 m), COD Obe skupini sta izboljšali vertikalne skoke, sprint in COD. Tricoli (2005) Olimpijski dvigi, pliometrija, kontrola; 8 tednov, 3x/teden N: 32 (ODU = 7, PLIO = 8, KON = 7) Starost: 22 ± 1,5 Spol: M Masa: 73,4 ± 10,4 Višina: 179,4 ± 8,8 CMJ, SJ, sprint (10 m, 30 m), COD, 1RM počep, 1RM nalog in sunek Pri ODU se je izboljšal sprint na 10 m, SJ, CMJ in 1RM počep; PL pa je izbolj- šala le CMJ in 1RM počep. 216 da ima ODU velik vpliv na CMJ (SMD = 2,69; p = 0,007) in SJ (SMD = 4,10, p = 0,002). Rezultati za SJ kažejo (Slika 2), da se učinki ODU, PLIO (SMD = 0,26, p = 0,26), SM (SMD = 0,52, p = 0,18) in skupno (SMD = 0,30, p = 0,21) niso razlikovali. Nakazan je bil majhen vpliv v smeri ODU, z visoko možnostjo za heterogenost študij med SM in ODU (I 2 = 75 %). Primerjava vplivov ODU in dru- gih metod na največjo jakost V Tabeli 2 in na Sliki 3 je prikazana primer- java velikosti vpliva ODU in drugih tipov vadbe na največjo jakost. Skupna razlika med vplivi na 1RM pri počepu je pokaza- la podobnost med ODU in preostalimi tipi vadbe (SMD = 0,31, p = 0,35). Analiza pod- skupin med ODU, PLIO in SM (SMD = –0,15, p = 0,57; SMD = 0,26, p = 0,56) ni kazala značilnih razlik niti velikega vpliva. Pri analizi skupnega vpliva podskupin na 1RM pri derivatih ODU (Slika 4) smo zasle- dili velik značilen vpliv ODU v primerjavi s preostalimi tipi vadbe (SMD = 1,06, p = 0,10) in veliko možnost za heterogenost študij (I 2 = 78 %). Primerjava vplivov ODU in dru- gih metod na hitrost in agilnost V Tabeli 2 in na Sliki 5 so rezultati učinkov ODU pokazali majhen vpliv na čas teka na 10, 15, 20, 30 in 37 metrov (SMD = –0,36, p = 0,16) v primerjavi s preostalimi tipi vadbe. Majhen, a statistično značilen vpliv ODU na agilnost (Slika 6) se je pokazal v primerjavi s preostalimi tipi vadbe moči (SMD = –0,35, p < 0,001), a z veliko možnostjo za hetero- genost rezultatov (I 2 = 88 %). Rezultat je bil posledica srednjega vpliva ODU na agil- nost v primerjavi s SM (SMD = –0,48, p < 0,001). Primerjava ODU s kontrolnimi skupinami na odrivno moč in hitrost V Tabeli 3 in na Sliki 7 je predstavljen vpliv ODU na odrivno moč. Rezultati kažejo, da je imela vadba za moč velik vpliv na višino skoka z nasprotnim gibanjem (SMD = 2,69, p = 0,007), višino skoka iz polčepa (SMD = 4,10, p = 0,002) in največji dvig pri počepu (SMD = 26,66, p < 0,001), a z veliko hetero- genostjo študij v primeru 1RM pri počepu (I 2 = 94 %). „ Razprava Glavni cilj raziskave je bil primerjati učin- ke ODU in drugih metod vadbe moči na odrivno moč, jakost, hitrost in agilnost. Podrobneje smo primerjali razlike v učinko- vitosti med ODU, PLIO in SM. Z metaanali- tičnim pristopom smo poskušali odgovoriti na vprašanje o učinkovitosti ODU in smi- selnosti uporabe v kondicijskem treningu. Iz analize 15 študij razberemo, da ima na višino CMJ ODU večji vpliv kot SM in enak vpliv kot PLIO. Vpliv na višino SJ med ODU in preostalima skupinama je enak. Večja učinkovitost ODU se kaže pri največji jako- sti, a le pri derivatih ODU, ne pa tudi pri po- čepu. Nakazuje se večja učinkovitost vad- be ODU na hitrost, predvsem med ODU in SM. Dodatno se je v skupni primerjavi pokazal večji vpliv ODU na agilnost. Anali- za podskupin je pokazala veliko heteroge- nost med študijami in razlike v vplivu med ODU in SM pri t-testu. Glede na primerjavo s kontrolno skupino lahko sklepamo, da je Slika 2. Velikost učinka DUT na CMJ v primerjavi s preostalimi tipi vadbe za moč. Slika 3. Velikost učinka DUT na skok iz polčepa v primerjavi s preostalimi tipi vadbe za moč. raziskovalna dejavnost 217 vadba ODU učinkovita, ko želimo izboljšati eksplozivno in največjo moč. V raziskavi se poleg učinkovitosti ODU kaže tudi velika učinkovitost PLIO, kar so potrdi- le že predhodne študije (de Villarreal idr., 2012; de Villarreal idr., 2010; Markovic, 2007). Podobno kot Berton in sodelavci (2018) smo zasledili večji vpliv na odrivno moč pri ODU v primerjavi s SM. Superiornost ODU bi lahko razlagali s specifičnostjo gibanja in višjo produkcijo moči pri olimpijskih dvi- gih. A specifičnost gibanja in velik gibalni transfer (Stone idr., 2002) na skoke lahko dosežemo tudi pri SM, tako da izvajamo podobne gibalne naloge, kot so počepi. Zato domnevamo, da je glavna lastnost, ki vpliva na razlike v učinkovitosti, mehanika gibanja. Medtem ko pri ODU breme pospe- šujemo skozi celoten obseg giba, pri SM v končnih obsegih giba breme zaustavljamo. Rezultat je večja povprečna hitrost dviga oz. premikanja bremena pri ODU. Pri dvi- gu enako težkega bremena z derivati ODU proizvedemo večjo mišično moč (Mcbride idr., 1999; McBride idr., 2011), ki je glavna determinanta zmogljivosti pri vertikalnih skokih (Komi, 2003). PLIO ima po drugi stra- ni enake učinke na odrivno moč kot ODU. Sklepamo lahko, da gre učinek pripisati predvsem izboljšani mehanski učinkovi- tosti zaradi ekscentrično-koncentričnega krčenja (Komi, 2003; Markovic, 2007). Značilnih razlik v učinku med metodami na SJ nismo zasledili. Z majhnim vplivom so se učinki nakazovali v smeri ODU. Štiri študije med PLIO in ODU so kazale homo- gene rezultate. Na primer, Tricoli s sodelav- ci (2005) je pokazal, da ima ODU večji vpliv na SJ kot PLIO. Kot glavni razlog je nave- del pomembnost hitrosti prirastka sile za uspešnost pri SJ in odsotnost mehanizmov potenciacije zaradi ekscentrično-koncen- tričnega tipa kontrakcije. Študije, ki so pri- merjale učinke SM in ODU, so po pokazale izjemno heterogene rezultate. V dveh štu- dijah se je pokazal večji učinek SM (Helland idr., 2017; Oranchuk idr., 2019), v treh večji učinek ODU (Hermassi idr., 2019; Araba- tzi idr., 2012), v dveh so bili učinki vadbe podobni (Arabatzi idr., 2010; Hawkins idr., 2009). Zaključujemo, da ima ODU v primer- javi s PLIO in SM najbolj celostne učinke na odrivno moč pri vertikalnih skokih, saj ugo- dno vpliva na višino skoka tako pri CMJ kot tudi SJ. Pri največji jakosti počepa razlik v vplivu med skupinami nismo zasledili. Glede na to, da imajo vse metode večji ali manjši učinek na prečni presek mišice, razmerje Slika 4. Velikost učinka DUT na 1RM pri počepu v primerjavi s preostalimi tipi vadbe za moč. Slika 5. Velikost učinka DUT v primerjavi s preostalimi metodami vadbe za moč na 1RM pri olimpijskih dvigih. Slika 6. Velikost učinka DUT v primerjavi s preostalimi tipi vadbe za moč na hitrost. 218 mišičnih vlaken in druge živčne dejavni- ke (de Villarreal idr., 2012; de Villarreal idr., 2010; Grgic, Schoenfeld in Mikulic, 2020), ki so povezani z največjo jakostjo, je rezultat logična refleksija teoretičnih predpostavk. Pričakovano smo zasledili večji vpliv ODU na največjo moč pri derivatih ODU. Upošte- vati moramo, da je bila motoričnega uče- nja specifičnega gibalnega vzorca deležna zgolj skupina, ki je vadila ODU in je v proce- su vadbe izpopolnila tehniko dviganja ute- ži. Ta je nujna, če želimo med ODU dosega- ti optimalno produkcijo moči in dvigovati velika bremena (DeWeese idr., 2012; Javier Flores idr., 2017). Za učinkovit trening ODU je torej potrebna pravilna tehnična izvedba gibalne naloge. Preden vključimo ODU ali derivate v trenažni proces in jih uporabimo kot sredstvo razvoja motoričnih sposob- nosti, se je treba naučiti pravilne tehnike dviganja. Suchomel in sodelavci (2015) pri- poročajo vsaj 4 tedne uvodne vadbe, saj s tem dvignemo učinkovitost in zmanjšamo možnost poškodb med vadbo. V študijah, kjer so primerjali vplive ODU in PLIO na hitrost teka na razdalji od 10 do 30 metrov (zgodnjo faza pospeševanja), nismo zasledili značilnih razlik. Prav tako ni bilo razlik v primerjavi skupnega učin- ka obeh tipov vadb z ODU (Teo idr., 2016; Tricoli idr., 2005). Nasprotno, ODU se je iz- kazala za učinkovitejšo metodo od SM pri agilnosti. Hitrost sprinta in spremembe smeri so v veliki meri odvisni od ekonomič- nosti (sposobnost učinkovite ekscentrično- -koncentrične kontrakcije) in sposobnosti proizvajanja velike moči v horizontalni (pri agilnost tudi v lateralni) smeri, predvsem v prvih korakih (Bezodis idr., 2019; Mero idr., 1992; Komi, 2003). Medtem ko PLIO vpliva predvsem na ekscentrično-koncentrične kontrakcije, bi lahko na hitrost vadba ODU vplivala zaradi povečanja sposobnosti proizvajanja moči. Pri startu in v prvih ko- rakih po startu večino moči proizvedejo iztegovalke kolka in iztegovalke gležnja, zato ima hitrost prirastka sile teh mišičnih skupin velik vpliv na hitrost gibanja v hori- zontalni smeri (Bezodis idr., 2019; Mero idr., 1992). Njihova pomembnost se kaže tudi v poznejših fazah pospeševanja. Povečano mišično aktivacijo velike zadnjične mišice, mišic zadnje lože in iztegovalk gležnja za- sledimo pri večini derivatov ODU (Clarys in Cabri, 1993). Čeprav breme premagujemo v vertikalni smeri, izteg kolka, kolena in gle- žnja izvajamo silovito, kar izboljša delova- nje živčno-mišičnih dejavnikov vključenih mišičnih skupin (Suchomel idr., 2015). Skle- pamo lahko, da je gibalni transfer iz deriva- tov ODU v sprint in agilnost majhen, zato bi lahko učinek ODU na hitrost in sposobnost hitrega spreminjanja smeri razlagali s po- večano sposobnostjo relevantnih mišičnih skupin za proizvajanje velike moči. Rezultati kažejo večji ali enak vpliv ODU na odrivno moč, jakost, hitrost ali agilnost. Zdi se, da je uporaba vadbe ODU smiselna pri športih, kjer so za doseganje vrhunskega rezultata pomembni hitri in eksplozivni gibi. Prav tako je smiselna uporaba deri- vatov ODU v telesni pripravi športnikov v polistrukturnih športih, ki vključujejo ana- erobne elemente. To so na primer borilni športi (judo, karate), igre z loparji (tenis, badminton) in ekipni športi (rokomet, no- gomet ipd.). Na koncu je treba poudariti, da je za učinkovito in varno izvajanje ODU nujna pravilna tehnika dviganja, ki jo mora- jo športniki pred dviganjem večjih bremen usvojiti (Tricoli idr., 2005). Rezultate študije je treba zaradi nekaterih pomanjkljivosti pazljivo interpretirati. Prvič, metodološka analiza je bila izvedena na podlagi spremembe učinka pred interven- cijo in po njej in ni upoštevala začetnega stanja znotraj posamezne skupine, ki ima lahko velik vpliv na oceno vpliva posa- mezne metode. Drugič, pri analizi vplivov vadbe na hitrost in agilnost smo zaradi majhnega števila študij obenem preverjali učinke na tek na 10, 15, 20, 30 in 37 metrov oz. na t-test in COD. Obstaja verjetnost, da testi ne ocenjujejo enake gibalne sposob- nosti. Tretjič, v analizo so bile vključene raz- iskave, ki imajo velik razpon trajanja vadbe (od 4 do 15 tednov). Če bi primerjali samo študije, v katerih so vadbo izvajali več kot 8 tednov ali – obratno – manj kot 5 tednov, bi lahko bili izidi analize drugačni. Prav tako so bili merjenci v študijah relativno mladi posamezniki, ki niso bili vrhunski športniki, zato je ugotovitve težko posplošiti na širšo Slika 7. Velikost učinka DUT na agilnost v primerjavi s preostalimi tipi vadbe za moč. Slika 8. Velikost učinka DUT na odrivno moč. raziskovalna dejavnost 219 populacijo vrhunskih športnikov, ki jih kon- dicijska vadba najbolj zadeva. „ Zaključek Vadba ODU ima velik učinek na odrivno moč. V primerjavi s PLIO vpliva podobno na jakost, medtem ko je od SM bolj učinko- vita za razvoj odrivne moči, največje jakosti derivatov ODU, hitrosti in agilnosti. Zaradi ugodnega vpliva na moč in z njo pove- zane gibalne sposobnosti se zdi uporaba ODU v kombinaciji s PLIO najprimernejša oblika vadbe pri športih, pri katerih je tek- movalna uspešnost odvisna od hitrih, ek- splozivnih gibov. Pri načrtovanju treninga je treba upoštevati, da je za vadbo PLIO in ODU potrebna določena stopnja telesne pripravljenosti skupaj z obvladovanjem tehnike dviganja, če želimo vadbo izvaja- ti varno in učinkovito. Prav tako menimo, da je v prihodnje treba izvesti kakovostne intervencijske študije, ki bodo preučevale vplive ODU na hitrost, saj je področje slabo raziskano. „ Literatura 1. Arabatzi, F., & Kellis, E. (2012). Olympic we- ightlifiting traning causes different knee muscle-coactivation adaptions compared with tarditional weight training. Journal of Strength & Conditioning Research, 26(8), 2192–2201. 2. Arabatzi, F., Kellis, E., & Saèz-Saez De Villareal, E. (2010). Vertical jump biomechanics after plyometric, weight lifting, and ... Journal of Strength and Conditioning Research, 24(9), 2440–2448. 3. Berton, R., Lixandrão, M. E., Pinto e Silva, C. M., & Tricoli, V. (2018). Effects of weightlifting exercise, traditional resistance and plyome- tric training on countermovement jump per- formance: a meta-analysis. Journal of Sports Sciences, 36(18), 2038–2044. https://doi.org/1 0.1080/02640414.2018.1434746 4. Bezodis, N. E., Willwacher, S., & Salo, A. I. T. (2019). The Biomechanics of the Track and Field Sprint Start: A Narrative Review. Sports Medicine, 49(9), 1345–1364. https://doi. org/10.1007/s40279-019-01138-1 5. Carlock, J. M., Smith, S. L., Hartman, M. J., Mor- ris, R. T., Ciroslan, D. A., Pierce, K. C., Newton, R. U., Harman, E. A., Sands, W. A., & Stone, M. H. (2004). The relationship between vertical jump power estimates and weightlifting abi- lity: A field-test approach. Journal of Strength and Conditioning Research, 18(3), 534–539. https://doi.org/10.1519/R-13213.1 6. Channell, B. T., & Barfield, J. P. (2008). Effect of olympic and traditional resistance train- ing on vertical jump improvement in high school boys. Journal of Strength and Conditi- oning Research, 22(5), 1522–1527. https://doi. org/10.1519/JSC.0b013e318181a3d0 7. Clarys, J. P., & Cabri, J. (1993). Electro- myography and the study of sports movements: A review. Journal of Sports Sciences, 11(5), 379–448. https://doi. org/10.1080/02640419308730010 8. De Villarreal, E. S., Requena, B., & Cronin, J. B. (2012). The effects of plyometric training on sprint performance: A meta-analysis. Journal of Strength and Conditioning Rese- arch, 26(2), 575–584. https://doi.org/10.1519/ JSC.0b013e318220fd03 9. De Villarreal, E. S. S., Requena, B., & Newton, R. U. (2010). Does plyometric training impro- ve strength performance? A meta-analysis. Journal of Science and Medicine in Sport, 13(5), 513–522. https://doi.org/10.1016/j. jsams.2009.08.005 10. DeWeese, B. H., Serrano, A. J., Scruggs, S. K., & Sams, M. L. (2012). The clean pull and snatch pull: Proper technique for weigh- tlifting movement derivatives. Strength and Conditioning Journal, 34(6), 82–86. https://doi. org/10.1519/SSC.0b013e31826f1023 11. Grgic, J., Schoenfeld, B. J., & Mikulic, P. (2020). Effects of plyometric vs. resistance training on skeletal muscle hypertrophy: A review. Journal of Sport and Health Science, June. https://doi.org/10.1016/j.jshs.2020.06.010 12. Hackett, D., Davies, T., Soomro, N., & Halaki, M. (2016). Olympic weightlifting training improves vertical jump height in sport- speople: A systematic review with meta- -analysis. British Journal of Sports Medicine, 50(14), 865–872. https://doi.org/10.1136/bj- sports-2015-094951 13. Hawkins, S. B., Doyle, L. A., & McGuigan, M. R. (2009). The effects of different training programs on eccentric energy utilization in college-aged males. Journal of Strength and Conditioning Research, 23(7), 1996–2002. 14. Helland, C., Hole, E., Iversen, E., Olsson, M. C., Seynnes, O., Solberg, P. A., & Paulsen, G. (2017). Training strategies to improve muscle power: Is olympic-style weightlifting rele- vant? Medicine and Science in Sports and Exer- cise, 49(4), 736–745. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000001 145 15. Hermassi, S., Chelly, M. S., Bragazzi, N. L., Shephard, R. J., & Schwesig, R. (2019). In- -season weightlifting training exercise in healthy male handball players: Effects on body composition, muscle volume, maximal strength, and ball-throwing velocity. Interna- tional Journal of Environmental Research and Public Health, 16(22). https://doi.org/10.3390/ ijerph16224520 16. Hermassi, S., Ghaith, A., Schwesig, R., Shephard, R. J., & Chelly, M. S. (2019). Effec- ts of short-term resistance training and ta- pering on maximal strength, peak power, throwing ball velocity, and sprint performan- ce in handball players. BioRxiv, 1–18. https:// doi.org/10.1101/586586 17. Higgins, J., & Green, S. (2008). Chapter 22: Overview of reviews. Cochrane handbo- ok for systematic reviews of interventions. Cochrane Database of Systematic Reviews, 187–235. http://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1002/9780470712184.fmatter/sum- mary 18. Hoffman, J. R., Cooper, J., Wendell, M., & Kang, J. (2004). Comparison of olympic vs. traditional power lifting training programs in football players. Journal of Strength and Conditioning Research, 18(1), 129–135. https:// doi.org/10.1519/00124278-200402000-00019 19. İnce, İ., & Şentürk, A. (2019). Effects of plyo- metric and pull training on performance and selected strength characteristics of junior male weightlifter. Physical Educati- on of Students, 23(3), 120–128. https://doi. org/10.15561/20755279.2019.0303 20. Javier Flores, F., Sedano, S., & Redondo, J. C. (2017). Optimal load and power spectrum during snatch and clean: Differences betwe- en international and national weightlifters. International Journal of Performance Analysis in Sport, 17(4), 521–533. https://doi.org/10.10 80/24748668.2017.1366758 21. Jiménez-Reyes, P ., Samozino, P ., Brughelli, M., & Morin, J. (2017). Effectiveness of an Individu- alized Training Based on Force-Velocity Profiling during Jumping. 7(January), 1–13. https://doi. org/10.3389/fphys.2016.00677 22. Keller, S., Koob, A., Corak, D., von Schöning, V., & Born, D. P. (2020). How to Improve Change-of-Direction Speed in Junior Team Sport Athletes-Horizontal, Vertical, Maxi- mal, or Explosive Strength Training? Jour- nal of Strength and Conditioning Research, 34(2), 473–482. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000002814 23. Komi, P . V. (2003). Strenght and power in sports (Second edition). Blackwell Science Ltd. 24. Lorenz, D. S. (2013). Determine Eli- te Versus Nonelite Athletes in the Same Sport ? 66213, 542–547. https://doi. org /10.1177/19 41738113 479763 25. MacKenzie, S. J., Lavers, R. J., & Wallace, B. B. (2014). A biomechanical comparison of the vertical jump, power clean, and jump squat. Journal of Sports Sciences, 32(16), 1576–1585. https://doi.org/10.1080/02640414.2014.908 320 26. Markovic, G. (2007). Does plyometric train- ing improve vertical jump height? A meta- -analytical review. British Journal of Sports Me- dicine, 41(6), 349–355. https://doi.org/10.1 136/ bjsm . 20 07.035113 27. McBride, J. M., Haines, T. L., & Kirby, T. J. (2011). Effect of loading on peak power of the bar, body, and system during power cleans, 220 squats, and jump squats. Journal of Sports Sciences, 29(1 1), 1215–1221. https://doi.org/10. 1080/02640414.2011.587444 28. Mcbride, J. M., Triplett-Mcbride, T., Davie, A., & Newton, R. U. (1999). A Comparison of Strength and Power Characteristics between Power Lifters, Olympic Lifters, and Sprinters. Journal of Strength and Conditioning Research, 13(1), 58–66. https://doi.org/10.1519/1533- -4287(1999)013<0058:ACOSAP>2.0.CO;2 29. Mero, A., Komi, P. V., & Gregor, R. J. (1992). Biomechanics of Sprint Running: A Review. Sports Medicine, 13(6), 376–392. https://doi. org/10.2165/00007256-199213060-00002 30. Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J., Altman, D. G., Antes, G., Atkins, D., Barbour, V., Bar- rowman, N., Berlin, J. A., Clark, J., Clarke, M., Cook, D., D’Amico, R., Deeks, J. J., Devere- aux, P. J., Dickersin, K., Egger, M., Ernst, E., Gøtzsche, P. C., … Tugwell, P. (2014). Prefer- red Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses: The PRISMA Statement. Revista Espanola de Nutricion Humana y Diete- tica, 18(3), 172–181. https://doi.org/10.14306/ renhyd.18.3.114 31. Oranchuk, D. J., Robinson, T. L., Switaj, Z. J., & Drinkwater, E. J. (2019). Comparison of the Hang High Pull and Loaded Jump Squat for the Development of Vertical Jump and Isometric Force-Time Characteristics. Journal of Strength and Conditioning Rese- arch, 33(1), 17–24. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000001941 32. Otto, W. H., Coburn, J. W., Brown, L. E., & Spi- ering, B. A. (2012). Effects of weightlifting vs. kettlebell training on vertical jump, strength, and body composition. Journal of Strength & Conditioning Research, 26(5), 119 9 –1202. 33. Samozino, P., Rabita, G., Dorel, S., Slawinski, J., Peyrot, N., Saez de Villarreal, E., & Morin, J. B. (2016). A simple method for measuring power, force, velocity properties, and me- chanical effectiveness in sprint running. Scandinavian Journal of Medicine and Sci- ence in Sports, 26(6), 648–658. https://doi. org /10.1111/sms .1249 0 34. Scherfenberg, E., & Burns, S. (2013). Imple- menting Hang Cleans for the Improvement of Vertical Jump in High School Athletes. Jo- urnal of Exercise Physiology, 16(2), 50–59. 35. Spiteri, T., Newton, R. U., & Nimphius, S. (2015). Neuromuscular strategies contributing to faster multidirectional agility performance. Journal of Electromyography and Kinesiology, 25(4), 629–636. https://doi.org/10.1016/j.jele- kin.2015.04.009 36. Stone, M., Collins, D., & Plisk, S. (2002). Strength and conditioning: Training princi- ples: Evaluation of modes and methods of resistance training -a coaching perspective. Sports Biomechanics, 1(1), 79–103. https://doi. org/10.1080/14763140208522788 37. Stone, M. H., Pierce, K. C., Sands, W. A., & Sto- ne, M. E. (2006). Weightlifting : A Brief Overvi- ew. 28(1), 50–66. 38. Suchomel, T. J., Comfort, P., & Lake, J. (2017). Enhancing the Force – Velocity Profile of Athletes Using Weight- lifting Derivatives. September, 0–11. https://doi.org/10.1519/ SSC.0000000000000275 39. Suchomel, T. J., Comfort, P., & Stone, M. H. (2015). Weightlifting Pulling Derivatives: Ra- tionale for Implementation and Application. Sports Medicine, 45(6), 823–839. https://doi. org/10.1007/s40279-015-0314-y 40. Suchomel, T. J., Nimphius, S., Bellon, C. R., & Stone, M. H. (2018). The Importance of Mu- scular Strength : Training Considerations. Sports Medicine, 48(4), 765–785. https://doi. org/10.1007/s40279-018-0862-z 41. Teo, S. J. M., Newton, M. J., Newton, R. U., Dempsey, A. R., & Fairchild, T. J. (2016). Com- paring the Effectiveness of a Short-Term Vertical Jump vs. Weightlifting Program on Athletic Power Development. Journal of Strength and Conditioning Research, 30(10), 2741–2748. 42. Tricoli, V., Lamas, L., Carnevale, R., & Ugri- nowitsch, C. (2005). Short-term effects on lower-body functional power development: Weightlifting vs. vertical jump training programs. Journal of Strength and Conditi- oning Research, 19(2), 433–437. https://doi. org/10.1519/R-14083.1 prof. dr. Nejc Šarabon Fakulteta za vede o zdravju nejc.sarabon@fvz.upr.si