I Í^O í^f Gorenjski časnik od leta 1947 \J^ i ^ Pftvi prcnmrtnnik tp^nik Cd-rbnifc ieta inoo PETEK, 29. MAJA 2009 Leto LXIK št. 4a. cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih kakiada; 22.000 IZVODOV wvw.goreniskiglas.si Tudi Gorenjsko sta v zadnjem tednu zajeli die močni nevihti s točo. Škoda na avtomobilih in kmetijskih pridelkih. Simon Šusrc nika in Ljubljane. V sredo nekoliJco višjo kot je večletno ..............................................................................okoli 6. ure zjutrai je neurje povprečje. Podobna neurja s Kranj • Koma} mesec dni po zajeio še območje med Kri- točo so torej možna, kako tem, ko je v Ratečah skopnel žami, Goinikom in Preddvo- pogosta bodo, pa ni mogoče zadnji sneg, smo se že potiJi rom. Tudi tokrat je kot oreh napovedati," je Pečenko od- v poietni vročini, zaradi kate- velika toča p>oškodovala vozi- govoril na vprašanje» ali tako re so že prejšnji teden Koro« la in povzročila škodo na zgodnja toča napoveduje Sko in Štajersko zajela neu- kmetijskih površinah. "K rja s točo. ta teden pa poleg sreči je bilo zadnje neurje Štajerske tudi Ljubljano in šele v sredo zjutraj, ko se je tudi več neurij s točo v pole* tnih mesecih. V zavarovalnicah nastalo del Gorenjske. že malo ohladilo, če bi nasta- škodo še popisujejo. V kranj- V ponedeljek pozno popol- lo že dan prej, bi bila škoda ski enoti Zavarovalnice Tri-dne so se nevihtni oblaki for- verjetno večja, " je povedal glav so doslej obravnavali 115 mirali med Kranjem in Bmi- Andrej Pečenko, meteorolog škodnih primerov'na avto- kom, nevihta s točo, ki je bila ponekod debela kot oreh, pa na Agendji RS za okolje. "Glede na trimesečno na- mobilih ter petnajst na nepremičninah, pričakujejo pa se je potem pomaknila proti poved je za letos pričakovati tudi približno 150 prijav ško- Ljubljani. Toča je padala za okoli pol stopinje nižjo de na posevkili, ki pa zaradi predvsem na območju Kra- povprečno poletne tempera- zgodnje faze rasti najbrž ne nja, Brnika. Medvod. Kam- turo od lanske. Še vedno pa bodo velika. V sredo zjutraj je ponekod p^idlo toliko toče, da so jo tudi kidali. / roco:Cv»to2Apiomik Kamniškemu KIK grozi stečaj Delavci so nezadovoljni z dosedanjimi pogajanji z upravo, zato so v sredo začeli štiridnevno stavko. Jasna Paiadin ni uprave predJagani šele ta vodnje delavce. Ker naše za- htevah, niso bile izpolnjene. ....................................... ponedeljek, samo za eno Kamnik • Delavci kamniške- stavkovno zahtevo, pa še to le hteve po izplačilu prispevkov za zdravstveno in invalidsko se je zbor delavcev soglasno odločil za nadaljevanje stav- ga KJK-a so že minuli teden delno. Uprava je namreč zavarovanje, lanskega reste- ke," je povedal predsednik pripravili osemumo opozo- predlagala izplačilo plač za sa in drugih pravic, ki smo rilno stavko. Ker njihove za- mesec april, in to le za proiz- jih navedli v stavkovnih zahteve niso biie izpolnjene, so svoj sindikalni boj v sredo razširili na stavko, Id jo bodo zaključili v ponedeljek. "Opozorilna stavka je bila sicer uspešno izpeljana, vendar pa se uprava družbe na stavkovne zahteve ni resno odzvala in tako ni pripravila konkretnega predloga izpolnitve teh zahtev, kar bi bil predpogoj za sklenitev ustreznega sporazuma in s tem normalizacijo razmer v družbi. Minimalni pogoji za resna pogajanja so bili s stra- Med stavko v KIK-u / ro^o cowd stavkovnega odbora Stane Zobavnik. Direktor družbe AleŠ Er-bežnik je sicer obljubo o izplačilu aprilskih plač izpoi- ni], prav tako naj bi biJ optimističen glede sanacijskega načrta družbe, a delavci upravi ne verjamejo več in podpirajo predlog upnika Joca Pe- čečnika, ki je KlK-u posodil šeststo tisoč evTOv, zdaj pa predlagal stečaj. "Naše podjetje ne tone zaradi gospodarske krize, pač pa zaradi pohlepa naših lastnikov, in tega ne bomo več podpirali," so ogorčeni delavci. Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www/.qbkr.s Gorenjska^ Banka Imeli bomo pametne števce Iskraemeco in Elektro Gorenjska sta podpisala pogodbo za gradnjo celovitega sistema. Štefan Žasgi celovit sistem pri nas, podobne projekte je Iskraemeco že dokončal na Finskem in Kranj - V sredo sta banjska tovarna števcev Iskraemeco in Švedskem. Postopoma bodo Elektro Gorenjska podpisala vsem odjemalcem zamenjal približno 13 milijonov evrov električne števce s takšnimi vredno pogodbo za gradnjo ki omogočajo odčitavanje po- celovitega sistema za daljin- rabe električne ener^je (tud sko odčitavanje porabe elek- plina, če bodo distributerji pli trične energije. Sistem bo po- na pristopili) na daljavo krival osemdeset tisoč gospo- Uspešen pilotni preizkus si- dinjstev na Gorenjskem in na j stema pametnih števcev je bi bil predvidoma dokončan v Elektro Gorenjska že izvedel petih letih. Gre za prvi taksen na območju Žirovnice. t ŠPORT Domača dirka je izziv Jutri bo v Kranju in okolici potekala 42. Velika nagrada Kranja • Memoha Filipa Majcna, največja enodnevna kolesarska dirka pri nas, v nedeljo ps bodo kolesarji vozili ie po ulicah Kra> nja. Trasi obeh dirk r^ista spremenjeni. GG-h CG + Rokujejo najbfz z več : Moška voda ta^iega gradiva kot vojska i po gorenjsko 4 v ponedeljek se Je začel osrednji del mature. Ob tej priložnosti smo se pogovarjati z direktorjem državnega iz* pitnega centra Darko Zupancem iz Kranja« ki pravi, da njihov center najbrž rokuje z največ tajnega gradiva v Slo/eni ji. 11 V sedemde&etih letih prejSnJega sto* letja so po "moSko vodo" k izvtru nad Kdmno Gorico prihajali upajoči možaki od blizu m daleč. V zdravilne učinke slatine so domaCini vedno verjeli. ZADNJA VREME Igrali so z velikim srcem i Danes bo ddnojasno s \ spremerújii^ oblačru)s^o. Jutri \ popoldne bo začdo deževati. V j neddjb bo oblačno 2 obàisnùm : padcmnami. Hladno bo. Na humanrtamF prireditve v Kranju so se v nogometu najprej pomerile slo* venske mišice, nato pa Še politiki )n člani Zlate selekcije, vsem pa je srce tokrat utripalo za i9*letnegd invalida Darka DžunČa iz Podbrezij. 6/20 2iA jutri: spremenljivo oblačno m (N ID m o h- 2 POLITIK dani ca ^aurl i3>g'gias.si GORENJSKI GLAS petek, 29. maja 2000 IjUBgANA Sedemdnevne, letne in polletne vinjete Državni zbor je ta teden podpri novelo zakona o javnih cestah, ki uvaja vinjete za krajše časovno obdobje. Zavrnil je dopolnila poslanske skupine SDS, s katerimi je ta predlagala, da se ohrani obstoječi vinjetni sistem cestninjenja, ki je začel veljat) 1. julija lani, skladno z njim pa v Sloveniji veljajo polletne vinjete po ceni 35 evrov in letne po ceni 55 evrov. Zakonska novela uvaja sedemdnevne, mesečne in letne vinjete, polletne pa ukinja. Skladno z uredbo bo cena za letno vinje-to znašala 95 evrov, za tedensko bo treba odSteti 15 evrov, o ceni mesečne vinjete pa bo dala odgovor medresorska skupina; gibala naj bi se med 30 in 35 evri. Vlada je po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča s spremembami zakona o javnih cestah sledila očitkom iz uradnega opomina Evropske komisije, ki je zaradi po njenem diskrimina- tornega sistema cestninjenja kasneje zamrznila evropska sredstva za gradnjo avtocestnih odsekov. Slovenija pričakuje, da bo komisija z uvedbo vinjet za krajci čas sredstva sprostila. V SDS zaradi sprejete zakonske novele razmišljajo o referendumu, če državni svet nanjo ne bo izglasoval veta. D. Ž. IjUSgANA Zoper financiranje tajkunskih posojil Poslanci so ta teden na zasedanju državnega zbora sprejeli novelo zakona o jamstveni shemi. Po njej bo bankam, ki pridobijo jamstvo države, prepovedano refinancirati ali obnavljati posojila ter spreminjati pogoje posojil, če so ta na* menjena financiranju odkupov podjetij in z njim povezanih oseb. S tem naj bi onemogočili financiranje t. i. tajkunskih kreditov. Omenjena prepoved bo veljala le za primere, ko kreditojemalec nima dovoljenja za prevzem ali pa proti njemu teče postopek pred uradom za varstvo konkurence ali agencijo za trg vrednostnih papirjev. O. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas i Knjigo prejme MARIJA KLEMENČIČ iz Železnikov. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Tončka Krišelj iz Tržiča pravi, da Gorenjski glas bere, odkar zna brati. Vedno je bil pri hiŠ) • najprej pri starših, naročene» ga sta ga imela z bivšim možem, potem ga je naročila sama. Všeč ji je, ker obsega gorenjske novice, rada reši križanke. Ima tri otroke in dve vnučki, tretji je na poti. V pokoju uživa bolj kot kadarkoli. Odkar ne varuje več vnučke in ima malo več časa, ga najraje izkoristi za kolesarjenje in planinarjenje Na splošno je manj doma kot takrat, ko je še hodila v služ bo. Z vsem srcem predana babica veliko pomaga hčerkama Ne želi si drugega kot zdravje, da bi lahko še hodila. Najra je pl po "zajlah" na markiranih poteh. Najbolj ji je pr srcu zelo zahteven vrh Vevnica, pozimi Komna. Veliko ide za planinske poti dobi od jelene Justin, ki lepo napiše tud zgodovino. Včasih se v hribe poda tudi sama in takrat vza me s sabo knjigo ali Gorenjski glas in bere. Zadnje čase se veseli sodelovanja s pohodniki z Netloga, okoli 12 jih je, s katerimi so postali pravi prijatelji. Če se le da, se jim pridruži na njihovih pohodih. D. K. Tončka Kriieli Glds Nosilec liste DeSUS na volitvah v evropski parlament je Kari Erjavec, minister za okolje in prostor v sedanji vladi. Z njim smo se pogovarjali ob nedavnem delovnem obisku v Bohinju. MateiaRaiít Ste danes v Bohinju predvsem kot minister ali mogoče tudi kot kandidat na evropskih volitvah? "izključno kot minister za okolje In prostor. Termin tega sestanka smo zelo do^o usklajesali • videli ste, kakšna je bila udeležba, od poslancev do druge zainteresirane javnosti. To srečanje je bilo zato namenjeno izključno temu, da čim prej pridemo do novega zakona o Triglavskem narodnem parku. Kot Gorenjec si tudi sam želim, uresničuje svoj program, da ljudje čutijo, da se borimo za boljši položaj delavcev in invalidov. Vidimo, koliko je brezposelnih, pa delavcev, ki hodijo v službo, a ne prejemajo piače. Misiim, da je treba izvesti pritisk na Evropsko umjo, da ne bomo subvencionirali samo kanalizacije, kmetijstva in raziskav, ampak tudi socialno varnost. Ravno Evropejd si želijo socialno varnost in đoveka dostojno življenje." da bi zakon sprejeli čim prej, KaH Erjavec / corard Kavťií saj je nedopii5?tno, da to traja že 18 let" stranka si zato ne moremo izvoda, povprečje v Evropski Kako močno se po vašem lahko sliši glas slovenskega poslanca v tako številnem evropskem parlamentu? "Mislim, da se lahko moč- privošáti slabega rezultata, da uniji pa je 12 odstotkov. Tako no sliši; seveda mora! trdo de- Malce dodatne promocije bi govorili, da je bila zgodba z da ni nobenega razloga za lati, se ogiašati, biti vztrajen, pred volitvami verjetno državnozborskih volitev samo viiemirjenost. Zato menim» To ni odvisno od tega, koliko kljub temu ni odveč? ena srečna ^odba za stranko, da je potrebno, da ima De- ima kdo poslancev, ampak od "Prej sem zaradi ministr- Želim si, da se bo tudi skozi SUS svojega predstavnika v tega, koliko ima kdo znanja in ske funkcije v tej volilni kam- evropske volitve videlo, da Bruslju, kjer bo preprečeval koliko je prodoren/' panji prikrajšan. Zaradi ob- stranka ves čas raste in se kre- te pritiske. Tudi si ne pred- veznosti, ki jih imam kot mi' pi ter utrjuje svoj položaj vpo- stavljam reforme, če imamo KalfO bi vaša morebitna Iz- nister, se moram odpovedati litičnem prostom." veliko dogodkom. " 250 tisoč upokojencev, ki pre- volitev vpUvala na razmerja jema manj kot petsto evrov v koalidji in vladi? Vaša stranka se sprva ni nameravala udeležiti volitev v Eden od vaših tekmecev na pokojnine. Kaj bomo temlju- evropskih volitvah meni, da dem še dodatno jemali?" je kandidatura ministrov in "Moja izvolitev ne bo imela nikakršnega vpliva na razmerja v koalidji. Smo trden evropski parlament. Zakaj poslancev nekorektna do Kakšen rezultat pričakujete đen te koalidje. Menim, da ste si premislili? "Na državnozborskih volitvah je naša stranka dosegla zelo dober rezultat Sami ve- slovenskega volilnega tele* sa. Kako to komentirate? "Ne vem, kako bi to komen- na evropskih volitvah? "Pričakujem, da bomo potrdili rezultat z državnozbor* mora ta koalidja vzdržati do konca in se spopasti z gospodarsko in finančno krizo. Če tiral in kakšni razlogi so vodi- skih volitev, ko smo se uvrsti- bi koalidja padla, bi nastala ste, da je bila do tedaj stranka li tega kandidata, da je dal li na četrto mesto med stran- velika poHtična kriza. Ob DeSUS vedno najmanjša par- takšno izjavo. Po ustavi ima kami. Zelo bom zadovoljen, tako globoki ekonoroski krizi lamentama stranka, danes pa vsak pravico, da kandidira in Če bi to ponovili tudi na ev- bi to samo dodatno poslabša- je četrta največja politična da je izvoljen, ne giede na to, ropskih volitvah." lo razmere v Sloveniji." stranka. Zato smo occnili, da kakšno funkdjo opravlja. To moramo sodelovati tudi na štejem bolj kot volilni boj za Je torej po vašem mogoče Katera politična skupina v evropskih volitvah, čeprav pridobitev čim več glasov." sem bil sam mnenja, da bi bilo morda dobro počiti in se Na kaj DeSUS stavi na ev pripraviti na lokalne volitve, ropskih volitvah? potegniti vzporednice med državnozborskimi in evropskimi volitvami? evropskem parlamentu je stranki DeSUS najbliže? "Najbližji so nam socialni Moram pa red, da nisem pri- "Evropske volitve so goto- demokrati, ker smo sodalna "DeSUS je sodalna stran- vo kazalec razpoloženja v do- stranka, čeprav je naša sped- Čakoval, da bom moral sode- ka; naše gesio je Za socialno ločenem trenutku in prav fika res varovanje pravic upo- lovati kot nosilec liste. Vendar Evropo za vse generadje. Ve- zato je nujno, da stranke so- kojencev in invalidov. Ker še sem kot predsednik stranke ste, da iz Bruslja ves čas po- ddujejo na teh volitvah in iz- nismo člani te evropske dru- odgovoren, kakšen rezultat slušamo, da bo treba iti v merijo, kakšen je odnos do žine, bomo verjetno v nepo- bomo dosegli na teh volitvah, novo pokojninsko reformo, njihovega programa. 21aradi vezani skupini strank. Obe- Vidile, da imajo sUanke ^le- Te grožnje so zelo resne. Me- tega so evropske volitve zna» ueiu pa isc boiuo povezovali s cej moine kandidate, v kam- nim, da je ne potrebujemo, nilec, kaj se dogaja v volil- strankami, ki zastopajo inte- pan jo vlagajo tudi velika sred' na kar kažejo tudi nekateri nem telesu. Upam, da bo rese upokojencev. Kar nekaj stva, tudi nad tristo tisoč evrov kazala. Pri nas redmo za po- DeSUS tudi na evropskih vo- strank, podobnih naši, je na- - naša bo redmo stala nekje kojnine namenjamo 9,7 od- litvah uspešen, kar bo po mreč tudi v evropskem parla- do petdeset tisoč evrov. Kot stotka bruto družbenega pro- moje pokazalo, da stranka mentu." Dogodki pred evropskimi volitvami Danica Zavbi Žlebir vabila kandidata SD za ev- je pri uveljavljanju visokih gaifem je obiskala tudi Tržič. ropska poslanca Tanjo Fajon standardov na področju So- V sredo pa je na Gorenjskem in Zorana Thaleija. Pridruži- vekovih pravic. Slovenija je gostovala mobilna kavama Tudi ta teden so se kandidati la sta se tudi Damjan Ber- članica Sveta Evrope od Jeta SDS. Svojo pot je začela na Kranj, Tržič, Radovljica za poslance v evropski parla» gant z zunanjega ministr-ment na različnih priredit- stva, vodja skupine za pred- 1993- Ha začetku tedna je med Bledu in Bohinju, obiskala pa tudi Cerklje, Jesenice, Žiri vah predstavljali volivkam in sedovanje Svetu Evrope, in kranjskimi gimnazijd gosto- in Žirovnico. V Radovljid pa volivcem. V ponedeljek je po- profesor s FDV Iztok Prezelj. vala Romana Jordan Cizelj, se je ustavila poulična akdja slanka državnega zbora Dar- Tema večera je bilo slovenja Lavtižar Bebler skupaj s sko predsedovanje v odboru kranjskimi soda Inf m i demo- ministrov Sveta Evrope in krati na poslanski večer po- pomen te evropske institud- dosedanja evropska poslanka f in kandidatka SDS tudi za naslednji manáat. Skupaj s sokandidatom Anžetom Lo- Mladega foruma SD Super dnižba, ki želi mlade motivirati Tfl sodelovanje na evropskih volitvah. M GORENJSKI GLAS petek» 29. mdjd 2009 i 'i'J' - -f ^ * ířM^ i 3 I neznana pot Na Gorenjskem potrebujemo dve sortirnici odpadkov, kot kaže, pa bo do 15. julija le ena» in to na Jesenicah Vilma Stanovnik Kranj • Minulo sredo se je v Kranju na redni seji sestal poslovni odbor konzorcija CERO. "Na seji smo predstavili potrebno dokumentacijo, ki jo moramo predložiti Ministrstvu za okolje in prostor v procesu pridobivanja soglasij za nastanek objekta za mehansko-biološko obdelavo odpadkov (MBO). Sprejeli smo dokumente o idejni zasnovi gospodarjenja s komunalnimi odpadki na območju Gorenjske, idejno zasnovo in idejni projekt za MBO ter poročilo o vplivih na okolje za biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Ti dokumenti so sedaj pripravljeni, da jih predložimo okoljskemu ministr- bo več mogoče odlagati ne- julij, ko ne bo več mogoče odlagati odpadkov na deponijo v Tenetišah, se vse bolj približuje. /^«twhfií d«i.i stvu. v pripravi ostaneta samo še dva dokumenta» in predelanih odpadkov. "Po tem datumu bo mož- nije ne sodijo več. Organizirati hci treha zařasnn reisi. renjskem, da 2 eno sortimi- ro (Jesenice) in deponijama tev, kajti objekta MBO v (Kovor in Mala Mežakla), ki sicer ekonomska študija de- no odlagati samo odpadke. Kranju še ne bo," je povedal sta predvideni po operativ- lovanja MBO in medobčin- ki bodo delno predelani, ne- Peme in dodal, da je ena od nem programu države, reska pogodba, ki jo bomo obdelani odpadki na depo- začasnih možnosti na Go- šujemo vprašanje ravnanja uskladili z občinami, člani- z odpadki. Na Jesenicah se "•TLT^'Glede vzpostavitve MBO v industrijski coni Exo- vzpostavili do sredineietoš- terni je Damjan Peme povedal, da bodo z doku- j^jeg^ jui^jg Kot je tudi po- menti, Id so jih obravnavi na seji, zlasti okoljevar- vedal Damijan Peme, pa ne poslovnega odbora in župan stvenimi, seznanili širšo javnost, tako da bodo vide- vidi možnosti, da bi prido- Mestne občine Kranj Dami- da objekt, kot je zasnovan, prakti6io nima vpli- bili dovoljenje za podaljša- seje poslovnega odbora konzorcija v mesecu juniju," je po seji povedal predsednik lan Peme m dodal, da se za- y^y ^ okolje. veda bližine 15. julija, ko ne nje obratovanja odlagališča Tenetiše. Proti novemu zaposlovanju Sedem občinskih svetnikov je na župana naslovite zahtevo za sklic izredne seje zaradi zaposlovanja v občinski upravi. Matija Rant zahtevo umaknili, o tem pa poslitev so se po besedah Ja- naj bi razpravljali na eni od neza Fajforja odločili, ker po- Bled • "Že dlje Časa opozarja« prihodnjih rednih ser. trebujejo človeka za vodenje mo, da do konca mandata ne Novo zaposlovanje je po dveh zahtevnih evropskih bi bilo več smiselno zaposlo- prepričanju Slavka Ažmana projektov, to je gradnje kana-vati ljudi za nedoločen čas. ta čas neprimerno, saj se lizadje na Bohinjski Beli in Kljub temu so pred časom objavili razpis za novo delo- bodo nekateri prihodki zaradi gospodarske krize precej veslaškega centra. "Ce ždimo biti uspešni, potrebujemo vno mesto, ki bi ga po našem zmanjšali, obenem pa se človeka za to. V Radovljici re- lahko zapolniU z razporedit- bodo povečali izdatki za sod- cimo imajo za podobne pro- vijo znotraj uprave," je dejal alne transferje. "Zato bi bilo jekte zaposiene kar štiri Iju- eden od podpisnikov ^teve smiselno, da vsaj ne poveču- di," je svojo odločitev uteme- za sklic izredne seje in pod- jemo Števila zaposlenih ozi- Ijil Fajfar in dodal, da 2 izred- župan Slavko Ažman. Po roma bi bile nove zaposlitve no sejo, za katero bi porabili prepričanju župana Janeza zgolj za določen Čas. " Obe- najmanj tri tisoč cvrov, nc bi Fajfarja pa ni nobene potre- nem je poudaril, da je po od- prav nič prispevali k varčeva- be, da bi o novih zaposlitvah cepitvi od Gorij občina Bled nju. Kljub temu. je Še dodal, odločali na izredni seji. Tako kar za tretjino manjša, kar je pripravljen na kompromis so se s predlagatelji izredne pomeni manj prihodkov in in bodo verjetno novega de- seje dogovorili, da bodo svojo tudi manj de)a. Za novo za- lavca zaposlili za določen čas. Menceš I Danes praznujejo Danes, na rojstni dan rojaka Janeza Trdine, bodo Meng-šani s slavnostr^o sejo praznovali občinski praznik "Letošnje praznovanje je v zna« menju številnih obletnic: 125-letnice godbe, 40-letnice vrtca Sonček in 35-letnice folklorne skupine, vrhunec praznovanja pa bo nocojšnja podelitev občinskih priznanj/' je povedal župan Franc |erič. Zlato priznanje bo prejel Franc Zabret, srebrnega Janez Galjot In Vinko Sitar» bronastega pa Zorka Požar, Ludvik Mikola In tte-iân Kovač. Županova priznanja bodo prejeli Vera Vrhovnik, Franz Alcho1z«r, France Olmc, Gasilska zveza Men-geš in Aljaž Praznik. Prejemnik Trdinove nagrade za diplomsko delo pa je Viljem Marjan Hribar. J. P. Kran)SkaGora . Zaradi plazu zaprli planinsko pot Kot so sporočili z Lokalne turistične organizacije, so zaradi zemeljskega plazu v Tofbvem grabnu zaprli planinsko pot med Jasno In Gozd-Martuljkom. Gre za približno osem kilometrov dolgo planinsko pot, ki se začne v Kranjskt Gori In vodi mimo počitniškega naseija jasna vzhodno proti Gozd> Martuljku. Najzahtevnejši del poti je - na nadmorski višini blizu tisoč metrov - prav zdaj zaprti Tofov graben. M. A. Tržič Gorenjska banka začasno na Predilniški cesti Pogoji za poslovanje v ekspozituri na Trgu svobode i v Tržiču niso več ustrezali sodobnim bančnim standardom, zato so se v Gorenjski banki odločili za temeljito prenovo stavbe. Med prenovo bo poslovalnica začasno, od pone« deljka, 1. junija, do zaključka del, na Predilniški cesti 16, to je v bivši upravni stavbi BPT, kamor bodo preselili tudi bankomat. C. Z. Kom z odpadki prašar-jc, kje in kako 1956 povezali v konzorcij odlagati odpadke, že CERO, ki najbi našelskupno 'dolgo razbuga in lo- rešitev. Žal je v njem previa-čuje Corenjke in Gorenjce, dovalo preveč lokalnih initre-Žal še nihče ni dal argumen- sov, da hi ena od predlaganih tiranega odgovora, ki bi po- lokacij dobila vsestransko miril in zbližal nasprotujoča podporo. Najve^o napako so Si mnenja. Najtrši oreh je to- storili z izbiro lokacij v ozka cija go renjskega centra za kem krogu političn e elite, ki je ravnanje z odpadki. Reiiiev je prvi ponudil nekdanji tr±iški župan Pavel želela prepričati množico ljudi. Tak pristop jg spcdbudil odklonilno stališče okolice do Rupar, kije center želel ure- centra za ravnanje z odpad- diti na deponiji Kovor. S tem fei. Pomagali niso niii redki je zanetil upor krajanov v strokovnjaki z nasveti, kijih okolici. Pomagalo ni niti ve- na čustvenih zborih krajanov činsko pozitivno mnenje vo- ni nihče poslušal, niti poznej- livcev v občini na referendu- ši ogledi podobnih centrov v mu decembra 200j. Spomla- tujini in doma. Nekdanji midi 2ooyje doživel javne prote- nister za okolje in prostor ja- ste prebivalcev Podbrezij, eko- nez Podobnik pa je dal predlogov in lovcev župan Občine nost glasovom volivcev pred Naklo Janez Štular, ki je vlogo vladnih služb. predlagal gradnjo centra na Minister Kari Erjavce po- meji z občinama Tržič in Ra- udarja, da so občine dolžne dcvljica. Še bolj se je zalomilo poskrbeti za izvajanje javne novembra 2007 v Tenetišah, službe, ki zbira, odvaža in kjer so okoliški prebivalci za' odlaga odpadke. Njegova ugo- prti cesto in preprečili dovoz tovite, da so premalo naredi- odpadkov na deponijo. Kranj- le pri wreáitvi zbirnih centrov ski župan Damijan Peme je za ločene odpadke in sortir- našel novo lokacijo pri tovar- nic, je na mestu. V državi pa ni Exoterm. Kot predsednik pozabljajo, da od njih zakon konzorcija CERO jo Še vedno terja aktivno sodelovanje pri zagovarja kljub nasprotova- reševanju problematike od- nju dela prebivalcev v Mestni padkov. Če niso povezali žu- občlni Kranj in sosednji občini Naklo. panov pri izbiri lokacije za center, bi morali vsaj seznani- 5kuj7«i imenovalec vseh ti prebivalce z državnim kon- zapletov pri reševanju proble- ceptom sodobnega ravnanja z ma z odpadki je prevladova- odpadki. Tik pred zaprtjem nje politike nad stroko. Co- deponije Tenetiše je za to pre- renjski župani so se že leta uj prepozno. Gorenjski Glas ODGOVORNA UR£ONIO\ Mârijd Vol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Za^toik. Danka Zavrl Žtebir UREDNIŠTVO NOVINARJA UREDNIKI: Boš^n 8ogataj, A^ka Brun, Igor Kavůč, Suzana P. Kov^č^ Utia Petemd, Mateja Rďrrt, Sb^ Saje, Viima Stanovnik Simon Šubic. Cveto ZapkTtnIk, Dankz Zavrl Žtebir, Štefan Žaigi; stalni socielavd: Marjana AhaCč, Maja Bertoncetj» Matjaž Gregori^ Ana Hartman, Jože Košnjek, Milena Mlldav64 MIha Naglič, jasna Paladin, Marjeta Smolnikar. Ana Vd^k OeU KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, I lova rbtritar d.o.o. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Dok). Gofazd Kav6č LEiaORICA Ma^ Vozlič VODJA OGLASNEGA TKŽENJA Mateja Ž^^Žaj GORENJSKI GLAS (ISSN j* r«gi$trir«na b1dg«voa in stontvena znamk» pod St. 977196) prk Uradu RS Zi intelektuál no lastnino. Ustanovitelj In izdajatelj: Corenjiki glaSi d Kranj / Direkoria: Marija Vol^ik / Naslov: Blaiwel^ova cesta 4000 Krari] / TtL: mâih infc 04/2014S 00. 04IÍO) 4213, t-mM mali oelati m osm rTnlce:iel: 04/301 42 47 / n^lnvnl f>ri pnnprf^ljba Hn fpííiit^ r>^pr^kÍnJiino od ft do 19. ure. petek od o. do 161 ure, sobote, nedelje in pncnikî zaprto. / Gorenjski glas je poltedniki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22,000 izvodov f Ijedne pr/ioee: Moja Gorenjska, letoprs Gorenjska enkrat letno) in dr/et lokalnih prilog/Tiski OrueiCarimhia GmbH & CoKC, St. VeltyClan StVîd na Glini), A/stri]a / Naročnina: tel: 04/201 42 4T / Cena izvoda: EIR, letna naročnina: 140^0 EU9. Redni plainiki imajo 10 % popurtai polletni xtfíí popusta, (etni 2$ % popusta; v eene je vračunan DOV po stopnji naročnina se upoiteva od tekofe $tevil* U iasopksa do plsnep preklica, ki vet^a od zatetka naslednjega obračunskegi obdobja / Odaine storitve: po ceniku; ogla^np trženje: tet.: 04/ 201 42 4^^ \ 4 GORENJSKA .Si GORENISKI GLAS petek, 29. maja 2009 Cvetijo pomlad in ceste Ur5a Pfternel potreben rebaJans proraču- ........;............................................................na. Tega pa bodo na Obdni Jesenice - Čeprav je vreme Jesenice sprejemali šele ju- že povsem poletno, pa so po- nija, zato se je župan TomaŽ sledice dolge zime v mnogih Tom Mendnger odločil, da obdnah še zelo vidne. Kaže- bo prvi denar za sanacijo naj-jo se zlasti v močno poškodo- bolj "razcvetelih" cest zago-vanih občinskih cestah, to vil iz županove rezerve. Mnoge občine na to niso ra- Tako so najnujnejše ppškod* čimale» zato so za redno zim- be cestišč že sanirali na Desko vzdrževanje v proračunu lavski, Kejžarjevi in Indu-rezervirale bistveno premalo strijski cesti, dela pa trenut- denarja, Ena takšnih je tudi no potekajo na Prosvetni ce- Občina Jesenice, kjer so za sti. Močno je poškodovana vsa tekoča vzdrževalna dela tudi cesta v Planino poá Gona cestah v letošnjem proračunu rezervirali osemdeset lico, kjer pa je stanje tako slabo, da bo za cesto od Priho-tisoč evrov. Izkazalo pa se je» dov do Hotela Bcldjan treba da to nikakor ne bo zadošča- izdelati projektno dokumen-lo, saj bo po oceni za sanaci- tacijo. To pa bo trajalo dalj jo vseh poškodovanih cest čása, zato bodo letos poskr-treba dodatno zagotoviti kar beli le za najnujnejšo sanad- 407 tisoč evrov. Gre za zeJo jo udarnih jam, smo izvedeli velik znesek, za katerega bo na Občini Jesenice. škof)a Loka Dobrodelni tek in tekmovanje družin v športnem parku za Osnovno šolo Ško^a Loka • Mesto bo danes, 29. maja, potekala družabno športna prireditev. Ob 18.30 se bo začel tek družinskih štafet, sledil bo tek šolskih štafet, štafet loških politikov, direktorjev in športnikov, na koncu pa se bodo pomerile še štafete klubov In društev. Na kon-cu ob 20. uri bo Še dobrodelni tek z odličnimi loškimi športniki, ves denar, ki ga bodo udeleženci prispevali kot prostovoljne prispevke, pa bo namenjen šolskemu skladu. V. S. Zmerni optimizem pred sezono Kamp Šobec je odprt že od velike noči, kakšna bo letošnja sezona, se bo pokazalo ta konec tedna. Mariana Ahačič mo. da bo gostov v letošnji ..............................................................................sezoni toliko kot lani, ko Lesce • Ta konec tedna, ki smo beležili osemdeset tibo zaradi binkoštnih praz- soč nočitev, čeprav jih bo, nikov v številnih evropskih realno gledano, zaradi gîo-državah podaljšan v pone- balne gospodarske situacije deljek, v Kampu Šobec pri- verjetno manj. Pri pričako-čakujejo prvi letošnji naval vanjih pa je seveda po-gostov. "Zadnji konec ted- membno upoštevati vreme, na v maju je tradicionalno od katerega je obisk kam- prvl kazalec uspešnosti pri- pov zelo odvisen." hajajoče poletne sezone,' Kot pravi G^šperin, ta pravi Sašo Gašperin, ki je čas ekipa kampa Šobec vso pred tremi meseci prevzel vodenje Kampa Šobec. svojo energijo usmerja v to, da so razmere urejene "Uresničujem vizijo lastni- in da se gosti počutijo udo-ka, Turističnega društva bno. "Deia na infrastndctu-Lesce, in pri tem bom upo- ri smo za zdaj končali. Pre-rabil vse svoje znanje in iz- plastili smo ceste, prenovi-kušnje. Verjamem, da bo li tuše v sanitarijah in ure-kamp ostal ponos sloven- dili otroško igrišče. Že je-skega turizma; pričakova- seni pa se bomo pričeli pri-nja za prihajajočo sezono pravljati na prihodnje leto. so kar optimistična. Kamp smo tudi letos tako kot po- Ena prvih nalog, ki se jo bomo lotili, je prenova Sašo Gašperin, novi direktor kampa Šobec navadi odprii za veliko noč; spletne strani, saj je v naši skupina kajakašev. Ti pri- gačen režim je glede na to, obisk je sicer za malenkost panogi svetovni splet ena hajajo v času pred glavno kaj vse so domačini vložili manjši kot v enakem obdo- od najpomembnejših pro- sezono in po njej. vanj, popolnoma nespre- bjuiani, nikakor pa ne slab. mocijskih in prodajnih Režim vstopa v kamp za jemljiv. Vsakdo, ki plača Že za prihajajoči konec ted- poti. Drug pomemben seg- domačine ostaja enak kot simbolično letno članarino, na pa so rezervacije posko- ment pa so nišni gostje, ka- doslej. "Kamp ostaja odpr- bo imel še naprej prost čile, tako da lahko načrtuje« kršna je bila pred kratkim tega tipa • kakršenkoli dru- vstop vanj." / «.J Prihajajo presenečenja, novosti, nagrade in še veliko več! •■BSfeži T / ♦ . r ^ m, ' -v 4 i" % Ulovim vas .. kierkoli A ♦ 1 « \ i/lel v Pripravite se na dan, poln nepozabnih doživetij, presenečenj in novost;' V vas kraj prihaja Debitelov potujoči center, ki vas bo zagotovo navdušil s številnimi pozornostmi: lahko si boste brezplačno naložilj melodije in ozadja, prikbcaii srečo na kolesu sreče, sklenili naročniško razmerje, ob nakupu telefona prejeli nadvse priročno darilo, dobili koristne informacije ter spoznali edinstveno in revolucionarno novost v Sloveniji - prvi prilagodljivi naročniški paket MojD! Pridite in dožwte čudovito druženje z Debitelom. ■I» •It Jaz- ^ «ta/a ^ darila debitel Fógréšcíjt) vizijo zavoda Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je lansko poslovno leto končal v rdečih številkah. Ana Hartman se bo zavod ukvarjal in razbremenjeval občino, ne pa Žirovnica • ŽiitSfiřtííSki občin- da hodi v zelje društvom," sld svetniki so na zadnji seji meni Anton Koselj (SD). dali sogîasje k poslovnemu Boštjan Noč (NLZ) od zavo-poročilu Zavoda za turizem da pričakuje več razvoja in in iculturo Žirovnica (ZTK) vizionarstva: "Prvo leto je iz za leto 2008. Ta je lani ppslo- občinskega proračima šlo zaval negativno, saj je ob 161 ti- vodu petdeset tisoč evrov, soč evrov prihodkov'pridelal' zdaj smo že na 130 tisoč." primanjkljaj vvišinl dvanajst Najbolj kritične svetnike je tisoč evrov, ki je po besedah [ože Resman (LDS) spom-diiektorja Janeza Dolžana ni], da imsjo v občini dva-predvsem posledica izredno najst postelj ter tri oz. štiri slabega obiska plačljivih prireditev. "Kljub negativnemu poslovnemu rezultatu je bilo gostilne, zato od zavoda ne morejo veliko pričakovati. ZTK je lani po Poti kultur- leto 2008 več kot delovno, ne dediščine popeljal 24 sku- Kar preveč smo bili aktivni pin, letos pa načrtuje prihod- pri organizaciji prireditev, iz- ke od trženja poti še povečati, vedli smo jih prek sedemde- Prijaviti se namerava tudi na set, letos pa si v sodelovanju razpis ministrstva za kulturo z BSC Kranj bolj prizadeva- za upravljanje Prešernove in mo za pridobivanje evrop- Finžgarjeve hišo. "Bojim se. skih sredstev. Upamo na 250 tisoč evrov/ je pojasnil Dol- da bodo zaradi upravljanja teh biserov stroški še enorm- žan in dodal, da letošnje po- no narasli," je bil skeptičen slovno leto nameravajo za- Boštjan Noč. Svetnike je zato kljudti veliko uspešneje kot zanimaJo, ali ima ZTK izdela- lansko. Sanacijski program no vizijo, kako bo upravljal je sicer že pripravljen, o nje- kulturna objekta. Dolžan je govem izvajanju pa mora svetnikom poročati na oktobrski seji. odvrnil, da med dn^im razmišljajo o novem turističnem prodiJctu Prešemovo potova- Svetniki so v razpravi raz- nje od Vrbe do Žirovnice, pomišljali, da se v Zirovnid po- vezati pa se nameravamo tudi zna delo zavoda, vendar pa s krajani, da "bodo videli v bi ta moral spremeniti svojo tem tudi priložnost za zaslu-usmeritev. "Na novo bo tre- žek, ne pa da imamo od obis-ba naravnati kompas, s tím kovalcev samo smeti." hrušica Največja razstava psov na Gorenjskem Kinološko društvo Fido Hruška bo v nedeljo priredilo že 11. državno razstavo psov vseh pasem CAC HruŠtca 2009. Na razstavo se je letos prijavilo rekordno število 545 psov 134 različnih pasem iz enajstih evropskih držav. Njihovo lepoto bo ocenjevalo deset sodnikov. Najštevilnejša pasma na razstavi bodo tibetanski terierji, sledijo jim beli višavski terierji in mopsi. Predstavilo se bo tudi nekaj pasem psov, ki so redke in skoraj neznane • sen- žerrnenski ptičar, mudi in belgijski grifon. V okviru razstave bosta potekali še specialna razstava za rodezijske grebenarje in vse španjele. Razstava bo potekala na društvenem stadionu na Hrušid ob regionalni cesti Jesenice-Kranjska Gora, ocenjevanje pa se bo začelo ob Î0. dopoldne. iJ. P. Preddvor Glasbeni čebelnjak Danes popoldne se v Preddvoru obeta glasbeni dogodek, na katerega vabijo učenci in učitelji Osnovne šole Matije Valjavca. Ob 17. uri bo v šolski telovadnici nastop peskih zborov osnovnih šol Preddvor in Jezersko, otrok iz vrtcev Čriček in Palček, pevskega zbora iz Železne Kaple in harmoni* karske skupine. D. Ž. GORENJSKI GLAS pclek, 29. maja 2009 GORENJSKA " 5 Kranj Nostalgija sobotnega večera Mladega sveta KUD Mladí svet iz Kranja je v soboto zvečer v Kulturnem domu Primskovo organiziral kulturno mar>]festacijo Dan mladosti, kjer sta nas skozi večer pesmi, plesa in krajših dramskih uprizoritev v čase dobre, stare Jugoslavije - v srbskem in slovenskem jeziku, popeljala povezovalca programa, tokrat v pionirskih vlogah, predsednik Mladega sveta Srdan Krgović in njegov brat Zeljko Krgović. Pester pevsko - dramski program pionirske in ženske sekcije KUD-a Mladi svet so še dodatno popestrili s plesi in pesmijo Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo, SKD Sava Hrastnik, pa posebni gostje iz Srbije, Folklorni Ansambel Doma Kulture Jožefa Atile iz Debeljače, kranjski KUD DEM s svojim folklornim nastopom, predvsem pa je bil začetek prireditve obetaven, saj je se je začel v stilu starih časov • s pionirsko prisego. A. B. S pionirsko zaprisego smo se za trenutek vrnili v stare, Titove čase./fo» tma ooki Nakio Pričakujejo več denarja Občinski svetje obravnaval osnutek prvega rebalansa proračuna Občine Naklo za leto 2009. Kot je povedal župan Janez Štular, so se prihodki precej povečali zlasti zaradi prenosa evropskega denarja za gradnjo kanalizacije v Spodnjih Dupljah iz lanskega leta. Prvotno so jih načrtovali za 3,9 ml« lijona evrov, sedaj pa jih pričakujejo skoraj 5,3 milijona ev-rov. Delno gre to tudi na račun povečanja primerne porabe s strani države, je pojasnila Dragica Roblek iz računovodstva. Ob večjih prihodkih in ostanku lanskega denarja so predvideli 39,5-odstotno povečanje odhodkov, ki jih bo blizu 5,39 milijega evrov. Svetniki so imeli več vprašanj o porabi denarja, med drugim tudi o povečanju plač v občinski upravi. Aleš Krumpestar se je zanimal, aH so načrtovani prihodki zagotovljeni, pa kake bo občina znižala stroške dela. Na vse pripombe bodo odgovorili ob obravnavi in sprejemu predloga rebalansa prihodnjič. S. S. Jezersko Kmalu razprava o r^ijskem parku Leta 2005 je pet občin (Preddvor, Jezersko» Solčava, Luče in Kamnik) z ministrstvom za okolje in prostor podpisalo sporazum o nameri, da ustanovijo regijski park Kamniško-Sa-vlnjske Alpe. V kratkem bo to obravnavala vlada, v občinah jezersko in Preddvor pa sta ta teden informacijo obravnavala občinska sveta. Na Jezerskem, kjer je časovni potek predstavila Suzana Zupane z okoljskega ministrstva, naj bi bila javna obravnava že sredi junija. Slednji na jezerskem pripisujejo velik pomen, saj morajo biti ljudje dobro poučeni o tem, kaj jim bo ureditev v prihodnjem parku prinesla in kakšne bodo morebitne omejitve. Kljub vsemu želijo> naj bo javna obravnava po 20. juniju, ko bo mimo njihov občinski praznik. Posebno pomemben je stik s petimi lastniki na območju prihodnjega parka. Z njimi se je tani že sestal takratni okoljski minister Janez Podobnik, jezerskim svetnikom pa se zdi pomembna tudi uskladitev interesov med lastnikf )n vsemi drugimi prebivalci jezerske doline. D. 2. Kran) Lipova veja za binkoštni praznik v nedeljo, 31. maja, bo katoliška Cerkev praznovala binkošti. Z njimi se zaključuje velikonočni čas in začenja navaden del cerkvenega leta, ki traja do adventa. Binkošti so vedno pet- deset dni po veliki noči. Katoliška Cerkev praznuje binkošti kot čas svoje ustanovitve. Z binkoštml so povezani mnogi običaji, saj so bile spoštovan majniški spomladanski praznik. Ljudje so bili prepričani, da je treba za ta dan hiše ozaljšati z zelenjem in cvetjem, še posebej z lipovimi vejicami. Ta običaj se je marsikje ohranil do danes. J. K. KRATKE NOVICE Pré d dv08 Komenda Priključkov na kanalizacijo manj od pričakovanj Položili bodo temeljni kamen Ob Prazniku glasbe In veselja v Preddvoru bodo veselim dogodkom dodali tudi dva resna. Jutri ob i3. uri bodo najprej Prvotno navdušenje občanov Komende za gradnjo kanaliza- : položili temeljni kamen za nov trgovski center Mercator, ki cijskega omrežja je nekoliko splahnelo, saj občani kljub Iz- : ga bodo gradili nasproti cerkve. Zgrajen naj bi bil do konca danim odločbam ne urejajo hišnih priključkov na zgrajeno : leta, prihodnje leto pa tudi stanovanja nad njim. Jutri bodo kanalizacijo. seda) smo izdali nekaj več kot tristo od- : slovesno odprli tudi na novo zgrajeno infrastrukturo v loČb, dejansko izvedenih priključkov pa je le slaba polovica. : naselju Hrib,-za katero je občina dobila tudi evropski denar. Odločbe smo izdali za vsa gospodinjstva, ki že imajo : Žal jim na tem otýnočju ni uspelo zgraditi toplovoda, ker ni možnost priklopa - za celoten Križ, del Žej, 90 odstotkov : bilo prodano podjetje Energetika^ brez tega pa občina za Most in 95 odstotkov Suhadol. A izvedb ni in nad tem smo : naložbo ni Imela dovolj denarja. Dodajmo še, da je Občina razočarani," je povedal Slavko Poglajen, vodja občinskega i Preddvor s Cestnim podjetjem Kranj pred kratkim podpisala režijskega obrata, j. P. pogodbo o obnovi ceste Srednja Bela-Spodnja Bela. D. 2. OBI Ljubljana OBI Maribor OBI Kranj OBI Koper OBI Murska Sobota OBI Nova Gorica www.obi.si « v 6 GORENJSKA inft @g-gias. i i GORENISKI GLAS petek. 29. maja 2009 Po nasprotovanju le potrditev BoStian Bogataj ne agendje. Med vsemi svet- ..............................................................................nild, Id so se oglasili, je pro* Žiri • Žirovski občinsld svet- jekt odločno podprl le ravna- nild so na zadnji seji občin- telj Marijan Žakelj: "Občinskega sveta potrdili projekt ski del znaša do dvesto tisoč Obnovljivi viri energije v evrov, le kotel za ogrevanje Alpskem svetu (s 70 odstotki na lesno biomaso je dražji, ga financira Švicarski pri- podobno je s toplotno črpal- stop), po katerem bodo te- ko." Svetnikom ni šla v ra- meljito energetsko obnovili čim skupna višina potrebnih Osnovno šolo Žiri. Po pro- evrov za investicijo, ki znaša jektu bo morala žirovska ob- šeststo tisoč evrov, pa čeprav čina zagotoviti od 150 do dve- bi občina za novo ogrevanje sto tisoč evrov, skupna vred- pri projektu plačala manj, nost projekta znaša šeststo ti» kot če gre v investicijo sama. soč evrov, vodi ga Regional- Kazalo je, da svetniki pro- na razvojna agencija Gorenj- jekta ne bodo podprli (tako ska (BSC Kranj). V razpravi kot nekaj minut prej projek-se je pokazalo, da je večina tov Lokalne akcijske skupine svetnikov nenaklonjena pro- loškega pogorja), vendar so jektu, saj naj bi imeli na voljo očitno spremenili mnenje ob premalo podatkov. Filipičevih besedah: "V dni- "Investidje v javne objek- gih štirih občinah so projekt te, s katerimi bodo znižani stroški ogrevanja vsaj za po- pograbili z odprtimi rokami. Če ste vi nedoločeni in ne ve- lovico, so razdeljene po vsej ste, ali je to pravi projekt za Gorenjski in dogovorjene z razvoj kraja, ne potrdite pro-župani. Imamo malo časa, jekta in bo namesto vas jutri piipiavili je Lri:;Ui aiidllze in vstopila diuga občina." Na Študije, poleti se bodo začela koncu je ostal ptoti le glas dela," je svetnike nagovoril Marka Mrlaka, Številni svet« Bogo FilipiČ, direktor razvoj- niká so se vzdržali. Naklo Malo prekrškov in denarja 4 Vodja Medobčinskega redarstva v Kranju Slavko Savtć je seznanil občinski svet z rezultati lanskega dela v občini Naklo. Njihovi redarji so od začetka maja do konca decembra lani v 18 rednih nadzorih opravili 41 ur. Ugotovili $0 sedem prekrškov na osnovi Zakona o varnosti cestnega prometa, vse na Glavni cesti v Naklem. Kršilci so za to plačali skupno šestdeset evrov. Medobčinska inšpekcijska služba je imela v šestih mesecih 19 obiskov y občini in opravila pri tem za dobrih 48 ur dela. Delo je nadaljevala v pisarni, največ pri izdelavi pisne dokumentacije. Obravnavala je 24 kršitev Odloka o neprometnih in reklamnih znakih ter oglaševanju, eno kršitev pri ravnanju s komunalnimi odpadki, osem primerov rasti zelenja na občinske ceste ter 14 primerov postavitve raznih objektov ob občinskih cestah. Direktor občinske uprave Drago Corlčan je povedal, da so redarji najprej le opozarjali na prekrške. Zato so za prometne prekrške zbrali malo denarja. V veliko pomoč so bili na komunalnem področju, saj so rešili več primerov priklopa hiš na javno kanalizacijo. S. S. Ž o I o X n i k i Vas zanima delo ''tajnice oz. tajnika" uspešne družbe velikega mednarodnega koncerra, kjer bo vase delo cenjeno, zanimivo in kreativno ■ ste zaključili najmanj V. stopnjo družboslovne smerí ■ imate 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih ■ aktivno obvladate angleški ali nemški jezik (zaželeno znanje obeh) ■ obvladate poslovno korespondenco • imate znanje excela in worda ■ odlične komunikacijske in pisne sposobnosti ■ ste samostojni, dinamični In odgovorni • sposobni timskega dela in ■ ste kreativni, energični, vesele narave in pozitivnega mišljenja potem ste zagotovo pravi, da z vami sklenemo delovno razmerje za določen čas 3 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom ošljite do 19. junija 2009 na naslov: NIKO, d. d., eîezniki» Otoki i6,4228 Železniki, s pripisom: "Za razpis'\^ Onesnaževalec naj Škof)eloški svetniki so potrdili investicijski program odvajanja in čiščena odpadnih voda v porečju Sore. S tem projektom čakajo na odločbo vladne službe za lokalno samoupravo o evropskem denarju Danica Zavrl Žlebir metrov kanalizacije, posodo- dopušča, da se bo na komu- projekt. S tem bodo khko ..............................................................................bili čistilno napravo v Skofji nalne čistilne naprave v pri- gospodinjstvom omogočili Sko^a Loka - Vloga za evrop- Loki in zgradili novo v Rete- hodnje odvajalo največ tride- sprejemljivo ceno komunal- ske milijone ježe usklajena čah. Pred sejo občinskega set odstotícov odpadnih voda nih storitev, čeprav se bo tudi na ministrstvu za okolje in sveta je Miha Ješe, direktor iz industrije, čemur so mora- zanje v prihodnje povečala. prostor, sicer pa gre Škofja Gorenjske predilnice, svetni- li v občini že prilagoditi tudi Brez evropskega denarja pa Loka v projekt z drugimi tre- kom razdelil gradivo s pri- odlok o tem. Z loškim gospo- bi morali za posodobitev komi občinami na loškem ob- pombami o predvidenem ve- darstvom so se ob sprejetju munalne infrastrukture seči močju. Vrednost naložbe je likem povečanju cen za či- hlizu trideset milijonov ev- stilno napravo, Id ho nepriza- odloka o tem tudi pogovarjali in ga seznanili 7. dejstvom, globoko v občinsld proračim aii iskati kake dnige vire. nesl j ivo zlasti do industrijskih onesnaževalcev. Na to sta opozorila tudi svetnika Frand Feitrin in Anton Fer- da se bo moralo prilagoditi Svetniki so investicijski pro- evropskim standardom. O gram soglasno potrdili, Ma- ekonomsko-ekoJoškem tej Demšar pa je opozoril še kompromisu je govoril tudi nadejstvo^davnjemnisoza- za Ško^o Loko je projektvre- Šin. Podžupanja Mii^m Jan Blaž Kavdč. Župan Igor jeta vsa območja in naj obČi- den dobrih dvajset milijonov Blažič, ki je odgovorna za ko- Draksier pa je dodal, da mo- na tudi zanja najde možnost, evrov, s čimer naj bi zgradili hezijski projekt na občini, je rajo izpolniti evropske pogo« da občani ne bodo v neena- in obnovili bi bîizu 13 kilo- pojasnila, da Evropska unija je, Če želijo dobiti denar za kopravnem položaju- rov. Polovica potrebnega denarja bo iz kohezijskih sredstev Evrope, petino bo dala država, preostalo občine. Le Selca Zlata poroka zakoncev Bertoncelj Berta in Viktor Bertoncelj iz Selc sta maja praznovala zlato poroko. "V zakonu je najbolj pomembna potrpežljivost. Tako kot vsak par sva se tudi midva kdaj sprla, a se zaradi tega ne smeš dolgo "mulati", spore je treba čim prej zgladiti," ugotavljata 70-letna Berta in šest let starejši Viktor, ki sta petdeset let zakona skupaj z ožjimi sorodniki in prijatelji proslavila v gostišču v Lajšah. Imata sina in tri hčere ter deset vnukov in pravnukinjo. Oba sta bila zaposlena v podjetju LIP, nato pa v njegovem nasledniku Alplesu, kjer sta pred skoraj dvajsetimi ietu dočakala upokojitev. Danes si čas krajšata ž dolgimi sprehodi, obdelovanjem vrta, skrbita pa tudi za pet koz in kokoši. Oba izvirata iz Sv. Lenarta in se še danes zelo dobro spominjata simpatičnega srečanja iz naj« stniških let, "Našemu mesarju smo zaradi visokega snega pomagali domov v Stirpnik, vmes smo se ustavili na Bertini domačiji. Usedel sem se k njej, tedaj je imela dvanajst let, jo objel in rekel, da se bom k tejle punčki še ženit, hodil," se v smehu spominja Viktor. Svojo besede je štiri leta kasneje začel uresničevati, z dvajsetletno Berto pa se je poročil 16. maja 1959, star 26 let. Civilna poroka je bila v Železnikih, cerkvena pa na Brezjah. A. H. Berti je Viktor že pri njenih dvanajstih letih napovedal žen rte v. ZlR^ Dovoljenje bo, gradnja v negotovi prihodnosti V prejšnjih dveh mesecih so se žirovski občinski svetniki Anton BeoviČ, Peter Dolenc in Viktor Žakelj dvakrat sestali z lastniki zemljišč, sosedi bodočega doma za starejše, na Ministrstvu za okolje pa tudi s hidrologom. Slednji jim je zagotovil, da ne talne ne padavinske vode niso problematične. "Investitor Deos bo v teh dneh vložil še dve soglasji, ki jih Upravna enota $ko{)a Loka zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. Upam, da bo izdaji dovoljenja ne bo pritožb in se bo postopek hitro zaključil. Utemeljenih razlogov za zavlačevanje ni," je svetnikom potek pridobivanja dovo- jenj največje žirovske investicije opisal župan Bojan Star« man. Medtem ko je Marijan Žakelj svoje kolege pohvalil za opravljeno misijo nemogoče, je Stanislav Mlakar prepričan, da bi se morala občinska uprava okrepiti in bolje načrtovati investicije: "Če se jeseni gradnja ne začne, me ne vabite več na seje." Viktor Žakelj je povedal, da dovoljenje zagotovo bo: "Ni pa nujno, da bo investitor začel graditi že jeseni." B. B. Kranj Mladinski kulturni center sameva Kulturno umetniško društvo Kranj je pred kratkim v prostoru Mladinskega kultiîrnega centra organiziralo okroglo mizo o dejavnostih mladinskih organizacij, ki za svoje delo uporabljajo prostore centra (klub Marindolus, Klub študentov Kranj, novinarski krožek. Skupnost za zavest Krišríe, plesal* cl svvinga, društvo Reflektor, organizacija AIESEC, Slovenska demokratska mladina idr.). V centru organizirajo filmske večere, tečaje, predavanja in koncerte, a to kmalu ne bo več mogoče, saj je finančnih sredstev od občine premalo, da bi pokrili osnovne stroške za svoje delovanje. Letošnjo zimo so se tako mladi zbirali v neogrevanih prostorih, streha ob večjih deževjih že dolgo pušča, zaradi česar se uničuje notranji Inventar, del sanitarij nI več uporaben, a denarja kljub prijavam na razpise še ni. Udeleženci posveta so se strinjali, da bodo morali za dosego svojih ciljev bolj suvereno In enotno nastopiti pri lastnici prostora Mestni občini Kranj ter učinkovito nagovoriti mlade, da se bodo udeleževali aktivnosti centra, ki ga sicer uporablja veliko organizacij, obiska-nost javnih prireditev pa je zelo šibka - večina Kranjčanov niti ne ve, da imamo tudi v Kranju Mladinski kulturni cen« ter. D. O. 1909-2009 LET řniriB fiitifili: PoBtAH I £ ' OBsjuCsisimf omsm7 6ÍSím(99m BiTmtsi immimbl lúiú, I S. ■ UELJBilll SSSiW iSMOME SBJfB tí Eiam SnÚLli' UBjïMioiicmsoumeSgmj CetrteK < £ * SOUCEST /mJOJlB BÍESCEV • ájski estivaf (/asícfíť fjíasSť S Glasbena šola Kranj Ptíá, i S, " MllSr SWfíMM BÙEMCEV ' itnáentjř Vsi kosccrti iodo ob 19.00 m v auiju Pavslerjeve híie, 7 primera slabeja mmm pi ^ dvorani Slaibeite iole Krâsj {Trubarjetr trg 3), GORENJSKI GLAS petek, 29. maja 2009 t •••••• •••••• •• •• li vilma.stanovnik® g-das.si 7 Domača IZZIV Jutri bo v Kranju in okolici potekala 42. VN Kranja - Memorial Filipa Majcna, največja enodnevna kolesarska dirka pri nas, v nedeljo pa bodo kolesarji vozili še po ulicah Kranja. Maia Bertoncelj Kranj • Kranj bo jutri in v ne^ deljo kolesarsko mesto. Potekali bosta namreč W Kranja - Memorial Filipa Majcna in Dirka po ulicah Kranja. Start VN Kranja, UCI kategorije i.i., ki jc najvcija enodnevna kolesarska dirka v Sloveniji, bo jutri ob 13. uri na Slovenskem trgu. Prijavljenih je sedemnajst eldp, kot edina Pro-Tour ekipa Liquigas. Trasa dirke je letos spremenjena. Start in dlj ostajata na istem mestu, torej pred Gimnazijo Kranj. Od tam bo pot kolesarje vodila proti Polici» na Mlako, potem pa jih Čaka «;edem krogov Tia relaciji davna aduta Mirana Kavaša, športnega direktorja KK Sava Kranj, bosta na domači dirki Tenetiše-Trstenik»Bašelj-Sr. Vladimir Kerkez (levo) in Matej Stare. / fou>; Tm« oon Bela-S rakovi je-Tenetiše, okrc^ 4. ure se bodo vmDi v vak, Francesco Chicchi, Sergej jo tudi v vrstah domače Save. tudi nedeljska dirka vedno ne- Kranj, za zaključek dirke sle- Gončar. Nikakor ne gre poza- Glavna aduta Mirana Kavaša kaj posebn^a.'' dijo še tradicionalni krogi z Jelenovim klancem in dlj med biti na domače kolesarje. Stai-tal bo tudi lanski dvakratni bosta Matej Stare in Vladimir Nedeljsko dirko po uJicah Kerkez. "Kranjsko dirko bi Kranja bodo že ob 8. uri au- 16.JO in 17. uro. Organizatorji zmagovalec Kranja Grega vsak rad zmagal, še posebej traj odprli dečki C, sledila bo so pripravili tudi sprernljeval- Bole, ki se bo v dresu pro kon- domaâ kolesarji," je dejal Ma- diito dečkov A in B, mlajših ni prestam. Ob 13.50 bo dirka tinentaine ekipe Amica Chips tej Store, Vladimir Kerkez pa in starejših mladincev, no%d- dodal: 'Trojna zmaga na Slo- narjevinžensk,obu.3opabo otrok, ob 15. uri pa koncert Andreja Šifrerja. Konkurenca? - Knauf letos pndč predstavil na slovenskih cestah. "Šli Na startni listi za VN Kranja je bomo na zmago. Tudi drugi vaškem je lepa popotnica za domačo dirko. Kot domačini še start kolesarjev elite in pod 23 leL Zaradi del na Savski ce- nekaj zvenečih imen, med ka- fantje iz ekipe so dobro pri- smo malo pod pritiskom. V sti so morali popomoma spre-tere zagotovo sodijo tudi Igor pravljeni, " je povedal Gr^a soboto bo večja konkurenca, meniti tradicionalno traso, ki Astarioa, nekdanji svetovni pr- Bde. E>obrega rezultata si želi- zame kot za Kranjčana pa je bo brez Jelenovega klanca. Kranjčani se ne predajajo Vaterpolisti kranjskega Triglava so si zagotovili nastop v velikem finalu državnega prvenstva, kjer se bodo jutri prvič pomerili z ekipo Kopra. Vilma Stanovnik Kranj - Minuli konec tedna se ie z zadnjima obračunoma končal drugi kiog državnega prvenstva v vaterpolu. Med štirimi ekipami, id so se borile za nastop v velikem finalu, sta si boj za novo lovoriko državnih prvakov pričakovano priigrali ekipi kranjskega Triglava in Rokave iz Kopra. Medtem ko si Koprčaru niso privoščili poraza, pa so Kranjčani najprej s 15:7 premagali Branik Maribor na Štajerskem, bili nato z 12 : 8 boljši od Slovana 01impi;e v Ljublja- Izkazali so se tudi gorenjski kegijači Od 7. pa do 23. maja je v Nemčiji potekalo svetovno prvenstvo v kegljanju. Najbolje se je uvrstila naša ženska ekipa, ki )e v igri za tretje mesto premagala Avstrijo s 7 : ^ in tako osvojila bronasto medaljo. Moški, pri katerih sta zelo dobro nastopala tudi Gorenjca Mario Čulíbrk in Damjan Hafnar, v ekipi so bili še Aleš Blaž, Marko Oman« Davor Sobočan in Cr^or Bajželj, pa je končala nastope v četrtfinalu. Dekleta do 18 let, za katere sta nastopili tudi dve Corenjki, Urška )enko in Urša Mejač, so osvojite 4. mesto. Mejačeva se je uvrstila tudi med osem Ekipi vaterpolistov Triglava letos^Koprčanov še nI uspelo pre- • v igri sprint na izpadanje. magatî, to pa si želijo vsaj na eni finalni tekmi. / t,na ook Fantje do 18 let, pri káterih je nastopal tudi Gorenjec Blaž "V ekipi Kopra so morda vzgajali nove rodove vaterpo- • Čerin, so osvojili 5- mesto. V ni ter v tretjem kr(^ v doma» pričakovali, da bodo zmagali listov, in ti že dokazujejo svo- î igri dvojic skupaj z Nejcem čembazenuzii :7i^ubiliz brez težav, toda naši fantje so jomoč.2atotudivvelikemfi- • jurco sta osvojila 7. mesto, ekipo Rokave Kopra. Vpovrat- se potrudili in se dobro upira- nalu v bazen ne bomo odha- i Na prvenstvu so popravljali nih tekmah so Tri^avani li. To nam daje upanje, da bo jali z belo zastavo, ampak se • tudi svetovne rekorde. Bar- doma nepričakovano za gol tudi boj v finalu bolj enako- bodo fantje borili po najbolj- • bara Fldel je postavila sveto- izgubili proti Mariborčanom, praven, čeprav se zavedamo, Sih močeh in upam, da nam ; vrti rekord s 672 podrtimi nato pa zanesljivo 2 :i : 6 pre- da je ekipa Kopra močnejša bo uspelo zmagati vsaj pred • kegljl. Boris Benedik, ki igra magali Slovan Olimpijo in se in ima v svojih vrstah tudi od- doma^jmi navijači," pravi tre- i za Makedonijo, je postavil že uvrstili v veliki firale. Tako lična kranjska igralca Erika ner Triglavanov Aleš Komelj. i rekord s 698 keglji, potem pa je bila zadnja nedeljska tekma Bukovaca in Tea Galiča, ki sta Prva tekma veliic^a finala ; mu ga je dvakrat prevzel Srb v Kopru med Rokavo in Tri- nam na zadnji tekmi v Kopru bo jutri, v soboto, na kranj- • Vilmos Zavarko, nazadnje s glavom, ki so jo z 12:7 dobili dala kar sedem golov. Ker pač skem bazenu pa se bo začela | 728 podrtimi kegljl. Moška Koprčani, zgolj tekma za pre- v klubu nimamo denarja, da stiŽ in «^evanje pred velikim finalom. bi zadržali izkušene igralce. ob 19. uri. Druga in tretja tekma bosta nato v sredo in so- smo se sprijaznili, da bomo boto v Kopru. reprezentanca Srbije je postavila nov svetovni rekord s 3969 podrtimi kegljl. M. F. Delavska hranilnica PODRUŽNICI DELAVSKE HRANILNICE V KIMNJU IN JESENICAH MNOŽIČNO PRIVABUATA NOVE KOM rrENTE ZAKAJ? ODGOVOR NAJDE VSAKDO V NEKAJLETNI IZJEMNO UGODNI PONUDBI NAŠIH STOflrTEV • imetniki oMbnlhr^unov imajo največ ugodnosti, zato Ge jim morate pňdnižíH; • dajemo ugodne gotovinsko Kredite do 120 mesecev In etanovttii^ke kmllte do 360 mesecev, s fiksno obrestno mero; • omogočamo vam d^oznno varovanje ce(o do 4,30 % 2 nominal obreetno mero; • nudimo vam rentno varčevanje z do 5,40 % nonhalno obreaino rr>dro; • zanimto je varčevanje z varčevalno knJlBco 12,65 % nominalno obfostno mero; • ohraniamo najce ne|de plačevanje poIoŽn(c> samo 0,39 EUR In 0.69 EUR; • obrestne mere eoRk6ne,ž8vrsfo let pa ohranjamo najni^ stroške plačliriega prometa. Če prinesete ta oglas, vam odobrimo potroěnliW kredit do 120 mesecev. BR€Z$THOSKOVODBRrrVEIr)znl2ano obrestno mero za 0,60 odstotne točke od redne, ie tako i»godT>e ponudbo! Z veseljem Vas pričakujemo v naših poslovnih enotah; v Kranju« Koroéka cesta 19. tel.: 04/2815 3:>0 (-09). na JoMnicâh. Cesta mordâta Tita 63, toi.: 04/560 62 70 (-74). vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. Spletna stran: wwv/.delavska-hranilnîcasi E-pošta; info^delavska-hranifnka.^ Ž i kovnica Župan sprejel obetavnega skakalca Rok justin v družbi trenerja Stanka Baloha (ievo) în župana Leopolda Pogačarja ŽircvniŠkI župan Leopold Pogačar je v sredo sprejel obe* tavfiega člana Smučarsko skakalnega kluba Stol Roka Justi* na. Ta se je še posebej Izkazal v zadnji zimski sezoni, ko je osvojil prve toČke v alpskem pokalu, bronasto medaljo na državnem prvenstvu mladincev do t6 let in se uvfSčal na stopničke pokalnih tekmovanj v svoji kategoriji. 2 dobrimi rezultati se je uvrstil v slovensko reprezentanco za ollmpijs-ki festival evropske mladine na Poljskem, k)er je na ekipnem tekmovanju osvojil zlato odličje, kar je njegov največji uspeh doslej, na posamični tekmi pa je bil devetnajsti. Rok tako zaradi doseženih rezultatov že trka na vrata mladinske reprezentance. V prihodnjih mesecih ga čakajo nastopi na FIS pokalu v Beljaku, pokalu Cocta, državnih prvenstvih In alpskem pokalu. "Morda bo Rok že letos skakal na kakšni tekmi kontinentalnega pokala," pravi njegov trener Stanko Baloh In dodaja, da bo i6-letni skakalec s potrpežljivostjo, delom In srečo še marsikaj dosegel. Župan je Roku čestital za dosedanje uspehe In mu zaželel veliko gspeha na šport-nI poti tudi v prihodnje. Obenem mu je izročil darilni bon, novi zbornik občine Žirovnica In knjigo Skakalni šport v vaseh pod Stolom avtorja Franca Legata. A. H. KRANI Mladinci Triglava so pokalni prvaki Mladi nogometaši Triglava, ki so velik podvig pripravili že z uvrstitvijo v veliki finale mladinskega pokalnega tekmovanja, so v sredo v Šmartnem ob Paki poskrbeli za nov mejnik kranjskega nogometa. Mladince Maribora so namreč premagali kar s 5 : i in si prislužili naslov pokalnih prvakov Slovenije. V. S. 8 K I o I si mon. su h ir @g-gias. si GORENJSKI GLAS petek, 2g. maja 200g Jesenice Družinska ura varnosti v prometu Avto moto zveza Slovenije (AM2S) je prejšnjo soboto na Jesenicah pripravila Družinsko uro varnosti v prometu. In« štruktorji varne vožnje so obiskovalcem nazorno prikazal^ kako se pravilno usedejo v avto, pripnejo z varnostnim pasom, nastavijo vzglavnik Motoristi so lahko preskusili svoj reakcijski čas na posebnem skuterju. kakšen vpliv ima alkohol na vožnjo, pa so iahko videli ob pomoči posebnih očal. Glavna zanimivost pa je bil testni avto» ki so ga uporabili v preskusnem trku» v katerem je vozilo s hitrostjo 80 kilometrov na uro trčilo v ovrro. U. P. Razbiti avto in posnetki njegovega tri zmanjšana na šest ekip. Sem vakovinssvojoatraktivnoigro pa zeio vesel, da smo igrali na postal pravi klubski junak, dveh olimpijskih igrah, leta Leta 1980 se je za dve ieti vrnil 1968 v Grenoblů in Štiri leta v Olimpijo, nato znova odšel v kasneje v Saporu," je povrnitvi Italijo k ekipi Coma in ob za- iz Švice povedal Rudi Hiti» ki je ključku kariere spet zaigral za mesto v dvorani slavnih dobil lesenjce. med tako znamenitimi hokeii- "S hokejem sem povezan sti,.kot so Vladislav Tretjak, vse življenje, sedaj imam na Zaigral tudi v NHL Wayne Gretsky, Mario Lemi- Bíedu že četrto leto društvo» euksinštevilnidrugi^sajjeho- kjer igra 87 mladih. Imamo kejski hram slavnih prve hoke- tudi lakšne, ki si igranja hokejiste, sodnike, pa tudi holœjske ja ne morejo privoščiti, zato delavce, zaslužne za razvoj lahko trenirajo brezplačno, te^ športa, začel sprejemati že Zavedam se namreč dejstva, Leta 1970 je dobil ponudl>o iz NHL lige in odšel je v kamp moštva Chicago Blackhawks. Ker pa je na ekshibicijski tekmi dobil plošček v čeljust» je bil prisiljen odltí domov. leta 196]. "Mislim, da je sprejem v dvorano slavnih največje da v današnjem času bratje Rudi, Gorazd in Drago ne bi mogli začeti igrati hokeja, saj možno priznanje, zagotovo je bila mama samohranilka in sem ponosen nanj. To je pri- enostavno za hokej ne bi bilo znanje za vsa minula leta, za denatja. Mislim pa. da je nastop na vseh svetovnih pr- moje priznanje lahko spod- venstvih, olimpijskih igrah, buda tudi za njih, da laiďco v za vse trenutke, ki sem jih hokeju vidijo del svoj^ živ- preživelshokejem. Nipatole ljenja in vanj usmerijo svoje priznanje meni, ampak tudi ambidje," tudi pravi danes generaciji hokejistov pred 62-letni Rudi Hiti. Pûdv V sezoni 1985/86 je bil drugj trener v Bolzanu, hkrati pa je igral za Jesenice vse tekme, ki se niso križale s tekmami v Bolzana Z Jesenicami je odigial tudi vse tekme končnice proti Partizanu, čeprav je v sedmih dneh spal le eno noč. Pri 40 letÚi je tako z Jesenicami osvojil svoj drugi naslov državne^ prvaka in zaključil igralno kariero GG + petek, 29. maja 2009 11 Pogovo r več tajnega Darko Zupane Ko seje leta 1995 začda izvajati eksterna matura Je bilo vanjo vključenih 25 odstotkov generacije, zdaj pa že skoraj 40, Splošno in ponedeljek se je začel osrednji del splošne in poklicne mature. Za zdaj, pravi direktor državnega izpitnega posebnosti vIateta Kant bi bilo to pri nas tudi organi-zacijsko težko izvesti, (h in-Za maturante je ta čas ver- formacije o nalogah ne bi jetno najbolj stresno obdo- prišle v javnost." bje srednješolskega izobra* ževanja - kako to obdobje Največja napaka sedanje doživljate na državnem iz* mature naj bi bila izrazita ekstemost in selektivnost. "Menim, da ekstemost ni pitnem centni? "Priprave na vse vrste zu- nanjih preverjanj znanja se napaka. Tako kot srednješol-začnejo že veliko prej. Izpit- ski uâteîji in ravnatelji opoza-ne naloge morajo biti odda« rjajo na šibko znanje učencev, ne že več kot leto pred izpit- ki ga prinesejo iz osnovne nimi roki, tiskanje izpitnega šole, visokošolski ličitelji opo-gradiva pa se začne že pred zarjajo na Šibko znanje sred* novim letom. Tako da mora- nješolcev. Prepričan sem, da jo v tem času stvari mirno bi bilo slabše, če bi ekstemost teči, vsi pa smo ves čas v pri- odpravili. Glede selektivnosti pravljenosti, če bi prišlo do kakšnih težav." pa - v resnid je prehodnost v terdamo izobraževanje pri nas zelo visoka. Maturitetni Dr. Jerca Vc^l je za lansko krogi nikoli nisrno želeli, da maturo zapisala, da se je pri bi imela matura tako po- membno vlogo pri omejitvah vpisa na fakultet" štirinajstih letih, ko |e po-stala po s^osti tudi sama zrela za vstop v gimnazijo. dokončno ustalila in umiri- Tudi šolski minister Igor la. saj je potekala brez veli- Lukšič je pred časom dejal, kih pretresov. Kako se je za- da je matiira pokvarila idejo čela letošnja matura? srednjih šol in da so dijald za- "Letošnja matura se je 5. dnje leto obremenjeni samo maja začela s pisanjem eseja, s pripravami nanjo. Kaj torej pri katerem ocenjevanje že menite o tem, da matura ne Darko Zupane; foTo Cc.»AzoKAv<,e poteka. Danes (v ponedeljek, bi bila več ključni pogoj za in prevzema na šolah ter kontrole in javljanja. Vseeno pa se je treba zavedati, da najbrž noben sistem ni stoodstotno vaien. Polidjske in vojaške metode po mojem mnenju v šolstvu niso primerne. Če obstaja utemeljen sum kršenja izpitne tajnosti, imamo rezervne scenarije. Tudi v omenjenem primeru se je v zelo kratkem Času natisnilo rezervno izpitno gradivo in smo prišli do veljavnih rezultatov. Težko pa je vzpostaviti sistem, s katerim bi odbili vsako naklepno kriminalno dejanje. Naša inštitucija v Sloveniji najbrž rokuje z največjo količino tajnega gradiva." op. a.) so se začeli pisni izpiti iz latinščine, grščine in vpis na večino &kultet^ "Če bi se na fakultetah od- Medtem ko je matura ostala obvezni zaključek gimnazije in selekcijski mehanizem za vpis na univerzo, pa nacionalni preizkusi znanja po končani osnovni šoli ne vplivajo na končni uspeh v osnovni šoli. Kakšna je torej vloga teh preizkusov danes.' "Vloga nadonalnega preverjanja znanja gre vsekakor v smeri objektivne, zunanje je bilo vanjo vključenih 25 ugovor se sicer plača del stro- in zanesljive povratne infor- odstotkov generadje, zdaj pa škov kot akontadja, saj vsa ruščine, to je predmetov, pri ločili, da bi poleg maturitet- že skoraj 40. Splošno in po- kemu, ki uspe z ugovorom, katerih ni velikega števila nih rezultatov vpeljali še klicno maturo skupaj opravi denar povrnemo." kandidatov. Matura se je za- kakšne mehanizme za ome- že več kot 85 odstotkov dija- maci je o dosežem znanju učencev v osnovni šoli. V kakšnem drugem sistemu bi temu rekli drugo mnenje. čela kot običajno, brez kakS- jitev vpisa, bodisi razgovore kov in praktično vsi se potem Koliko kandidatov si je lani Na Nizozemskem morajo nih večjih posebnosti. Tako ali dodatna testiranja, se mi vključijo v terdamo izobra- pri splošni kot poklicni ma- to zdi smiselno le za znanja, ževanje." a ta način uspelo zvišati oceno? pred zaključkom osnovnega šolanja obvezno dobiti dru- turi je izpitno gradivo do dneva pisanja v posebnih ki jih maturitetni predmeti ne preveriajo. Ne bi bilo "Lani je bilo približno štiri go mnenje, ne da se samo Se število vpo^edov v izpit- tisoč vpogledov in 1419 ugo- udtelji opredelijo do znanja varnostnih vrečkah, inče jev modro, že zaradi dijakov, no dokumentacijo in ugo- vorov na oceno pri posamez- svojih učencev. Menim, da izpitni poli napaka, se jo od- stroškov in strokovnosti, da vorov na oceno povečuje? nem predmetu. Na podlagi je to na nacionalni ravni, v krije šele na dan pisanja, bi znova preverjali anglešči- "Število vpogledov se je z xigovora se je pri 18,5 odstot- šoli in v. razredih zeio po- VOklicnO maturo upam, daglede tega letos ne no, fiziko Fakultete Imajo leti pri splošni maturi pove- ka izpitih ocena zvišala, kar membna informadja, če že skupaj opravi bo posebnosti." sicer že zdaj možnost, da čevalo;laniiebuoprvič,koje predstavlja 0,5 odstotlca vseh limo izvedeti, kaj učenci znotraj rezultatov uporabijo to Število padlo. Upamo, da izpitov," znajo in česa ne.' Pogosto prihaja do teh na- mehanizem, kako drugače je torej ta trend naraščanja za pak? diferencirati kandidate. Me- nami. "Sezgodi. Žal sevsako leto dicinska fakulteta daje reci-pri nekaj izpitnih polah poja- mo poudarek naravoslovnim vi kakšna pomanjkljivost - predmetom in tako dobi lahko je to napaka v besedilu, lahko tiskarska napaka ... Te stvari se potem vedno razrešijo v prid kandidatov, običajno že pri samem ocenjevanju. Navodila za ocenjevanje učno bolj uspešne mladostnike." Menite, da bi bilo ugovorov še več. Če za to ne bi bilo treba plačati? Pred tremi leti je verodo- Tudi kot nekakšna pomoč stojnost rezultatov na matu- pri načrtovanju prihodnje* ri zamajala kraja maturitet- ga dela? □ih pol pri psihologiji in "Trudimo se zaključiti to Kako se je spreminjala uspešnost kandidatov na maturi v minulih letih? nemščini ter razkritje tem povratno zanko, da bi te in- "Najbrž smo ljudje nareje- pri biologiji. Kaj lahko stori- formadje uporabili pri spre- ni tako, da je en delček tega te, da se to ne bi ponovilo? membi učnih načrtov, udn- povezan tudi z denarjem. Pri 'Šlo je za nepooblaščen kovitosti in izboljšavah v šo brezplačnih vpogledih ima- poseg do sicer varnostno za- lah ter pri poučevanju in uče mo probleme, da dijaki vpo- prtih vrečk na šoli. Prišlo je nju. Pred leti so devetoiold ze vec kot S^ odstotkov dijakov in praktično vsi se potem vključijo v terdamo izobraževanje. se namreč v tem primeru do- "Med generadjami se od- gled zahtevajo, mi za njih vse do ovadbe proti neznanemu reševali nalogo, pri kateri so polnijo. Lahko je na primer stotek uspešnosti ni bistveno pripravimo, potem pa ne pri- storilcu, ki pa sodnega epilo- jih spraševali, koliko kozar- kakšno vprašanje dvoumno - spreminjal in se v povprečju dejo in se niti ne odjavijo. Di- ga ni dobila. Že brez teh do- cev potrebuje mati, če želi 30 tu se potem predmetna ko- giblje med 85 in 88 odstotki. jaJd iz sodalno Šibkejših dru- godkov smo vpeljali marši- litrov marmelade pretočiti v misija odloS, da se bosta kot Bolj se zastavlja vprašanje žin so plačila že ves čas opra- kateri dodatni varnostni me- kozarce po 7,8 decilitra. To pravilna upoštevala dva od- slovenskega šoiskega sis te- vičeni, Imamo pa dijake, Id hanizem, recimo dodatno nalogo je uspešno rešilo 20 govora. Slovenska matura ma na splošno. V zadnjih le- zaradi denarja z lahkoto ugo- varovane varnostne vrečke, odstotkov devetošolcev - na namreč nima sistema pred- tih se je povečal delež dija- varjajo na vseh pet predme- pri katerih se nepooblaščen gimnazije se jih vpiše dva-testiranja nalog, kot to po- kov, Id so vključeni v splošno tov, čeprav ob \pogledu v iz- poseg prej opazi. Vpeljali krat več. Želim, da bi jih priznajo v večjih državah, red- maturo. Ko se je leta 1995 za- pitno dokimientadjo nimajo smo še dodatne ukrepe pri hodnje leto podobno nalevo mo Angliji. Ker smo majhni, čela izvajati eksterna matura, nikakršne osnove za to. Za posredovanju gradiva do šol rešilo vsaj 25 odstotkov." 12 GG + petek, 29. maja 2009 Aktualno y oglas Izguba službe običajno pomeni velik stres, / tím ook DEJSTVA Tesnoba in strah se lahko izražata z vrsto telesnih težav, kot so glavobol, bolečine v sklepih» bolečine v želodcu, motnje v spolnosti, hitro bitje srca, potenje, zaprtost in povišan krvni tlak. Kriza se odraža tudi v zdravju prebivalcev Pri kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo so opozorili na posledice za zdravje, ki jih povzročata izguba službe in brezposelnost. Mateja Rani centra za socialno delo tisti, ki upajo, da bodo s tr- Zaradi varčevanja namreč Kranj • Gospodarsko krizo vse močneje občutimo tudi Marjan Podbevšek. Tudi psihiatrinja Dragica Rčsman iz Psihiatrične bol* dim delom morda le obdiža« ljudje začnejo kupovati celi delovno mesto in zato dela- nejšo in nekakovostno hra» jo prek svojih zmožnosti, kar no. Id vsebuje veliko maščob na Gorenjskem. Do sredine nišnice Begunje opaža, da so dolgoročno vodi v vedno več- in sladkorja, a malo hranlji- maja se je po podatkih Luč- psihične motnje pri paden- jo izčrpanost. Psihične mot- vih snovi. "Pri starejših de« ke Žižek s kranjskega zavo- tih vedno pogosteje poveza- nje, ki so posledica brezpo- lavdh in dolgotrajno brezpo- da za zaposlovanje v evi- ne s problemi v zvezi z zapo- selnosti, pravi Dragica Res- selnih lahko brezposelnost denco brezposelnih na slitvijo. "Zaposlitev je za ve- man, še dodatno ranijo do- predstavlja razlog za pono- novo prijavilo 4200 oseb, čino ljudi zelo pomembna, vekovo samospoštovanje ter ven začetek kajenja tn preko-kar je 60 odstodcov več kot saj omogoča socialno vat- zmanjšujejo njegove sposo- memega pitja alkohola," je dejala Simona Kipbut z zavoda za zdravstveno varstvo. v enakem obdobju lani. nost in vpliva na samospo- bnosti in možnosti, da bi na-Zato se je, opažajo pri cen- štovanje. Izguba službe zato šel novo zaposlitev. Psihiater tru za socialno delo, pove* običajno pomeni velik stres, jim zato poskuša pomagati z Pri ljudeh, ki so izgubili Čalo tudi Število prosilcev za ki lahko sproži ali poslabša zdravili, ki povrnejo voljo, službo, pa je dvakrat višja denarno in socialno po- katerokoli psihosomatsko ali energijo in optimizem, ter s tudi stopnja tveganja za sa» momor. Zaposlitev za določen čas in že sam strah pred izgubo zaposlitve pa ima moč. "Recesija pa ima tudi psihično motnjo," Mnogi, psihoterapijo. psihološki učinek. Pri nas pravi Dragica Resman, po- Ogroženo pa ni le psihič- se vse pogosteje oglašajo trebujejo psihiatrično pomoč no, ampak tudi telesno tudi taki, ki še imajo vire že ob sami grožnji izgube za- zdravje ljudi. Tako svetovna lahko podobne negativne po preživljanja, a jih zaradi poslitve. Najbolj ogroženi so zdravstvena organizacija strahu pred recesijo zani- tisti, ki bi jim izguba službe opozarja, da bo gospodarska ma, kdaj in pod kakšnimi resno ogrozila socialno var- kriza pustila posledice na pogoji bi biii upravičeni do nost in imajo malo možnorti zdravju ljudi, ki se bodo po- sledice za zdravje posameznika kot i^uba zaposlitve in enako poveča možnost za nastanek srčno žilnih bolez- pomoči," je dejal direktor za drugo zaposlitev, pa tudi kazale šele mnogo kasneje. ni kar za polovico. De Dietrich^ SriEBEL ELTRON Kondenzacijska tehnika De Oiebich Toplotne črpalke Stiabel £ltron Solarni program O9 Dietrich RADEL D (wavmi or.i'MittbkHSOi Oaá pwtbwi pÁÍ oqMvajxiii! Ekrondo.o. I Ručigajevs cesta 3 | 4000 Kranj T : f 386 {0)4 234 28 80 | F -» 336(0)4 204 22 29 Info^ri-ielifon.si www.eltron si V podjetju Eitron so v ponedeljek v trgovski coni na Primskovem položili temeljni kamen za nov poslovno trgovski objekt ki jim bo omogočil razširitev ponudbe ogrevalne in sanitarne tehnike. Objekt bodo odprli priliodnje leto, ko bodo praznovali dvajsetletnico* Jernej Gortnar z Zgornje Bele pn Preddvoru se je v letu 1990, po osmih letih dela v Iskri, odtočil za samostojno pot In ustanovil podjetje EUron, trgovina, zastopanje, inženiring, ki se je v devetnajstih letih rô2- viío v pomembnega dobavitelja ogrevalne fn sanitarne tehnike v Kranju In SIrSI okolici. V prvi petletki so se iz skromne podnajemniške prodajalne v Žabnici preselili v lastne prostore na Ručigajevo cesto 3 v Kranju. Drugo petletko je zaznamovala skoraj trikratna rast prometa, v tretji je Eitron dobil "velika brata" v Ljubljani - podjetje Veto Veletrgovina, ki je prevzelo nabavne in veleprodajne funkcije za vso Slovenijo. Četrto petletko, ki se bo konda- la prihodnje leto. bodo zaključili Z novim poslovno-trgov- skim objektom v trgovski coni na Primskovem. V ponedeljek so za novi objekt že položili temeljni kamen, Jernej je to častno nalogo zaupal sinu Juretu, ki je prav ta dan praznoval 20. rojstni dan, samo gradnjo pa kranjskemu Gradbincu. Objekt bodo odprli poleti prihodnje feto. ko bodo tudi praznovali dvajsetletnico. 'V kriznih časih je bila odločitev o gradnji novega objekta Na slovesnosti ob položiti temeljnega kamna za nov poslovno trgovski objekt: lastnik podjetja Jernej Gortnar (v ozadju) in njegovi trije otroci - Jure, Nika in Tjaia (v ospredju) težka, vendar smo ocenili, da je to pomemben in potreben korak za prihodnost." je dejal Jer* nej Gortnar in poudaril, da bodo v novem objektu razširili ponudijo ogrevalne in sanitarne tehnike in dali Še večji poudarek svetovanju, izobraževanju, načrtovanju, inženiringu Tudi s pomočjo dodatno zaposlenih bodo ponudbo prilagajali trendom na področju rabe alternativnih virov energije (sončna, geotermalna ...) z novimi solarnimi sistemi, toplo- tnimi Črpalkami,,., prr fosilnih gorivih (kurilno olje. plin) pa nudili naprave z uporabo kon-denzacijske tehnike za bistveno večjo gospodarnost. Njihove reference so itevilni zadovoljni individualni kupci, ob tem pa omenjajo tudi dva zadnja, večja projekta. S plinskimi kondenzacijskimi kotli Oe Dietrich opremljajo stanovanjske bk>ke na Planini - jug, s toplotnima črpalka Stiebel Eitron pa tribuno Hribček v Športnem pa rku v Kra nj u. GG + petek, 29. maja 2009 13 Reportaža Moška voda po gorenj sko V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so po "moško vodo" na izvir nad Kamno Gorico prihajali upajoči možaki od blizu in datei. V zdravilne učinke slatine so domačini vedno verjeli.- Mak j an a Ahačič Kamna Gorica - "Sem prihajam enkrat na teden ... po dve plastenki napolnim ... nekaj imam zase, nekaj pridejo iskat znanci. Za zdravje pripoveduje nekoč do- maùn Manjan feše m mi. ko se spustiva do potoka Rečica ali Vrâca, kot mu pravijo domačini, v plastičen lonček natoči nekaj vode kiselkastega okusa. "Saj ni tako težko najti izvirov, čeprav je zdaj vse skupaj malo zaraščeno," pove, ko se po dokaj strmi poti spuščava proti vodi. A v sedemdesetih letih so se do dveh oranžnih izvirov ob potoku» ki teče pod kamnogoriškim kamnolomom med Kropo in Kanrno Oranžni izvir še danes privablja radovedneže in tiste, ki verjamejo v zdravilni učinek vode. Gorico, valile trume blagodejnega učinka željnih moških. In žensk. skem Kladnju. Znanka iz iz )ugoslavije in od drugod; "Železo se obarja in to, kar Kamne Gorice mi je nato po- širile so se celo govorice, vidimo v tolmuni ob izviru, Domačini so "kisii stude- vedala, da imajo zdravilni da naj bi si politik Stane Do- je železov hidroksid, ki daje nec," kot so ga imenovali, že kisli studenec tudi pri njih, lanc v okolid izvira postavil občutek oranžne barve, ki pa dolgo poznali. "Naš ata je na P^ sem se odločil in oba manjši vikend. "Ne le vi- se, ko jo naiijemo v kozarec podlagi lastne izkušnje ver- vzorca, bosanskega in naše- kend, vilo, se je govorilo," ali steklenico» izgubi. Zaradi jel, da je voda dobra za ledvice. Kisli vrelec in parcelo je ga, odnesel v analizo na m-štitutza vode. Nobenih učin- pravi Tone Fomezzi. "Am- visoke vsebnosti mmeraJnih pak nič od tega ne drži. Vse, snovi je večja tudi prevod- že pred vojno kupil Savnik iz kov na moško spobost niso Radovljice, menda zato, da našli, je pa imela naša. kam- kar je imel Stane Dolanc, je bil res skromen vikend v nost vode, ki je v potoku 300 mikrosiemensov na centi- bi imel polnilnico, a se to ni nogoriška, bistveno več mi- Martuljicu." So pa v sedem- meter, na izviru pa kar nikoli zgodilo," pripoveduje neralnih snovi. Ko sem po- desetih letih v Kladnju ^ra« 2000. Druga značilnost je domačin Blaž Cvetko, ki prav tako kdaj pa kdal zavije tem ob]avij članek, da ja slovenska moška voda vsekakor dili hot«l, imenovan Mxiška temperatura izvira, ki ru tako voda. Danes, v času viagre, kot običajno enaka kot pov- do izvira. Po hudem pred- boljša od bosanske, so se v ne obratuje več... lanskem septembrskem ne- Kamno Gorico, posebej ob urju je od dveh ostal le še kondh tedna, začele viti pro- eden, nižjega je zasulo z na- cesije upajočih moških..." piavinami potoka. "Govorilo se je tudi, da so nekoč kislo Bosartska vodo v sodih vozili vse do Casanova Water morja. A prava atrakdia sta Višja temperatura in veliko železa prečna temperatura kraja, ampak višja. Izvir ima več kot 12 stopinj, tako da voda pozimi greje, poleti pa ohlaja okolico. Relativno visoka "Gre za klasičen izvir slatine temperatura kaže na to, da ali mineralne vode." osnov- vodaprihajaizvečje^obine. ne značilnosli izvira nad Na tem prostoru je bila izra- oba izvira, eden na desni Vodni izvir v okolid mesta Kamno Gorico pojasnjuje žita vulkanska de javnost " strani potoka pod smreko in Kladanj v Bosni je postal po- prof. dr. Mihael Jožef To-drugi, malo višji na ievi. po- pularen v šestdesetih letih ' man, biolog in domačin iz golj kot redno pitje stala Šele, ko se je o kamno-goriški vodi razpisal Tofin jo prejšnjega stoletja, ko so mu čudežno moč pripisovali Kamne Gonce. V Slovemji priporočljiv požirek poznamo kakih deset podo- ^jj pokušino poimenoval slovenska mo- tako strokovnjaki kot navad- bnih. najbližji je nad Ankovo ška voda. Spomnim se, da rii smrtniki, ki so preizkuša- sem videl ljudi, ki so do par- li njene učinke in poročali, domačijo na Jezerskem. "Gre za vodo, ki ima več kot Donat je podoben tip vode, ki jo. zaradi visoke vsebno- kirišča ob cesti tovorili tudi da so po pitju začutili never- 200 mg prostega ogljikove- sti mineralov, poznamo kot po dve pletenld vode!" jetno močno spolno moč. V ga dioksida na liter ter števil- zdravilno za lajšanje bolez- Bosno so hodili tudi tujci, tí ne druge minerale. Je kisle- ni srca in ožilja, še pravi so bili prepričani, da stvar ga okusa, posebej takoj ob iz- prof. Toman. In spolna resnično deluje, mediji pa so viru - če jo v steklenici hrani- moč, vendarle povprašam "O, seveda se spomnim poročali, da naj bi bilo v te kakšen dan, se bo večina izkušenega biologa... "Spo- zgodbe z moško vodo," pravi Kladnju in okoliških vasicah kislega okusa porazgubila, a Inost se dogaja v glavi. Zato Kolone upajočih moških Tone Fomezzi Tof. Kamno ogromno moških, ki so otro- Gorico in okolico dobro po- ke zaplodili v pozni starosti, tukajšnji domačini so izvir vedno poimenovali kisla bi kakršnakoli voda delovala. samo prepričati se je tre- zna, saj je pred drugo sveto- kar naj bi po besedah tam« voda." Kot pravi prof. To- ba o tem," je popolnoma re- vno vojno njegova mama vodila tamkajšnji Penzion Jelo- kajšnjih prebivalcev ne bilo man. so bile v okviru di- alističen. Pravi, da je tudi nič nenavadnega, saj naj bi plomskih in magistrskih na- sicer izvir kisle vode nad vica, v katerem so po konča- redno pitje omenjene vode log njegovih študentov nare- Kamno Gorico prej nezdra- ni vojni uredili Zavod Matev- podaljšalo njihovo spolno jene tudi kemijske in biolo- vilen kot zdravilen. "Še po-ža Langusa. "Takrat sem pisal za TT tn urednik Miloš moč. Zato so po moško vodo ške analize bližnjega potoč- sebej, če bi vodo preveč in-• znana romska pevka Esma ka Rečica in meritve kamno- tenzivno pili, saj je vse« Mikeln mi je naročil, naj na- Redžepova jo je v eni od svo- goriške vode, ki so med dru- bnost ionov v njej previso-pišem kaj o evforiji, Id so jo z jih pesmi poimenovala Ca- gim pokazale» da je v vodi ve- ka. Boljše je torej občasno ^'moško vodo"' imeli v Bosan- sanova water • hodili ljudje liko železa in drugih ionov. pokušanje kot redno pitje." Prof. dr. Mihael Jožef Toman, biolog: "Kot biologa sta me tako oba izvira kot sam potok Rečica vedno zanimala, posebej železove bakterije in cinobakterije - včasih se jim je reklo modro zelene alge, ki živijo samo tam. Sicer pa je Rečica eden od potokov, ki so bili najbolj bogati z raki. Spomnim se, da smo jih kot otroci celo lovili in pdJi. Zdaj je to že seveda prepovedano in tudi rakov v Rečici ni več. Je pa na nekaterih delih struge še moč najti avtohtono rečno postrv, ki je drugod že skoraj izginila." Tone Fomezzi Tof, novinar: "Ljudje verjamejo vse mogoče. Tudi bosanski pastirji, ki so se po dolgotrajni odsotnosti vračali domov, so ... Spomnim se, kako sem se v času najhujše ei^orije, ko so ljudje v procesijah romali v Kamno Gorico in ure do^o čakali, da so prišli v vrsto, pošalil, da mi je ura, ki mi je padla v izvir moške vode, po tistem še tri dni stala ... V Kamni Gorici že nekaj časa nisem bil. Ko spet pridem - upam, da bo to kmalu, se bom prav gotovo oďasil tudi na izviru moške vode." v Kaja Beton, Turistično društvo Kamna Gorica: "Pri pripravah na predstavitev Upniške doUne, oziroma območja med Savo in Jelovico, na sejmu Turizem in prosti čas smo se spomnili tudi te vode. Ko smo iskali nekaj, kar bi lahko ponujali mimoidočim, in nekaj, kar bi pritegnUo njihovo pozornost, se nam je zdela 'moška voda' ravno prava, pa čeprav bolj za šalo kot zares. Tako smo šli v Ljubljano na sejem s plastenkami 'moške vode' in mimoidoči so jo opazili. Nekateri so se celo vrnili po drugo porcijo." 14 GG + petek, 29. maja 2009 Na robu Moja mama pije Ljubil sem jo, da je bolelo (3. del)* Milena Miklavčič usode Pravijo, dâ je vedno več žensk, Id segajo p>o pijači. Pa ne za kakšnim Šankom, temveč doma, na vame m pred radovednimi pogJedi. Pijačo skrivajo po vseh kotih in bliž- je otroke. Sestrid Margareti sem bil brat in na neki način tudi oče. Spremljal sem jo v Šolo, ji pomagal pri učenju in ji z%«čer bral pravljice. Še dobro, da sem zmogel, da ni« V skrajni stiski se je obmiJ na svojo sestro, naj mi pomaga. Pravzaprav smo imeli veliko srečo: umila ji je tašča, s katero se je zelo dobro razu* mela in ker ni hotela biti nji dolgo časa sploh ne sumi- sem omagal in zašel v kakš- sama, naju je vzela z Marga jo, ker te ženske pred drugimi hlinijOr da alkohol celo sovražijo. Tudi Petrova mama je bila dolgo časa taka. Do tistega prelomnega trenutka, ko ji je, ni še bila stara štirideset let, postalo vseeno, kaj si kdo misli. Z alkoholom si je po-plaknila jutro in z njim je tudi zalila večer, ko je mrtvo pijana obležala pred hišo, na stopnicah ali z glavo v stranišču. "Spominjam se, da je bila nekoč zelo lepa Ženska/ je pripovedoval Peter. "Imela je nežno kožo, ob kateri sem se rad crkljal, in tudi njena postava ni bila napačna. Po tistem, ko naju je zapustil še no slabo družbo," se je na* smehnil in se potem pohvalil, da je Margareta že v drugem letniku na medicinski fakulteti, kar pomeni, da ni bil lavno slab "vzgojitelj". II*:» "Ne vem, po kom sva dovala pamet, po starših gotovo ne. V norih letih sem, to priznam, imel kakšne popadke, da se mi ni ljubilo učiti ali pa, da bi kar šel in se ne bi več vračal v domaŮ pekel. A me je zmeraj nekaj zadržalo, v kočljivih trenutl^ sem se im^aloiil in streznil." Mamo so prvič odpeljali v Begunje, ko je z lopato pobila sosedovega psa. To je storila divjaško in noro. Vsem na očeh. Naključni mimoidoči reto k sebi, da si je na ta način zapolnila praznino. Bila je zelo stroga, a ne hudobna. Rada me je pohvalila, ko je videla, da se trudim, čeprav |e velikokrat zmajala z glavo, ko je slišala, v kakšnih razmerah sem živel." Vsak konec tedna se je Peter usedel na vlak in se odpeljal k mami. Oziroma k osebi, Id bi to morala biti, pa nikoli ni bila. Malo ji je pospravil, odpeljal prazne steklenice, ji prinesel kakšno malenkost iz trgovine in ji po najboljših močeh skuhal enolončnico, kar je potem, Če je bila pri sebi, jedla več dni zapored. "Sosedje so napisali na stoti- ne dopisov na občino, na Center za socialno delo. a oče, se je popolnoma zane» so poklicali poîidjo, ti pa so marila, sploh se ni več umi- takoj, ko so videli, kakšna je.. nič ni pomagalo. Mama je še vala, najino bivališče pa je zmajali z glavo in dali pred- naprej živela svoje izgublje- bilo polno steklenic, navlake nost zdravniku, ki jo je napo- no življenje in redki so bili in cigaretnih ogorkov. Da o neznosnem smradu po bruhanju ne govorim. Pravili so mi, da stari pijanci ne kozia- |o več, a to za mojo mamo ni veljalo. Shujšala je že do ne- prepoznavnosti, imela je le Niti kapljica ji ni stekla po til v bolnišnico. A tam je zdržala le tri ali štiri dni, potem pa se je vrnila nazaj. "Še danes jo vidim, stala je sredi veže in lokala iz stekle» nice, v kateri je bilo ^anje. naj>et trebuh in temno rdečo, skoraj vijoličasto kožo na obrazu in po rokah. Še danes^ ko grem po ulid, točno vem. bradi ... Ko je bila steklenica prazna, me je pogledala s svojim steklenim pogledom in mi rekla, da me bo ubila. "Nekoč jo je nekaj zagrabilo, katera ženska je prikrita pi- če jo bom še enkrat samkrat na vrtu je iz ru val a železen kol, preko katerega je bila janka. Njen obraz jo takoj izda... Živela sva od podpore napeta vrv za obešanje peri- za brezposelne, oče, Id me je la, stekla z njim v kuhinjo in včasih poklical po telefonu. toliko časa tolkla po omarah. da je razbila vse, tudi kozarce, krožnike in nekaj spominkov, Id jih je ata prinašal od vsepovsod." mi je kupoval najnujnejše. A tudi njemu ni bilo lahko. Blizu Celja si je ustvaril drugo družino, njegova partnerica pa je s seboj pripeljala tri svo- spravil med norce. Ne morem povedati, kako sem se \e ustrašil. Še isti večer sem poklical očeta in ga v solzah prosil, naj naju z Margareto vzame k sebi. Oče je bil ves nesrečen, kajti Čeprav bi to srčno rad storil, ni imel za naju prav nobenega prostora. trenutki, ko je bila toliko pri brihti, da me je vprašaja, kako sem. Margareta je iz njene glave kar izpuhtela- Ni pa bila tiste sorte, ki bi k sebi vabila druge, njej podobne moške. Živela je sama, brigala se je le zato, da je imela zmeraj dovolj pijače, vse drugo ji ni bilo mar. Ko je slutila, da gre h koncu, mi je ob enem takem obisku rekla, da ve, da za njo nihče ne bo žaloval tako, kot so žalovali za Titom. Pa res nismo. To pa drži. A kljub temu nenehno mislim nanjo, vem, da sem jo imel rad, da jo pogrešam, želim si le, da se njeno prekletstvo ne bi podedovalo. Samo to. " (koncc) To V moja Igrača Damjana Šmid moj pogled Ste se kdaj znašli pred vprašanjem, kaj storiti, ko otrok noče deliti igrače z drugimi? Če so na obisku prijatelji, on pa vse igrače skrije v svojo sobo in se noče igrati? Ali pa potekajo med soro- j end vsakodnevne bitke za Ijajo del njega oziroma nje- gov teritorij. Tako je na neki način prav in v človeški naravi, da brani svoj prostor. Ker pa smo ljudje sodalna bitja, je prav tudi, da se naučimo deliti z dru* vplivati na to, kaj se dogaja Z njegovo igračo in jo bo naslednjič skril. Vedeti moramo, katere so tiste igrače, ki jih otrok še ni pripravljen deliti, in počakajmo Se nekaj Časa, da bo dobil veČ dO' gimi in bivati v sožitju, brih izkušenj. Dobro se ob- igrače? Saj veste. Igrača ves Mlajši otroci potrebujejo dan leži v škatli, potem pa pri tem odrasle ljudi, ki jih se začne z njo igrati mlajši spodbujajo k temu, da svoje otrok in kar naenkrat je to igrače delijo in tako prido- najbolj zanimiva igrača tudi za starejšega. Ali pa obratno. Dobro je vedeti, da takšno obnašanje spada v otrokov razvoj in s starostjo upada. Najhujše bitke za igrače, za gugalnice aH za prostor v maminem naročju se tako odvijajo tja do četrtega leta. Otrok povezuje igrače in ljudi, ki jih ima bivajo izkušnje. Pozitivna izkušnja za otroka je, da z nekom deli igračo in vidi, da to ni nič hudega. Prav tako je dobro, da čim večkrat dobi igračo od drugih in se jo nauči vrniti. Če je otrok mlajši od treh let, mu ne vzemimo igrač, ki mu veliko pomenijo, proti njegovi volji, kajti tako bo do- rades seboj in mu predstav- bil izkušnjo, da ne more nese. Če takšne igrače postavijo otroci na polico aU v posebno košaro in jih ne sme nihče vzeti brez njihove ga do vo I j e n j a. Kon ec koncev je prav, da otroke navajamo na to, da imajo svojo lastnino. Ob tem bodo morda postali bolj skrbni pri pospravljanju, sploh če si sobo delijo z brati ali sestrami. Tako imajo skupne igrače in svoje igrače. Pospravljanje pa seveda velja tako za ene kot za druge... SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Deset mesecev za otroško pornografijo Na koprskem sodišču so zaradi posedovanja in ponujanja otroške pornografije na deset mesecev zapora obsodili 35-letnega mošk^ iz Koprive na Krasu. Pornografske slike in filme. Da katerih so bili od dojenčkov do najstnikov, mlajših od 14 let, je prek intemeta zbiral in kopiral na zgoščenke» nato pa jih je preko Siolove mreže s programom IRC ponujal drugim uporabnikom. Prestregli so ga hrvaški organi julija lani, ko je preko spleta ponujal "najnovejše, doma narejene» pristne posnetke z otroško pornografijo". Obtoženi je svoje dejanje na sodišču priznal, otroško pomograBjo pa naj bi zbiral in ponujal v nadaljnjo uporabo zato, ker se je ob tem počutil pomembnega, saj je posedoval nekaf, česar drugi nimajo. Aretacija ga je streznila, poiskal si je psihiatra, rad bi si ustvaril tudi družino, v računalnik pa menda niti pogleda ne več, kaj šele, da bi iskal otroško afijo. Pri določitvi kazni je sodni senat ki3u pora kot olajševalno okoliščino štel obtoženčevo priznanje in dosedanjo nekaznovanost, kot oteževalno okoliščino pa njegovo vztrajnost, saj je otroško pornografijo prek svetovnega spleta ponujal več mesecev. Kmalu sojenje zaradi zlorabljanja hčerke Naslednji teden naj bi se za zaprtimi vrati ptujskega okrožnega sodišča začelo sojenje zoper 62-letnega moškega, ki naj bi bil več let nasilen do družine in zlorabljal svojo hčer. Največ grozodejstev naj bi storil med bivanjem v Nemčiji, kjer naj bi se izživljal nad še ne desetletno hčerjo. Zlorabe so se menda nadaljevale do lani, ko so pristojne službe vendarle ukrepale. Marca lani je namreč njegova mladoletna hčerka rodila otroka, za katerega se je kasneje z analizo DNK pokazalo, da je obtoženi njegov oče. Na ptujskem sodišču bodo 62-letniku sodili zaradi domnevnega spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in zaradi nasilja v družini. Minuli teden na cestah šest mrtvih Morija na slovenskih cestah se kar nadaljuje, saj se je prejšnji teden na njih zgodilo 172 prometnih nesreč, v katerih je umrlo šest oseb, 216 pa se jih je poškodovalo. Zadnji konec tedna so v nesrečah umrle tri osebe. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost, so sporočili z Generalne policijske uprave. Slovenske ceste so letos terjale že 75 smrtnih žrtev, samo štiri manj kot v en^em lanskem obdobju, ko je umrlo 79 oseb. GG + petek, 29. maja 2009 15 Slovenci po svetu Z Lubnikom med ai^ntinskimi Slovenci (29) Slovenska vas s Hladnikovim domom Marija VolČJAK nik je bil Jože Kastelic, ki je tudi duhovniki in izobraž«i- ' bil najprej med rojaki v Fran- d. ki so prav tako morali na Naši rojaki so v Buenos Aire' čiji, leta 1933 je prišel v Ar- začetku opravljati najtežja in su postavili s edem domov, ki gentino. Leta 1940 se je najslabše plačana dela. Po so postavljeni na različnih smrtno ponesrečil, ko se je nekaj tednih so se morali iz- kondh velemesta. Pevski kot prvi duhovnik in prvi Slo- seliti iz hotela in poiskati zbor Lubnik je nastopil v venec vzpenjal na 6.560 me- stalnejšo nastanitev. Spet dveh, najprej v Hladnikovem trov visoko Aconcaguo, naj- jim je pomagal JailezHlad- domu v Slovenski vasi v La- višji vrh Andov, obeh Ame- nik, ki je na javni dražbi za- nusu in nato na Slovenski rik in južne poloble. Na vrhu stopal sedemdeset interesen- pristavl v Casteiarju. Povsod |e želel postaviti laiž, vendar tov in kupil zemljiSče v Lanu- smo bili zelo lepo, lahko re- je za vedno ostal na gori. čem čustveno sprejeti, še posebej na Slovenski pristavi, kjer so praznovali Pristavsld [anez Hladnik je zaradi dobrih političnih zvez pomembno pripomogel k su, kjer je bila zemlja takrat najcenejša. Prvih 43 tisoč kvadratnih metrov zemljišřa so hitro razdelili na parcele dan, že 41. po vrsti. Morda temu, da je bila Argentina in začeli graditi hiše. Kmalu nam je bila Slovenska prista^ ena redkih držav, ki je po se je ponudila nova možnost va Še bližja, ker je tam pod- drugi svetovni vojni sprejela nakupa 89 tisoč kvadratnih predsednik slovenskega druš« begunske družine. ZDA, Ka- metrov in tako je na 132 tisoč tva Matjaž Čeč, naš neutrud- nada, Avstralija so sprejema- kvadratnih metrih zemljišča ni vodič po Argentini- Za Slovensko vas in Sloven- le le mlada dekleta in fante, nastala Slovenska vas. Večerja v Hladnikovem domu, na steni ob odru Hladnikov portret. Rojaki so nam postregli Hladnik je poznal tedanjega V Slovenski vasi so rasle s pristno slovensko hrano in prav neverjetno je, kako jo ohranja že tretja generacija, sko pristavo lahko rečemo, argentinskega predsednika hiše, ki so jih gradili v pro« da sta vrstnici, ki sta nastali v Juana Perona, obiskal ga je swm času in pomagali drug Janez Hladnik je bil doma iz Argentino prišli že leta 187S, tudi precej Prekmurcev. Pri-petdesetih letih prejšnjega in pri njem dobil zagotovilo, drugemu. Ljudje so tako dr- Rovt, kjer se je rodil leta z avstrijskimi dokumenti, morci so prvo zatočišče našli stoletja na različnih koncih "da lahko v Argentino pride- žali skupaj, da je moral vsak 1902, gimnazijo je obiskoval bilo jih je približno dvesto na Patemalu, ki je bil čisto slovenski, Prekmurd na Avellanedi. Sčasoma so ku- velikega mesta, se razrasli in jo vsi, ki izpolnjujejo pogoje skesani kupec parcelo proda- v škofijskih zavodih v Sentvi- oziroma 50 družin, naselili ohranili dobro sodelovanje, argentinske ustave, naj jih ti skupnosti ali sam poiskati du. Njegova sošolca sta bila so se v mestu San Benito. Kot prijateljska nogometna bo deset tisoč ali več. Take kupca slovenskega rodu. znameniti Skofjeločan dr. Prišli so na povabilo argen- pili zemljišča in se razselili kiuba, bi rekli po argentin- ljudi potrebujemo". Te Pero- Tako je nastalo strnjeno slo- Tine Debeljak, pisatelj, ki je tinske vlade, v dar so dobili tudi v druge kraje, sko. Tudi med našim obis- nove besede so pomenile, da vensko naselje, ki se je ohia- bil eden glavnih intelektuál- po sto hektarov obdelovalne Tretji val so bili povojni bekom obeh slovenskih domov potrebujejo pridne delavce, nilo do današnjih dni, še ved- nih stebrov povojne emigra- zemlje. Skupaj z drugimi na- gund, ki so bežali pred ko-smo v nedeljo na Pristavi saj je bila takrat v Argentini no uporabljajo ime Sloven- cije v Argentini, in tiskarnar seljenci so ustanovili naselje munisti, preživeli najprej ne-opazili kar nekaj "Lanušča- na pohodu industrializacija, ska vas. Že ob gradnji svojih Vilko Čeč, ki je v Buenos Ai- San Benito v provinci Entre kaj let v avstrijskih taboriščih nov", Id smo jih v soboto spo- niso pa marali skrajnih levi- domov so ljudje mislili tudi resu odprl tiskamo, v kateri Rios, ki je deset kilometrov in se nato z znamenito ladjo znali v Hladnikovem domu. Začetki Slovenske vasi so povezani s prihodom povojnih čarjev. Begund so se po prihodu v Buenos Aires nastanili v na skupni slovenski dom, ki tiskajo slovenske časopise, oddaljeno od mesta Parana. Santa Cruz pripeljali v Argen- so ga zgradili prostovoljno in nidi tednik Svobodna Slove- Največji val slovenskega izse- tino. Približno 6 tisoč jih je ga odprli že leta 1956. Po- nija, ki izhaja že 61 let. Zno- îjevanja je bil med obema bilo. Politični begund so bili beguncev v argentinsko pre- emigrantskem hotelu. Delo imenovali so ga Hladnikov va so se srečali v Buenos Ai- vojnama, ko je v Argentino zaradi povojnih pobojev Še stolnico Buenos Aires in s so dokaj hitro dobili v tovar- dom. Nato je nastal pevski resu, kamor je Hladnik pri- prišlo več kot 20 tisoč eko- bolj osredotočem na preživet- slovenskim duhovnikom Ja- nah, tudi zaradi pregovorne zbor, gledališka skupina, šel že med obema vojnama, nomskih emigrantov. Največ je slovenske skupnosti, ki ima nezom Hladnikom, ki je v slovenske pridnosti in varč- Športno društvo, ob sobotah saj je bilo takrat tam že pre- je bilo Primorcev, ki so dom vse; jezik, kulturo, šote, politi- Argentino prišel leta 1936. nosti. Med begunci so bili šola slovenščine, ob nedeljah cej slovenskih rojakov, zapustili zaradi revščine in ko, medije, ohranjajo tudi ob- Prvi stalni izseljenski duhov- predvsem kmetje in obrtniki, slovenska maša. Prvi slovenski izseijend so v fašističnega pritiska, prišlo je rede in slovensko hrano. Slovend v zamejstvu (144) Dijaki iz Naklega in Celovca sodelujejo lože Košnjek Mofca Logar iz Biotehniške- vorijo mladi, in zgodovino ga centra Naklo je sporočila, osamosvojitve Slovenije. da je lansko jesen dogovorje- Skupno so izdelovali pomlad-no sodelovanje med nakljan- no-velikonočne aranžmaje, si skim oziroma strahinjskim ogledali sončno elektrarno, centrom in Zvezno gimnazi- ekološki sadovnjak in čebel- jo za Slovence v Celovcu zaživelo. 2a sodelovanje so se do- njak, nato pa spoznavali Kranj, še posebej v povezavi s yytód SOSôdi govorih ravnatelj Zvezne Francetom Prešernom. V ponedeljek, 11. maja, so dijakinje in dijaki Biotehniške- gimnazije za Slovencev Celovcu dr. Miha Vrbinc, direktor Biotehniškega centra mag. ga centra obiskali Celovec, Marjan Pc^čnik in ravnate* kjer so jim gostitelji z Zvezne Ijica Andrej Ahčin. Za naj- gimnazije za Slovence pri- pomembnejše cilje sodelova- pravili zammiv program. Po nja so izbrali navezovanje stikov med mladimi na obeh predstavitvi zgodovine Slovencev na Koroškem so otís- Dijaki Biotehniškega centra Naklo in Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu med obiskom Vrbskega jezera straneh Karavank, neposred- kali deželni dvorec z zname- no spoznavanje slovenskega nito dvorano grbov in posedli se odpeljali do Krnskega gra- li Brižinski spomeniki, sem za sodelovanje zadolže- pogovornega jezika mladih, v dvorani, v teteri zaseda ko- du na Gosposvetskem polju, "Dolžnost nas vseh je, da te na v Biotehniškem centru," slovenske kulture in zgodovi- roški deželni zbor. V deželni kjer je nekdaj stal knežji ka- stike gojimo še naprej, jih po- je poveotekdlo tudi glasovanje. Na podlagi tega in prejetih 15.466 glasov so na prireditvi v Termah Ptuj s pode* litvijo plaket in kristalnih skulptur zaključili Izbor Naj wellness 2008/2009. S. i. M sovo DE Nov agregat v HE Moste Iz Savskih elektrarn Ljubljana (SEL) so sporočili, da so v ponedeljek, i8. maja, uspešno sinhronlzirali v elektroenerget« sko omrežje prvega od dveh novih agregatov v hidroelektrarni Moste. Lani aprila se )e namreč začela prva faza obnove več kot pol stoletja stare strojnice, v okviru katere je načrtovana tudi zamenjava obeh agregatov. Nov agregat (tur« bina, električni generator in energetski transformator) ima največjo projektirano moč 7,4 MW in kljub za desetino manjšemu pretoku bo elektrarna lahko zagotavljala enako moč (13,2 MV/} in proizvodnjo v višini 58 milijonov kWh kot pred obnovo. Konec maja je predviden interni tehnični prevzem, potem pa 60-dnevno poskusno obratovanje. Sicer pa v SEL, ki upravljajo HE Medvode^avčiče in Vrhovo, veliko pozornost namenjajo tudi sončnim oziroma foto vol taičnim elektrarnam, ki so jih postavili na treh hidroelektrarnah in ki zadoščajo za oskrbo 70 gospodinjstev. Š. Ž. Elektroenergetiki pred izzivi časa Slovenski elektroenergetiki so se zbrali na deveti konferenci Cired-Cigre. ŠTtFAN ŽA£Gi tudi ?dnos do porabnikov. ..............................................................................Tako se obeta izredno velika Kranjska Gora • V kar dveh množica malih proizvodnih kranjskogorskih hotelih je enot oziroma virov (hiša pri- od ponedeljka do srede pote- hodnosti naj bi imela tudi kala deveta konferenca slo- svoj vir) in obvladovanje venskih energetikov. ki jo je takšnega sistema, v katerega organiziral Slovenski komite je v Sloveniji vključenih 880 Cired-Cigre, ki zastopa slo- tisoč porabnikov, je izreden vensko energetiko v dveh ve- izziv. Gospodarska kriza je likih mednarodnih združe- občutno zmanjšala porabo njih (Cired - Mednarodni električne energije in s tem kongres distributerjev elek- uvozno odvisnost naše drža- trične ener^je: Cigre • Mednarodni svet za velike elektroenergetske sisteme). Za kako obsežno strokovno sre- ve, to pa je hkrati priložnost, da se po nekajletnem zastoju te panoge odpre nov razvoj, tako novih proizvodenj kot čanje gre, najbolje povedo tudi prenosnega omrežja in podatki o tem, da so na kon- informacijskega sistema za ferend predstavili kar 164 re- njegovo obvladovanje. feratov, Id so jih obravnavali Električna energija postaja v dveh sekdjah in 2J študij- posebej pomembna dobrina, skih komitejih, novost so zato je Idjučna kakovost prebile letos panelne razprave skrbe. Konferenca eiektro-(skupaj pet) o najbolj aktual- enercetikov je bila namenje- nih temah ter omizje o vplivu ekonomske krize na slo- na izmenjavi dobrih praks in kot najbolj žgoč problem so vensko elektrogospodarstvo. izpostavili velike težave pri Kot so ocenili vodilni pred- umeščanju elektroenerget- stavniki organizatorjev, je skih naprav (daljnovodov in bila konferenca xispešna, saj transformatorskih postaj) v je obravnavala najpomemb- prostor. Predstavnik Savskih nejša vprašanja nadaljnjega elektiam je predstavil obnovo razvoja elektroenergetike v novih razmerah. Električna HE Moste in načrtovanje no* vih elektrarn na Srednji Savi, energija postaja vse bolj ne- predstavnik Elektra Gorenj- pogrešljiva in kaže, da bo ske pa projekt daljinskega od- kmalu postala tudi ključna čitavanja porabe energentov za pogon v prometu, močno ter nadaljnjega razvoja proiz- pa se bo. kot kaže. spremenil vodnje "zelene elektrike", pri tudi način proizvodnje ter čemer so prvi v državi. JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNfTVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA SENČUR«Ju9 OPC P4-2. faza Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem nacrtovanju-ZP^ Načrt (Ur. list RS št. 33/07) župan Občine Šenčur objavtia JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) ŠsnčurHug OPC P4-2.faza Kraj In čas jaVne razgrnitve Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN Šenčur-jug OPC P4-2. faza bo potekala od 5. Junija 2009 do 6. julija 2009. v sejni sobi Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8,00 do 14.00 ure. ob âredah od 8.00 do 17,00 ure In ob petkih od 8.00 do 13.00 ure. Kraj In čas javne obravnave Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN Šenčur*^ug OPC P4-2. faza bo v sejni sobi Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur, v torek, dne 24. junija 2009, ob 13.00 uri. Način dajanja mnenj in pripomb Javnosti ter rok za njihovo posredovanje Javnost bo Jahko podala mnenja in pripombe na dopolnjen osnutek OPPN Šenčur-jug OPC P4-2. faza v času javne razgrnitve: - v pisni obliki, na naslov; Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur, z oznako "Javna razgrnftev dopolnjenega osnutka OPPN Šenčur-jug OPC P4-2. faza-pripombe', oz. na elektronski naslov obcina^sencursi, • ali z vpisom v knjigo pnpomb na mestu javne razgrnitve. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim ríaslovom opremijene pripomt>e in predlogi. Rok za oddajo pripomb k razgrnjenemu gradivu le zadnji dan razgmi^/e. Številka: 350-00/08-1 Datum: 26. 05. 2009 ZUPAN Miro Kozell h 4J S I t I i à » ^ J i I i i8 KMETIJSTVO cvcU>.zaplotn i k®g-gias.si GORENJSKI GLAS petek, 29. maja 2009 Mleko se ceni oje Slovenija pred do- drugi: visofce odkupne cene v brimi peHmi leti vstopi- preteklem obdobju, predvsem v ia v Evropsko unijo, je letu 2007» ko so se v Evropski biJo tudi marsikateregct gprenj- wnyi do petdeset odstot- skega km^a strah, da ga bo kov, znižanje cen krme in mlečna kvota omejevala in da energentov. ^obalna finančna ne bc mogel pridáovati toliko kriza in pspodarska recesija, mleka, kot hi ga lahko, ^ede viffti prireja mleka v Novi Zena površine in Število krav, in landiji in v Avstraliji, šibek dO' kot bi si ga želel. Štiriletne iz- lar, ki je povzročil uvoz mleka kušn/s s kvotami so pokazale, iz ZDA po nižji ceni... Kme- daje bil strah odveč in da je le malokateri kmet občutil kvote tijski mimrtri držav âanic Evropske unije so se ob zniževa- kot (nepremostljivo) oviro. Na- nju odkupnih cen mleka v po- sprotno: ob postopnem dvigo- neddjek swer dogovorni za po- vanju nadonalnih mleč^nih moč "mlečnemu sektorju", to kvot v državah Evropske unije je za predíasno koriščenje do- in ob napovedani ukinitvi kvot ločenega dela subvencij za leto v letužoi^ tudi gorenjski kmet- 2010, vendar pa Evropska, koje vse bolj spoznavajo, da kvote misija (ob neenotnosti Članic niso ovira, ampak predvsem tržna zaščita - zaščita mleka Unije) še naprej odločno zavrača ponovno razpravo o mleČ- iz alpskih držav, kjer so pride • rvi^ kvotah. lovalne razmere te&e in stroški Daje Slovenija kot članica vi^i, pred mlekom iz držav z Evropske unije del skupnega bistveno ugodn^'šimi razmera- evropsky trga, občuti tudi pri mi in tudi z nižjimi prideloval' odkupnih cenah mleka, ki se nimi stroški. Kmetom pri tem ne znižujgo le drugod, ampak pritrjuje tudi uradna Sleveni- tudi pri nas. V nekaterih držaja, la skupaj s Še nekaterimi ev- vah unije so v zadnjem Času ropskimi državami nasprotuje padle za 20 do jo odstotkov, v zv^evanju kvot. Franciji, na pnmer, na 22 ev- je sproščanje trga s surovim rov za sto kilogramov, v Slove- mlekom tudi razlog za občut- nijije zniževanje nekoliko po- no zniževanje odkupnih cen časnejše. Po podatkih agencije in za rtovo mlečno krizo, v ka- za kmetijske trge je bila decem- terije več tisoč nemških, belgij' bra lani odkupna cerui za mle- ^Icih in francoskih kmetov že ko standardne kakovosti protestiralo in zahtevalo evra, januarja letos }i,Si evra, zmartjšanje nacionalnih mleč- februarja 30,91 evra, marca nih kvot? Zagotovo je to eden 29,65 cvra in aprila že samo od razlogov, a "krivci" so še 2^.84 evra za sto kilogramov. H smučanje po starem ŠKOFJA LOKA J I STARObOBNlH KOLESARJEV C« O SKOPJA LOKA 30. MAJ 2009 il nnc ^ beqos hUn» turtnůy tfwMzdok « SKOFJA LOKA Turstično dfuštvo 19 o S èKOFjALOKA Cofenidci Glas Znak kakovosti Miha Golob, Franci Podjed in Olga Debeljak so na razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejeli najvišje priznanje - znak*kakovosti. Cveto Zaplotiîïk Kranj • V Minoritskem sa« mostanu na Ptuju se je v ponedeljek končala državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri so izdelo- \^iceni najboljših prehran-skih dobrot podelili znake kakovosti ter zlata, srebrna in bronasta priznanja. Iz Gorenjske so znak kakovosti (za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja) prejeli Miha Golob z Brezij nad Kamnikom za pasterizi- rano rezano rdečo peso, Wiha Golob /Foio:j«Mpawin Olga Debeljak z ] ar Č j ega Brda za zeliščno žganje s ' iz Dolen6c za potico iz su- vakih za rozinovo potico in Erjavčev kruh, Majda Hlad- Podmlačanove kmetije in hih hrušk, Urška Šranc z za beli kruh iz krušne peči, nik iz Kladja za pšenični Franci Podjed iz Olševka za Belce za lešnikov kmh, Olra Francka Ržek z Gorenjega kruh in za kruh s semeni, Olga Debdjak / ^^^ cvcto zaptotmk Franci Podjed 1 Fote. tia« oom navadni jogurt. VeČino dobitnikov pri- Tičar z Zgornjega Jezerskega za buhteljne, Mira Cest- Brda za krhke flancate, Olga Povšnar iz Kokre za orehovo Grela Zlate iz Praš pri Mavčičah za čmi kruh s semeni, znanj za posamezne vrste nik iz Domžal za orehovo potico, Bemardka Hribar iz Ivanka Kocjančič s Katarije izdelkov smo že objavili, to- potico in Ivanka Brodar s KaJiša pri Stahovici za buh- pri Moravčah ^ laompirjev krat dodajamo še nagrajence za krušne izdelke. Zlato priznanje so prejeli Mira Hribernik s Planice za Hudega pri Radomljah za teljne io krofe ter Marija kruh, Marija Hribar iz BCali- pehtranovo potico, srebrno priznanje Tatjana Logar iz Hribar, prav tako iz Kališa, za krhke flancate. Bronasto ša pri Stahovici za beli pšenični kruh in Ivanka Brodar Olševka za medenjake. Než- priznanje so dobile Anica s Hudega pri Radomljah za ocvirkovco» Majda Možina ka Demšar iz Krnic pri No- Robič iz Gozd-Martuljka za orehovo potico. KRANI Mladiči v gozdu Od sredine maja do poznega poletja ima mala in velika divjad mladiče» nov zarod pa so dobile tudi ptice. Lovska družina Dobrča, ki skrbi za gozdove v občinah Radovljica, Tržič in Na* klo, prosi obiskovalce gozdov za obzirnost do živali z mladiči. Gozdarji, kmetje, sprehajalci, kolesarji in drugi naj s svojim ravnanjem ne vznemirjajo divjadi. Zlasti motoristi in vozniki motorjev na štirih kolesih ne sodijo v gozd. Lastniki psov morajo Imeti med sprehodom svoje živali na vn/ici. Ljudje naj se ne približujejo mladičem in gnezdiščem. Mladiči, ki se zdijo zapuščeni, ponavadi le čakajo starše. Človek se jih ne sme dotikati in prenašati okoli, saj jih starši lahko zato zapustijo. Robert Markič opozarja, da mladiče lahko ogrozi najmanjše poseganje v njihov življenjski prostor. Poudarja, da so v tem času najbolj ranljive samice z mladiči. S. S. hrastjê Dan biomase na Kadivčevl kmetiji Na Kadivčevi kmetiji in vrtnariji v Hrastju so uredili daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Gospodar Robert Kadivec In podjetje Biomasa vabita ob tej priložnosti v nedeljo z začetkom ob 13. uri na ogled kotlovnice s kotlom na lesne sekance izdelovalca Froling iz Avstrije, na prikaz izdelave lesnih sekancev s strojno mehanizacijo, prikaz polnjenja silosa ter na predstavitev kotla na polena, sistema sončnih kolektorjev in solarne elektrarne. V okviru Dneva biomase na kmetiji bo tudi predstavitev projekta Nacionalna energetske pot - NEP Slovenija, katere glavni namen je prikazati primere dobre praske s področja učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov. Z Gorenjskega je v NEP Slovenija vključenih 33 lastnikov zgradb, kt so tudi drugim pripravljeni pokazati izvedene ukrepe in predstaviti svoje izkušnje. C Z. BiTN j e Obnovili Čučkov čebelnjak Muzejsko druitvo Žiga Zois Bohinj in Čebelarsko društvo Bohinj sta ob pomoči občine na Bitnjah obnovila Čučkov Čebelnjak, ki pomeni pomembno kulturno in Čebelarsko de* diščino Bohinja in Slovenije. '^Čebele sedaj na veliko rojijo, poseben velik roj pa pričakujemo na Bitnjah v petek, 29. maja, ob 17. uri," so zapisali v povabilo na predstavitev obnovljenega čebelnjaka in še dodali, da bo ob tem tudi kulturni program. C Z. Mešetar Gvfto Zapiotoik Cene pri pridelovalcih Po podatkih državnega sta-Cene kmetijskih zemljišč tističnega urada so bile cene kmetijskih pridelkov pri pri- Na enotnem državnem po- delovalcih v letošnjem pr-rtalu E-uprava so objavljene vem četrtletju za 8,1 odstotíca ponudbe za prodajo kmetij- nižje kot v enakem lanskem skih zemljišč in gozdov. Iz obdobju, pri tem pa so bile teh ponudb povzemamo tudi cene rasdinskih pridelkov cene za posamezna zemljiš- nižje za 15,4 odstotka, cene ča. V katastrski občini (k. o.) živali in živalskih proizvodov Zalog je travnik petega razre- pa za 4,8 odstotka. Cena žita da naprodaj po 5 evrov za kvadratni meter, njiva Četrte- se je v primerljivem obdobju znižaj a z 23,3 odstotka. ga razreda v k o. Visoko po krompirja (vključno s seme-5,9 evra, njiva petega razreda nojii) za 25,4 odstotka, sadja v k. o. Britof po 10 evrov, nji- za 4,6 odstotka in živalskih va tretjega razreda v k. o. proizvodov za 11,1 odstotka, Luže po 5,5 evra. travnik Krmne rasdine so se v pri- oi^mega razreda v k. o. Bo. merljivem obdobju podražile hinjska Srednja vas po 0,88 za 2,1 odstotka, zeienjadnice evra, travnik četrtega razreda za 1,3 odstotka, cvetje, okras- V k- o. Bohinjska Bela po 5,5 ne rastline in sadike za 3,8 evra, travnik Četrtega razreda odstotka in živali za zakol za V k, o. Bled po jo evrov in 2,2 odstotka, pašnik tretjega razreda v k. o. Ribno po 0,97 evra. Travnik tretjega razreda v k. 0. Ceš-njica pri Kropi je naprodaj Tržne cene jagnjet Po podatkih tržno infor- po 4 evre za kvadratni meter, macijskega sistema, ki delu- njiva tretjega in četrtega raz- je pri agenciji za kmetijske reda v k. o. Žabnica po 5 ev- trge in razvoj podeželja, je rov, travnik četrtega razreda bDa v 21. letošnjem tednu, to v k. o. Žabnica po 5 evrov, je med 18. in 24. majem, gozd petega razreda v k. o. povprečna cena klavnih tru- Barbara po 0,45 evra, gozd pov oz. polovic za jagnjeta, tretjega razreda v k. o. 2abni- stara do enega leta in z maso ca po X evro, sadovnjak četr- trupov do 13 îdlogramov, 417 tega razreda v k. o. Lučině po evrov za sto kilogramov, za 3,3 evra, travnik petega in še- enako stara jagnjeta s težo od stega razreda v k. 0. Dražgo- 13 do vključno 22 îdlogramov še pa po 34 evra za kvadratni 416,39 evra in za več kot leto meter. dni stare ovce 160 evmv. 1 V I à à r I GORENJSKI GLAS petek, 29. maja 2009 i info^g-^s.si 19 Planinski kotiček: Bevkovvrh (1051 m) na Hrib, ki ime nosi po pisatelju Francetu Bevku, čeprav je njegova rojstna Zakojca precej oddaljena. Razglednik, kjer nam pogovor z domačini da slutiti, da smo vse bližje Primorski. Jel£na lu^n pu )€ smerokaz. Obe poti ševaia, kje je vendar vrh. piše Bevkov vrh in Sovodenj. ..............................................................................greste na Bevkov vrh, le da Kmalu boste pred seboj za- Travniški kolovoz vas bo pri- Kuceljčld in hribčki med gre ena po grebenu, druga po gledali še eno kmetijo, Slabe. peljal do gozda, kjer steza za- Gorenjo vasjo in Cerknim SbvřnsfciplartřřwHpori. Pred- Markadje vas bodo usmerile vije na greben in glej ga navdajo planinca z lepoto in lagam vam, da greste levo, na makadamski kolovoz, ki zlomka, vrh. Bevkov vrh je notranjo spokojnostjo. Mii po SPP«ju- Čaka vas približ- ga prečite in se po gozdni skril v gozdu, tako kot vrh in tišina, ki zna v teh krajih no 200 m asfalta, pri kmetí- stezi povzpnete do kmetije, Ermanovca. Betonski steber biti zelo glasna, ter lep razgled po bližnji in daljni okoli- ji Lisjak, pa se odcepi idiličen koîovoz- Domačini so ob ko- kjer se je tisto jutro paslo vam da to vedeti. Sledi spust mlado govedo. Na poslopju po grebenu, ki je občasno d, so zadosten razlog, da se lovozu uredili korito, v kate- je markadja s pripisom žig kar precej strm. Po prečka-semkaj vedno rada vračam. rega teče voda. Uf, kako pri- pň kapelici. Lahko se povzph nju prve ceste, se spustite še Peš ali pa s kolesom. Ena ta- ja v vročih dneh! Pot se zlož- nete po travniku, a bi naredi- po travniku, kjer ponovno kih čudovitih travnatih vzpe- no vzpenja v ovinkih po šir- li nekaj škode, zato ob po- pridete na kolovoz, ki vas tin je Bevkov vrh. Tukaj se nih travnikih. Naslednja je slopju zavijte desno, da se pripeljevsedokmetijeLisy'ofc vam bodo pred očmi prikaza- kmetija Mrzlikar. Greste prikljuôte shojeni poti, ki v Lanišah. Spust je torej pole podobe iz knjig Franceta mimo kmetije, čez dvorišče vas bo pripeljala do kapelice, tekal po grebenski poti. Na-Bevka. in nadaljujete desno. V tem kjer je žig Slovenske planin- slednjič, zdaj ko ne bom več IrhodiSČe vîqwna je Sovo- dehi se pot celo rahlo spusti, ske poti. Ampak, kje za via- iskala žiga, bom tudi vzpon denj, kiaj med Gorenjo vasjo in Cerknim. Parkirate sredi a vi nadaljujete kar po cesti, ga je vrh? Privoščite si pod- raje opravila po grebenski Kmalu boste na razcepu poti tek in uživajte v razgledu. S poti, ker je precej krajša, pa kraja, kjer tudi opazite prvi zagledali smerokaz proti Siv- klopce ob kapelid se vam od» še občutek daje, da greš v smerokaz; levo Bevkov vrh, fei. Vi krenete po desni, str- pre razgled od Blegoša, Rati- hrib, saj je občasno luštno desno Ermanovec. Krenete mo v klanec. Nad seboj vidi- tovca, Porezna, do Spodnje strma; markirana Slovenska levo mimo Zadružnega te kmetijo Plečinpovsej ver- bohinjskih gora. Če je ozrač- plariin^a pot pa je zgolj idi- doma, na koncu katerega za- jetnosti boste tudi zasliSali je čisto, se vidi tudi Kanin in ličen, zložen sprehod. vijete desno in takoj levo, str* pasji lajež. Nadaljujete proti nekaj gora nad Sočo. Nadmorska višina: 1051 m mo v asfaltiran klanec. To je kmetiji, tik pred njo pa des Od kapeiice se vrnete po Višinska razlika: 450 m tudi najstrmejši del vzpona. Asfaltirani klanec se kar vle- no zavije markirana pot, travniku nazaj do smerokaza mimo mogočnega kozolca, na levi strani ob gpzdu, kjer Trajanje:} ure Zahtevnost Če in kmalu boste Jia maka- Nadaljujete v smeri visuko-damu, ki vas bo pripeljal do napetostnega daljnovoda. kmetije. Greste mimo; ob Trenutno je trava precej vi- natančnem opazovanju okolice boste videli na levi strani soka, zato se resnično držite shojene poti in ne povzročaj- še eno novo hišo. Makadam- te škode gorskim kmetom, ska pot v levem ovinku zavi- Hodite po travniku proti šteje proti omenjeni hiši, vi pa bru daljnovoda, kjer je na-nadaljujete kai naravnost po slednja markadja- Pot posta-gozdnem kolovozu, ki je ma- ne rahlo bolj zaraščena. V lenkostožji in za spoznanje teh majskih dneh boste že bolj kamnit. Na levi strani od daleč zavohali divji Česen imate gorski travnik z osam- - čemaž, ki ga je resnično Ijenimi drevesi; kolovoz po- ogromno. Nekajkrat boste teka po robu gozda. Greste prečili ogrado za živino. Ko čez dvorišče kmetije Na Ru- boste prišli skozi gozd, se pc/i. Z leve strani pride asfal- vam bo razgled odprl na tirana cesta iz Laniš. Vi na- idrijsko stran. Moram pri- daljujete desno in na razce* ^ati, da sem se ob hoji spra- m razgledna gozdu. Pri kapelici dobite žig; ampak to še ni vrh Bevkovega vrha. tmmmřQ prmmo nUM fiMINATOR - ODREŠITEV Sreda, 3. junija, ob 20. uri v Koloseju De Luxe v Kranju Gorenjski glds podarja 7x2 vstopnici za premiere. Prvih sedem Daročnikov, ki bodo poslali e-pošto na koticek^o^las.sL bo prejelo po dve brezplačni vstopnici. i' ■LVI coni NENÎAL FILM Gorenjski Glas 1 ledi za pomladne dni 77 KUHARSKI RECEPTI Janez Šttiukílj Bučkina juha mo nad soparo, da maso se- mo in ohladimo. Ohiovt Piščančje prsi narežemo cvetača bele barve. Kuhano grejemo, in mešamo še na- očistimo in liste blanširamo na primerne rezine in jih položimo v pomaŠieno og- Sestavine: 6 dag ^^la aii pj.^^^ ^^ gç ohladi. Ohlajeni v slanem kropu, jih ohladi- damo na krožnik in oblijemo njevamo posodo. Prelijemo masi dodamo moko pomeša- mo in začinimo. Piščančje s pripravljeno omako ter ob- jo s prelivom, po vrhu jo peno s pecilnim praškom. Te- prsi ovijemo najprej v liste ložimo z nadevanimi jabolki tresemo z naribanim parme-listov pehtrana, sesáljan peter- ^^ razgrnemo po pomašče- prekajene slanine in nato še z ajdovo kašo. margarine, 40 dag jedilnih buč. 2 dl sladke smetane, nekaj nem papirju in spečemo v v ohrovtove liste. Liste zve- šilj. Pripřovo: Maščobo segreje- srednje vro6 pečici. OKlaje- žemo z vrvico ali jih pripne- Cratinlrana CVetača mo. dodamo narezane buče, nega narežemo na kocke in mo z zobotrebcem. Preiije- nekoliko podušimo in zalije- serviramo poleg juhe. mo 2 vodo ali juho. Juho dobro prevremo, začinimo in Piščančji file nazadnje ji dodamo še slad- y ohrovtovem objemu ko smetano. Z juho lahko mo jih s segretim oljem in zanom in z nadrobljenim maslom, da se parmezan ne zažge. V srednje vroči pečid cvetačo gratiniramo in jo kot Sestavir\e: 60 áag cvetače, topio začetno jed ali prilogo jih na hitro spečemo v pon- slan krop, malo masla. takoj ponudimo. vi ali v pečici. Pečene zloži« Preliv: i žliíka masla ali mo v drugo posodo in po- margfirine, 3 dag moke, 2 dl Preliv: Na maslu ali marga stavimo nad soparo, da se mleka, sol, poper, muSkatni rini svedoprepražimo moko, serviramo na kocke narezan Sestavine: Piščanái file, lepi ne ohladijo. Omako naredi- ortíček,2jajá,)dagparmeza- ji prilijemo mleko in vse biskvit juho potresemo Še s sesekljanim peteršiljem. Iz treh jajc naredimo biskvit z malo sladkoria, ohrovtovi HsH. rezine prekajene ^ slanine. Priprava: Piščančje prsi očistimo, solimo in dodo- mo tako, da na maščobi od na. t žliáca moďa. peke nekoliko zgostimo škrobno moko, dodamo sladko smetano in ketchup. Omako začinimo z baziliko tako da jajca in sladkor stepa» pramo, jih na maslu opeče- in kopercem. Priprava: Dobro očiščeno cvetačo s kuhamo v slanem kropu. Id smo ma dodali nekoliko mleka, da bo ostala gladko premešamo. Pre vre« mo, odstavimo in dodaino začimbe in rumenjake. Iz beljakov naredimo čvrst sneg, ki ga imiešamo v prc- Uv. i 1 i i V f I 20 PISMA / KAŽIPOT GORENJSKI GLAS petek, 29. maja 200Q Odpadki v Kovorju Če seveda kup sn^eú in smrad ter Konvencijo o pravicah inval i • državljane, ali se 0ko zelo sra- težave s prometom niso na no* šem dvorWa ... dovdj, dov. Konvencija Je pravno za- muješ ^uhe mladine, mar res vezujoč dokument Združenih ne znaš poskrbeti za svoje last- od poskusa podkupovanja in narodov s podro^a invalidske- ne ^uhe otroke. Nas boš res Odgovor županu na nje- ^^^^ ob^ufc pa do grožery] ga varstva za uveljavljanje na- kar zapustila, država moja, gov odgovor 21. aprila 2009. zastrahovanja... Mirna vest, po- iela enakih možnosti in enake mar U res m àsto nič sram, da si tako kruta, brez srca, brez duie in brez kančka materin- V odffn^ru E županu Borutu ^ obravnave ter preprečevanje SajovkM navajam nekaj dgstev. ^ ^J^^ diskriminacije, ki jo doživljajo Na zadnjem zboru kmiaw 24 ^ ^^ ^^^^ ^ različnih podroî^ih ske skrbi za svoje lastne ljudi. aprila sose urtsničUe napovedi . . . . . življenja, zato je te pravice ^ ^ PO' in pričakovanja, da bo v Kovo^u zapihal nov veier. Ponovni r^- V i^avi za javnost pravi: nujno potrebno vnesti v úoven- ^g^i». Kje si država moja, "Svet KS Kovorjt na svoji 13. ^^ zakonodajo. O tá probie- ^^ ^ Boris Horvat Tihi, Društvo ^uhih I naglušnih AURIS Krani rtndum bo povedal pod totóm- ^^ ^^^ ^^^ ^^ matiki smo spregovorili tudi mipcmiin&spiohbodovKiy ^invalidi sami, ki navsezadnje vor še voziU smeti. nasprotuje gradnja odlagališča najbolj poznamo svoje Zaradi očiika, da površno be- ^^^ iSŽl^^" "" ' "" - rem županove prispevke» nava- ^ cu^imciatfva ^ ^ ^^ ^^ seminar smo jam njegove besede izpred štirih ^^^^^. povabUi tudi predsednika via- Pa 03 imaiHO - . . J, . n r To te le n^i ataiav. S koten- . . ..... ■ let: "V ncdeijo, 18. dccembra 200$, pcndimo na rderendum in To je le nekaj citatov, s katerimi je župan pred volitvami ob* de m encyst ministrov. Prišel je samo predstavnik Hofer glasujmo proti prodan fís® in mzavtyal^udu ^^ ^^^ zdravegi ckolja, zaradi pohkpa in osebnih koristi peščice smo proti razvrednotef^ nc^ težko prigaranih nepremičnirx, proti Anton SuJtar, Triič in socialne zadeve Cveto Ur- Krarýje od 2x. maja feogoig'S šič, še ta nas je predčasno za' za nov íTgTusfci cerúer. NàaOeri pustil in spet smo ostali sami s domači veletrgovci že čutijo svojimi problemi i» z bolečino upad kupne moá prebivalstva in prodaji najlepše občine, Tržiča- 5010 lllVSlldl TCS ^ svetu t^ne, ki jo dr- kràjo siKje police ter število za- nom žeumo boyáa deiovna mesta kot prtbiratye smeti. S smetiš-âm niàsar ne pridobimo, izgubimo pa vdiko. Nc^ bo smetišče tam, kjer nastaja n^ývcč smoi tako nezanimivi za državo? žava noče niti videti m ne sli poslenik. Bk Bang v Qandiji - šati. Kje si, država moja, se kran/Ai deželi nakupov, je pred sploh zavedaš, kako gJwhega kraúdm že moral zapreti svoja âcveka zaboli, če ga še lastna vn mati država zapusti. Ti je res Nemški trgovd očitno krize Še Smo lepa, revna, zadolžena ob- V Fiesi je Zveza društev gíu- vsanc za 10 odstotkov popula^ niso zaznali. Lepo sončno jutro čina, fcî/wè brezmgnemu pohk- hih in na^i^ih Slovenije 7. cije, ki ima težave s sliÀom. Se • pred novim H(^em v Kran- pu odgjvomih pa nismo napro- daj." in 8. maja organizirala dvodnevni seminar z naslovom sploh zavedaš, da ima tudi ju se je trio ljudi. Slovend smo ^uha populacija volilno pravi- cb takih davnostnih dogodkih V Goreryáem glosu je í6. av- Gluhi m nasušni v ílovcnsfa co in ki bo ob priložnosti teme- meni, da nas že ob prihodu gwta 2005 v pismih bralcev z zakonodaji. rtadovom "Zdravo okc^ je noâs Ijito razmislila, komu bo dala razveselijo zvoki znane dasbene Kaj je bil namen seminaija ' svoj glas. Ali te je res sram tvo- dcupine ali vsaj mična turbo ščem sodelavke ali sodeavce i- pravica" zapisal: "... dqstvo je, v letu 2008 je Državni odbor jih lastnih ^uhihljudi, H je res pevka Pozdravni nagovor da se s tem v načdu vs strinj(^. republike Slovenije ratificiral vsuno za gluhe državljanke in lastnika pa je že kar usta^erux praksa. Na odpr^u Hofhja smo lahko srečali le redarje, ki so preprečevali gnečo pred vhodom. Kupd, predvsem upokojena delovna sila (večina Kranjčanovje ob osmih na delovnih mestih), so mimo rinili vozičke med postavljeno ograjo, kot bi So za kakšen disko. Notri smo vetidar-k lahko zadišali dva zadovoljna tnenedžeija: ja.., gut, gut!" Kno^ska podoifolnica Hojer* jaje bila na dan odprla res polno zalotena. Tudi v Lescah je hUo podobno, danes pa je tam ponudba že manj zanimiva in vrste kupcev se krajšajo. Tisti najbolj zagreti so planQi po izdelkih iz otvoritvene ponudbe, na vo- ziAih se je hitro znaSo neki^'velikih škatelj večina pa je ruikupo-lala le bolj ali manj (ne)potreb-ne drobnarije. Klasika pač, zna-álna za Hofer, Udi in podobne Stacune. Ob izhodu iz trgpvineje stal voziček z napitki... "No, vsaj od- žgal se bom." sem se razveselil. Pa ni bilo nič: nemški menedžer *neje samo oivriwii z mrkimpo-§edom. bržkone zato, ker sem Hofeija zapustil brez vozička. Odhajal sem z mešanimi občut' K Pogrtšal sem vsaj neka/ vesela oh odpr^u. Mislil sem, da bom morda lahko posnel Natalijo ali Čukce z njihovim novim komadom, lepe hostese pri de^ za delovna mesta v Ljubljani, Kranju, Skofji Loki in na Jesenicah Vodja (m/2) mdi^S« poslovalnice v gub»)an» - $iška s srednješolsko ali viljek^lsko izobrazbo ekonomske ah druge ustrezne smeri» ki irna vsaj tero dni ustreznih delovnih izkušenj m zna: organizirati in voditi delo v manjSi bančni niči. Opravljat) blagajniške in menjalne posle» komitentom približati ponudbo banke m jim svetovati, delati 2 računalnikom v okoliu W ndows. PoQodbo o zaposlitv bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim rokom. Refererrti (m/ž) poslovanja z obča/i I v poslovnlti enotah Ljub^ana, Kranj, Jesenice in Skofja Loka s srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezre smeri, leto dni ustreznih delovnih izkuSenj ter spretnost pri: obvladovanju blagajniških m menjalnih poslov, svetovanju in predstavctvl bančne ponudbe komitentom, in delu z računalnikom v okolju Windows. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas, za obdobje 6 mesecev. za vsa delovna mestaielimo pridobiti Izkušena kandidate, ki poznajo delo na bančnem področju, kar lahko dokalejo tudi z ustreznimi potrdHi (pridobljena znanja v zvezi s prepc»znavar\|efn ponarejenih ali neprimernih evro bankovcev, do voljenje za ti^en^e investicijskih kuponov delnic Investicijskih skladov, opravtjen preizkus strokovnih znanj za obavljanje poslov zavarovalnega posredovanja). Pisne prijave s kratkimi življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev čakamo 8 dni po objavi razpisa na nctslovu: Gorei^ska banka, cl.€l.v Krar^, Blelwelsova cMta 1, MOD Kranj« Sektor splošnih poslov. www.Qbkr.si Gorenjska ^^ Banka gustac^ah... Veseli pa me, da slovenski menedžeiji razmišljajo drugod in namenjajo odprýu trgovskih centrov drugačm poudarek, da ^ se lahko na njih povesdijo mladi in stari. Domače je le domače. Aiojz Bo c, Kranj Dragi naročniki. Želite avtokaito? Zaupajte nam, kaj vam pomeni Gorenjski glas, in nam pišite. ftdzmlšljan|a 2 vašimi podatki nam pošljite na (Sorenjski glas, Bleiueisova cesta 4; Kranj ali na kotÍ€ek<$9-glas.si. Vsak prispel odgovor bomo nagradili. Po posti boste prejeli avtokarto Slovenije. H2gr«ln8 igra traja do razd«lhve vuh »vloltari (600 kom). HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 objavo ^ceitPumo po (Halonu GO.fakvi 04/201-42-13 ali osebno m Bl^wmovi eno < vbaniuoi po po^i-do por« Planinsko društvo Žlrl vabi člane kluba U235 in njihove simpatizer je na skupno srečanje, ki bo jutri, v soboto, 30. maja, ob 16. ur) pred Lovsko kočo na javorču. Z Igranjem na harmoniko bo srečanje popestrila Ana Potočnik. V primeru dežja bo srečanje v prostorih Lovske koče. Hkrati planince vabijo k plačilu članarine za letošnje leto, ki jo lahko plačate v pisarni planinskega društva vsak četrtek od 18. do 19. ure ali v trafiki Kocka. Dan šmarnic na SlajkI Slajka > Turistično društvo Slajka IHotavlje organizira v nedeljo, 31. maja, Dan šmarnic na SlajkI. Od 7. do 12. ure vas bosta pričakala In postregla zakonca Jezeršek, v popoldanskem času pa boj)oleg "mladih godecev" okrepljena ekipa turističnih delavcev s Hotavelj skrbela za vaše dobro počutje. Sejem domače in umetnostne obrti Kranj • Jutri, v soboto, 30. maja, bo Turistično društvo Kranj od 8. do 13. ure na Glavnem trgu organiziralo Sejem domače in umetnostne obrti. Na stojnicah se bodo predstavili rokodelci Alja Kump s panjskimi končnicami, Jože Kožel) z unikatnimi lesenimi izdelki, Monika Vogrinc 2 unikatno keramiko, Cirila Šmid z dražgoškiml kruhki in Gorenjski muzej s predstavitvijo obrti tkanja sit. Dogodek bo popestril še harmonikar. izleti Praznik češenj Kokrica • Društvo upokojencev Kokrica vabi na Izlet v Goriška Brda, na tradicionalno prireditev Praznik češenj, ki bo v petek, 12. junija. Avtobus ima odhod ob 6.50 izpred Toporša na Mlaki In ob 7. uri izpred Laknerja na Kokrici. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva v torek. 2. junija, med 9. in 10. uro. Po vel i kolaš ki kulturni poti Šenčur • Turistično društvo Šenčur v nedeljo, 7. junija, vabi na pohod po velikolaški kulturni poti. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred pošte Šenčur. Informacije In prijave zbira do petka, 5. junija, Franci Erzin, tel. 041/875-812. ( i I ř 4 h GORENJSKI GLAS petek, 29. maja 2000 KAŽIPOT, MALI OGLASI mjofgjg-mas.si 21 Nd Krvavec in Veliki Zvoh Kranj - Planinsko druStvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 14. junija, na družinski Izlet na Krvavec in Veliki Zvoh. Nezahtevne hoje bo okrog 4 ure. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 9. uri. Prijave in dodatne informacije pri vodnikih ali v društveni pisarni: 031/643-467 Andrej, e-pošta: bukovsek®)gmail.com. Od češnje do češnje Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 7. junija, na 5. pohod Od češnje do češnje, ki je ena izmed prireditev ob prazniku češenj v Brdih. Nezahtevne hoje bo okrog 5 ur. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Prijave ín dodatne infomiacije pri vodnikih ali v društveni pisarni: 031/408-439 Sebastian sms prijave, e-naslov: sebastj an. potočni k (g) gTiail.com, milen4{g)siol.net ali na gsm: 031/676 3S9, društvena pisama na Laborah (Iskra, Ljubljanska c 24 • zahodni, stranski vhod), ob sredah med 17. In 18. uro. V državni zbor, na Barje in v Zaplano Naklo ' Društvo upokojencev Naklo vabi v četrtek, 11. junija, člane in druge na izlet v Ljubljano In okolico. Izletniki bodo najprej v Ljubljani obiskali slovenski parlament, nato pa znamenito cerkev v Črni vasi na Ljubljanskem barju in Zaplano, kjer je do smrti živel dr. janež Drnovšek. Prijave sprejemajo vsako sredo med 10. imi. uro po telefonu 04/257 74 00 (Društvo upokojencev Naklo). Na Veliko planino Žirovnica - Planinsko pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi v torek, 2. junija, na Veliko planino. Odhod avtobusa ob 7. uri iz AP Moste. Nezahtevne hoje bo do 5 ur. Prijave sprejema do ponedeljka Kajdiž Drago, tel.: 5801-469, gms: 031/535-799. Na Veliko Tičarico in Čisti vrh Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 13. junija, na Veliko Tičarico in Čisti vrh nad Trento, nasproti Velikega ŠpiČja. Tura tehnično ni zahtevna in je primerna za vsakega planinca z neka) kondicije. Hoje bo za 5 do 6 ur. Odhod z minibusom izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije pri vodnikih ali v društveni pisarni: Breda 051/397 040, bredapirc@gmail.com; Uroš 040/255 163, prelovsek(3)gmdiLcom; v pisarni društva, na lokaciji: Iskratei, vhod na škofjeloški strani pri ambulanti ob sredah od 17. do i8. ure. Vzpon na Vršič Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 6. junija vzpon na Vršič nad Belim potokom (1606 m). Izhodišče je Gozd Martuljek, tura je primerna za vse planince, hoje je 6 do 7 ur. Prijave po tel.: 031 /345 209, 531 $5 44. obvestila Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Kranj vse zdrave, polnoletne občane vabi, da se v četrtek, 4. junija, udeležite krvodajalske akcije. Odvzemi krvi bodo od 7. do 13I ure v Domu krajanov Prim-skovo, jezerska c. 41. Upokojenske vstopnice za letni bazen Kran) • Društvo upokojencev Kranj obvešča, da bo zimski bazen zaprl vrata 12. junija in da vsi, ki imate plačano članarino za leto 2009, lahko vstopnice za letni bazen prevzamete vsak ponedeljek od 8. do 9. ure (1. in 8. junija) na pokritem olimpijskem bazenu ter 15. junija na letnem bazenu, pri vodji plavanja Zinki Šarabon. Vstopnice se dobijo samo junija, z^ dodatne informacije pokličite 041/62 57 57. Zaprta pot Kranjska Gora - Iz Lokalne turistične organizacije Kranjska Gore obveščajo, daje pot številka 1 (Jasna - Gozd Martuljek) zaradi zemeljskega plazu v Tofovem grabnu zaprta. LOTO Rezultati 42. kroga - 27. maja 2009 2, 4,8,11,12,18,28 in 14 Lotko: 885594 Loto PLUS: 11,17,19,20,26,28,38 in 1 Predvideni sklad 43. kroga za Sedmico: 455.000 EUR Predvideni sklad 43. krog? za Lotka: 210.000 EUR Predvideni sklad 43. kroga za PLUS: 420.000 EUR predavanja Vzgoja in postavljanje meja * Kranj • Združenje Naravni začetki v Kranju v okviru projekta Družinsko središče junina hiša Kranj pripravlja delavnice za starše in bodoče starše. Delavnica Vzgoja In postavljanje meja bo jutri, v soboto, 30. maja, od 10. do 12. ure v pros» torih društva Auris, Huje 23. Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni v Portorožu • dr.sci.med. J.Zimmermanr). specialist kirurg. TeL 05/640 02 33 Proučevanje Svetega pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto, 30. maja, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, je- zerska cesta 41, na preučevanje Sv. pisma z okvirno temo Devet nasvetov za srečno življenje. Srečanje bo povezoval Zvonko Virtlč. Vstopnine ni. koncerti Ob30-letnici ŽPZ Lipa Radovljica Radovljica - Ženski pevski zbor Lipa Radovljica vabi na slavnostni koncert ob 30*letnici delovanja, ki bo jutri, v soboto, 30. maja, ob 20. uri v baročni dvorani radovljiške graščine. Koncert ob 10-letnici delovanja Breznica - Kulturno društvo dr. F. Prešeren Breznica Žirovnica. Tamburaška skupina Kašarji, vabi na koncert ob 10-let- nlci delovanja. Koncert bo jutri, v soboto, 30. maja, ob 19. uri v dvorani na Březnici. TomaŽ Domiceij v Creinativi Kranj - V Creinativi na Sejmišču 2 bo danes, v petek, 29. maja, ob 20. url koncert iz cikla R'n'butik. Tokratni gost bo Tomaž Domiceij s projektom Triglav. razstave / . . - Pomladna razstava Cerklje - Društvo likovnikov Cerklje prireja Pomladno razstavo Društva likovnikov z gosti, ki jo bodo odprli danes, v petek, 29. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Cerkljah. Ex tempore Muljava 2009 Muljava - Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica in Kulturno društvo Kresnička Muljava vabita na odprtje razstave Ex tempore Muljava 2009 ob 20-letnlci delovanja društva jutri, v soboto, 30, maja, ob 18. uri v Galerijo Kresnička na jurčičevi domačiji. Svoja dela razstavljajo likovni umetniki iz širšega slovenskega prostora. predstave Vražja vdova Davča • Dramska sekcija pri DU Sovodenj bo v nedeljo, 31. maja, ob 16. uri v dvorani osnovne šole v DavČi predstavila komedijo Franca Straicherja Vražja vdova. GIMNAZI|A KRAN] Koroška cesta 13 4000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA (m/ž) za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja, s polnim delovnim časom. Nastop dela bo 1.8. 2009. Zahtevana strokovna izobrazba IV. stopnje elektro, strojne ali lesarske smeri. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljejo kandidati v osmih (8) dneh po objavi razpisa na naslov .Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj. OBČINA £K0F}A LOKA Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18, ter 86. člena Statuta Občine Škofla Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski svet Občine Školja Loka na nadaljevaniu 22. redne seje, dne 21. maja 2009 sprejel JAVNO NAZNANILO, s katerim obvešča javnost O jAVNl RAZGRNITVI IN )AVNI OBRAVNAVI dopolnjenega osnutka OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ZAHODNI DEL VOJAŠNICE 1. javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za zahodni det vojašnice, ki so ga izdelali $abec Kalan Šabec • arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Hacqueto-va ulica 16, Ljubliara. а. Ureditveno območje načrta obsega naslednje zemljiške parcele: 1076,1077,1078,1074; ^073,1072/1,1072/2,1088/2 (del), vse k.o. Škof]a Loka. 3' javna razgrnitev bo potekala od 9. junija 2009 do vključno julija 2009 v času uradnih ur v pritiičju Občine Škofja Loka, Mestni t^ 15, Škofja Loka. Načrt bo v času javne razgrnitve dostopen tudi na spletni strani Občine Škofja Loka na e-naslovu: www.skofjaloka.si. V Času javne razgrnitve bo 23. junija 2009 ob 18. uri organizirana javna obravnava v veliki sejni sobi Občine Škof]a Loka, Poljanska cesta 2, §kof]a Loka. 5- V Času javne razgrnitve ima javnost do vključno 9. julija 2009 pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek načrta, ki se lahko dajo pisno kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na mestu javne razgrrvtve, lahko se pošljejo na naslov Občina Ško^a Loka, Mestni trgi5,Skoija Loka s pripisom 'OPPNzahodnidelvo-jašnice", lahko se podajo ustno na zapisnik na javni obravnavi. Občina Ško^a Loka bo proučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzeia stališče, ki bo objavljeno na krajevno običajen način in na spletni strani Občine na e-naslovur www.skofjaloka.sf. Lastnike zemljišč, na katere dopolnjen osnutek posega, bo Občina pisno seznanila s svojimi stališči glede pripomb in predlogov, ki so jih izrazili v okviru javne razgrnitve. б. Ta sklep se objavi v Časopisu Gorenjski glas, na Radiu Sora in na spletni strani Občine na e-naslovu: www.jkofjaloka.si ter začne veljati z dnem objave. Številka: 35000-4/2005 Škof^a Loka, dne 22. os. 2009 Župan Občine Ško^a Loka Igor Draksier l.r. Gorenjska 96 MHz RAD O Z A R A D O V E D N cotifika cwžftk Stritarjeva ulka 7.4000 Knni www.nçprenùcninff c-nulovT Ínro<3>^d.9Í iri: 4)86 4 itï 39 04, fax: 4 281 07 gsm; -386 31536 578 $KOF)A LOKA, FRANKOVO NASELJE, prodamo dvosobno stanovanje, 61 ma, nad. 3./4» (etnik 198S, dva balkond*ložj, WC posebej, funkcio- nalna razporeditev, mirna in zelena okolica, neposredna bližina Oi. vrr* ca, po$te, trgovin. Vpisano v ZK. Cena: 86.000 EUR. KRANJ, nebotičnik, prodamo trisob- no prazno starwvanje, 75 ma, letnik 1970,3 nad., dvigalo je, z balkonom, potrebno adaptacije« 2K vpis v po- stopka Cena. Z2.000 EUR. SKOFJA LOKA, FRANKOVO NASEDE, prodamo dvosobno mansardno stanovanje, 46 m2, nad. talno ogrevanj« z l^lkonom, mirna tokad-)a, v neposredni bližini OŠ, trgovine, poŠte itd. Vpisano v ZK, hiter pre« vzem. Cena; 76.000 EUR. V poslovno stanovanjskem objekte na Nazorjevi ulict v Kranju, bivS' Dom J LA, prodajamo novo, tako, vseljivo 2 • sobno stanovanje v izmeri Ô1.S0 ma s pripadajočim parki rrtiir mestom v parkirni hiši. V poslovno ttanovanjskem objekti. na Nazorjevi ulici v Kranju, bivS Dom JLA, prodajamo r^ovo, tako; vseljivo • sobno stanovanje v iz men 76,35 m2 z dvema pripadajoči* ma parkirnima mestoma v parkirni hiit in s pripadajočo shrambo. V poslovno stanovanjskem objektu na Nazor^ ulici 3 v Kranju, na mestu neVdanjega Doma )LA. prodajamo poslovni prostor za pisarniško dejavnost v skupni Izmeri ms : Poditi bn^te liifonna^e vam bomo t poMcdovali, £t nas b(M pokRofl r\a tiltfbmto »fvB» I m MALI OGLASI ink^g-slas.si GORENJSKI GIAS petek, 29. maja 2009 GG naročnine 04/201 42 41 e-pošta: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si KsKERN NEPREMIČNINE MdUtrov b^ n. 4000 Kranj tth. 04/202 202 00 jSM OSI/120 700. Emjih mfbàkn kem. i POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: KRANJ: predprostof, pisarna In san^ tanje, bližina sodišča, prtmerno za odvetniške in druge storirve v skupni izmeri 2$ mz v i. nad., leta 2000 p^ polna prenova, cena najema - 300 fUR/m«. H lie. NOVOCRADNIE: Prodamo: lANCOVO pri Radovljici: v naselju novih hii (dvojdci ali trojček) v III. podaljšani gradben) f^zf, skupaj 7 hiS, stan, površine 191 m2, na zemljišču od 1S0 • m2. $edaj zniSana cena jc od 1S3.000 CUR do 199.000 EUR. mirna lokaciji v bližini Radovljice. Novogradnja je lan K ^ KERN. Pri nakii-pu his lahko sedaj izkoristite 30 % p^ pjst Krani, Primskovo: stanovanjska hiša, letnik 1956, vel, gjno m (K+P+M), parcela 517 m2, na mirni lokaciji. Iah> ko tudi dvostanovanjska, cena: ^&7.ooo.oo £U R. CERKLJE na COf«n|sktm: samostoj» na hiša, letnik 1985, adaptirana I. 2003.800 m2 zemljišča, v pritii^u je 90 mz In 90 ms v nadstropju. pňtti6 ;e je prvotno stanje, nadstropje ob- novtjerto pred 6 leti. loien vhod v pritličje in ločen v nadstropje, poleg hiše stoji uta s kletjo 10 m2 In gospodar- sko po<šlopje 80 mz, i?&ditevčezeno. cena m*\2z.ocx>. EUR. VIKEND: Tržič, nad centrom: manjši zidan vikend (38 mz v pridihu In 15 mz vpod* slr«iju), zemljišča 453 mz, na idilični sončni lokaciji, dostop peš po maka* damu, elektrika in voda lastno zajetje, cena - 58.000 EUR. ZEM^I^ČA: Prodamo: Komenda: stavbn o zem Ijišče cca. 750 mz< lahko tudi 1.000 mz po 150 £UR/m2, s pndobljenimi pn>/ektnimi pogoji za gradnjo hiše-dvojčka. mož< nost dokupa zemljlUa do skupne p^ vrSine 3.200 m2. £enčur stavbr>o zemljišče 762 m 2, za gradnjo stan. hiše, na robu naselja, ravna, pravokotna. Že plačan komi> nalnl pnspevek, cena » 220 EUR/m2. BANOVANJA: Prodamo: Kranf. PUnirta (: 1 SS, 39 ms v viso- kem prrdiiju. popolnoma adaptirano I. 2007, cena » 79.000 EUR. Kranj, Orehek: stanovanje v hiil 6$ mz v T. nad, in 6§ mz podstrešja, vsi priključki in vhod ločeni, zunaj pokrtt nadstre^^. vrt. cena - EUR. Kranf, Zlato polj« 2 SS. m2 v 1. nad., adaptirano pred 6 leti. CK na plin, cena ■ 89.000 EUR. J«senicc: 3 SS, 76,59 mi, popolna prenova I. 2007 (okna, vrata, InstaJa* cije. keramika v kopalnici in kuhinj), si>kopIeskarska dela). €,/12 nad., nova oprema v celoti, 2 balkona in klet, last K 3 KERN d.0.0.. cena -97,000,00 £UR. jesenke 1 C. 29.38 mz, popolna pre< nova I. Z007 (kopalnica m kuhinja z instalacijami, PVC okna. novi tlaki In vrata, slikopleskarska dela). 6. etaža, nova oprema v c^oti. balkon In klet, last K 3 KERN d.0.0., cena - 49.900.00 EUR. SerkuR 3 SS v mar^sardi večstano- vanjskega objekta, z balkonom, CK na plin, dva parkirna mesta pred hišo. obnova zoo9. cena - 103.000,00 EUR. Tržič, CMteR 3 SS. 80 mz v 1. nad. večsta novanjs kega objekta, obnovi}«- no 1970, CK m, velika klet, cena -55.000 EUR. domplan DonpUn d d. Btefweisova 14.4000 Kranj T: {H/20 68 m F: 04/20 66 701, M: 041 647433 STANOVANjE PRODAMO Kr«i, Vodovodni stolp, trisobno v nadstr. v izmeri 74.84 mz. I. i^. 19C3, pntrphoo obnove, CK na pfin. dvigala nt. /pFsar>o v ZK. cena 99.000,00 EUR. možnost vselitve takoj. Kr«^ ^riijevo naselje, dvosobno v lil. nadstr. Izmeœ 64.82 mz. I. izgr. 1968, kopalnica v celoti obnovljena, ostalo potrebno obnove, cena to6.ooo.oo EUfl Krv^i, Pbnina II, dvosobno, priti, v izmeri 61 m2, nizek objekt, I. izgred. 2004. cena 110 000.00 EUR. možnost vsditvv junij 1.200g. Knnj, Vodovodni stolp, trisobno v nadsV. izmere 82.08 m2.1. 1964 dek)o obnovljeno 1. 2003 - okna. bal* konska vrata, ogrevanje klasično, plin v bktaj. vpisano v 7K ona i^o.ooo^io ELR. Kranj, Planina-Kuje, dvosobno, visoko priili^ v izmeri 79,37 mz, I. izgr, j 953, ob'^ovljeno razen kopalnice 1. zooj- 20o£, lastna etažna CK na olje, vpisano v 2K. cena 97x100,00 EUR. Bistrica pri Tržiču, enosobno, visoko priďiQevfzmeri 40 mz. potrebno obnove, CK. 1. Izgr. 1973, cena 63.000,00 EUR. Pitddvor, enosobno v mansardi Izmere 48.00 m2. v hiši so samo štírt $tano> vanja, I. izgr. i960, stanovanje izdelano 1.199^ CK, cena 79.300,00 EUR. STANOVANJE ODDMíK> V NAJEM Kiar^ Punina I, enosobno v II. nadstr. iznere 43 m2.1.1987, v celoti opre* mijeno, za dve osebi, cena 350,00 El'R-f stroškj4-ix varš6na. , HIŠE • PRODAMO Kranj, Sp. Besnlca, visokopntliâ^ tlorisa 120 mz na parceli velikosti 549 mz, CK na o(;e, td. garaža, dve parkimi m^ sončna lega. hiia je le^ vzdrževanj I. izgrad. 198% cena 296.000.00 EUR, vselitev m^rt» kortec leta 2009 TistenHt, na izredno lepr soočni lokaciji, medetažna s 300 mz uporabne stanov, poviitne na parcdl vdikosti ^144 mz. I. i^. 1999. cena 460.000.00 EUR, v ka- teli je vključena tudi vsa oprema izdelana po meri. VIKEND-PRODAMO Trstanik • Or4e, zidan, visokopfrtllčni, tiorisa 46 mz na parcdi vellkos^ti 478 mz, lepa sončna lokacija, garaža, dostop tlakovan, ob vikertd□ tudi manjša bninarica, I. ćrgr. 1997, cena 230.000,00 EUR. Tistenic • Orle, btvalerv vtsokoprrtičen tkyrsa 36 mz. klet zidana, osbio lesvro, na parceli velikost) 426 rm. I. rzgr. 19S3, obnCKHjen 1.1999, CK na olje, tmsa, drvarnica. internet, cena 175,000,00 EUR, vseTiav po dogovonj PARCELA • PRODAMO Kranj» proti Naidemu. v industrijski coni v izmeri 5957 mz za pnpčvodnjo, skla* dř^, parkirišče, cena 149 EUR/mz in Še cca. 18 EUR/mz za komunalni pii- spevek. Tntenik» v naselju, na lepi sončni loka- Gji zazidljiva parcela v izmeri 10)3 mz, priMjuđd ob parceli, cena 130 EUR/m2. možna tudi delitev na dve parceli po cca. 550 mz. v tem primenj je cena 140 EUR/m2. PRVI KV;a>RAT,d.o. o. Savska c Kranj esiaslov: gc.projekt<^gmail com tel.: 031 /676-464 lOanj, Bleiweisova cesia, novograd* nja. V 4*stanovanjskem objektu prođimo dve pritisni 4-sobn] stanova» nji povezani s kletjo, kjer so še shramb^, pralnica In velik hoby prostor skupne povriine 150 mz in 80 m2 velikim atrijem, cena 2^.000,00 EUR. Dve7'iobni stanovanji v nadstr^iu povezani z mars sardo. kjer je tudi velika terasa, in del kleti skupne površine 210 m2. Cena 3(0.000,00 ÉUR. Vsakemu stanovanju pripadata dve parkimi mesti, ob objektu pa Je tudi cca. 200 m2 zelenih površin, k! so namenjene skupni rabi. Objekt bo zgrajen energijsko varčno z dobro rzolaojo, ogrevanje, sanitarna voda, poleti pa tudi hlajenje bo izvedeno z toplotno črpalko. na robu naselja • ob gozdu pr^ damo enodružinsko hišo, zgrajeno do 3. PCF velikosti 200 mz na parcdi veliki 400 mz. Cena 220 000,00 EUR. V industrijski o>ni Primsfcovo na od* lični lokaciji prodamo parcelo vel. 1200 m z pravokotne obitke namenjeno obrtno'poslovnl dejavnosti. Uvoz na parcelo neposred no z ceste, vsi priključki ob parceli. Cena 220.00 EUR/m2. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 4213 e-mail: mdlic>glâ5i@g-glas.si Mate oglase sprejemamo: za objavo v petek • v sredo do 1}J0 In za objavo v torek do petka do 14.001 i cas; od ;>onedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki spito. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ KUPIM NOVEJŠE stanovanje« 60-70 m2, z garažo na relacii Kr-Csridje-Komenda, za gotovino, brez podreonikâ. O OSI /657-567 ODOAH ENOS06N0 stanovanje, kompletno opremljeno, psrl^iml prostor. Met, v centru Bleda, « 04/5a^6-6T0.031/ 449-712 8003138 HIŠE PRODAM HIŠO na parceli 600 m2 vTenetfáah in zazidljivo parcelo 700 m2. V 041/ 860-300 6003304 gekkoprojekt nepremičnine Brtof 79A, 4000 KrartJ liiig-i www.gekkopni^.sl 04 2341999 031 67 40 33 PRI PREDDVORU prodam hišo v V. GRF na zemiliću 1.500 mS. « STAREJŠO hi»3 na Visokem 120 m2. dvorišče 110 m2. o 040/322-309 900313« StMova« 3 pgf: atrijska 102 m2 atrij 100 m2, mansdfdno 120 m2. Upa sonCna lokadja. trgovina žola. vrtec, izvoz na avto cesta neposredna btižina centra K/^ja prodamo. Atrisko slarnvanje z ograjenim atrijem 1.490,00 €/m2, mansan}- no 1.290 €/m2^ 8.5%dđv. INf 0:041 m 742.051 m 577 NAJAMEM i V 0K0UC1 ^Qe Uike ali Kranja najamem starejšo hišo. «040/265-283 POSESTI PRODAM PARCELO zaztdljčva, 780 m2 na Miljah pri Kranju, cena po dogovoru, o eoctsi?5 r^JIVO 4200 m2. Velebovo Šenčur in koslinico mini 100 SIP, tř 04/2&-22-507 900326d POSLOVNI PROSTORI ODDAM PROSTORE primerne za oUadtáčert^ v KrarJ • Kokr>ca. v izmeri 500 m2, V 04/20-42-149, 041/624^20 «002742 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA. PfiEPiS raDljdnIh vozil; goTovinsko plačilo, Avto Kranj, d o. o,, Kran;, Savska 34. Kranj, tř 04/20-11-413> 04Î/707-145. 031/ 231-358 MCr?7řfr FÍAT6RAVO 14 FX, L 97, 1. r»s 9Ô. reg. do konca leta. 180.000 km. 5 vrat, električni paket, servo volan. ABS. bete barve, ugodno, tP 041/446-364 9003277 RAT Punto. I. 97 izredno ohranjen, ze- OGREVANJE, HLAJENJE lene kovinske barve. 5 vrat. vlečna --- kJjLika. tr 041/612-032 9003333 PRODAM TESTNO KM PRO CEEO 1.4. LX. City, kovinska najmica ban,«, ugodno, t? 040/431-634 OPEL Cw« 1,0. 1. 9Ô. 107.000 km, snebme ban/e, cena: 1.090,00 EUR, « 040/283-152 RENAULT 5 Sa^a, 1,91 zelo ohranjen. re^. do iebruar 2010. cenE po dogo- vonj, O 031 /664-216 9003322 MOTO RUA KOLESA PRODAM_ MOTOR APN 4. 2 avtomatika. 9 03V713^22 wnnr TOMOS APN 6. sta/eid« lehiik, obnovljen. tr 041/315-629. Radovliicâ KK03M KUPIM TOMOS APN, rabljen, ohranjen, 4-6 pœslav, resistnran, O 041/292-224 «003319 ' - AVTODELI IN OPREMA PRODAM PLATIŠČA, GUME za različne avte več dimenzij, malo rabljeni akumuiaioT' « ŠTIRI platišča Honda Civic 13 x 5J. malo rabljene. 9 04/51-41-353 9003273 KUPIM PRTLJAŽNIK za 3olt - 3. oet vrat. 9 04/51-20-259.041/576-364 9003257 STROJI IN ORODJA PRODiUM STROJNI ometalnik za ometanje čebel, 9 040/319-145 M033Sd GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM ÛRAOBENI les. punte in morale, tt 031 /699-329 900W^ PLOHE, hrastove In bukove (50 mm^ in dile (30 mm), zračno sušeno, V PONTE dolge 2.5 m. topokTva drva. Goriče 24. ty 041/711-866 m^rx STAVBNO POHISTVO PRODAM OKNA razne velikosti, ugodno, 9 031/272-632 I KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možna dostava, tr 041/7i8-0î9 BUKOVA drva 10 m3. po EUR/m3 in mizarske óeske po 18S £UR/m3. tr 041/S67-021 doossoi DRVA, možnost plačila na obroke, me-terska ali razžagana, mozndostave. tr 040/336-719_900g7i7 MEŠANA In bvkovaOrva, « 041/841-632 eoov7o PRVOVRSTNA, suhe, bukova drva, možnost razreza in dostave, tr 031 /547-948 STANOVANJSKA OPREMA POHI&TVO PRODAM POMIVALNO korito, novo, enojno in enojno in po), inox, 50% ceneje, tr 041 /676-600 PODARIM JEDILNI kot z mLZo in garcerobno ste-no z omarico za čevlje, t? POHIŠTVO dnevne sobe in sedežno, tr 04/20-45-253 »0U7» GO^WINJSKI APARATI PRODAM NANAŠALEC Šampona VORWERK za kemično čiščenje preprog. « 041/d5&-14g 9oo»2i PODARIM ZAMRZOVALNO 54-931 inio, tr PEČ za centralno kurjavo skupaj z goničem, bo^enem in avtomaťko, ugodno. Peč se lahko uporablja tudi na trda gcxŤva .tr 041/376^17 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM FANTOVSKO kolo znamke Scinxco, dobro ohranjeno, cena 80 EUR, O 031/491-190 eoo3^5S MOŠKO, 26-colsko kolo na 18 prestav, vsa oprema In n^ane st. 42, tr04t/658-t49 9003370 ŽENSKO KOLO. lepo f^ogovo. na torpedo z mrežico, staro 40 let, tr 04/5^7-583. 040/394-076 «oažs? TURIZEM ODDAM aparhna v Novigradu - smer Rneta za 4 osebe, » 040/554-ioo 900327s UMETNINE, NAKIT raODAM TAPISERIJE 26 Izdelkov r>a temo tarot. viTww.mřt-tapiserijetarot.si. tr 031 /379^80 TAPISERIJE 16 unikatnih izdelkov na temo Kristusovega križevega pota, tr 031/225-870 «osi« STARINE KUPIM STAR mizarski ponk. omare, skhnje, mize in ostale pt^mete, tr 031/87&-351 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKO kolo, odhčno rciSI 6-10 >et, tr 041 /562-^2 MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, okulistični pregledi za očala in kontaktne leče. Popust za jpokojence In ètudente ob nakupu očal. Optika /^eksandra, Olandia Kranj, O 04/23-50-123. Optika Saia Trztó. 04/59-22-002 ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM UTO za večjega psa, tr 007 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM kosilnico; samonakladalko sip In traktor Zetor 26KM, tr 031/491-028 fiOOMTi obračalnik tračni, doline 2 m, za TV.cena250 EUR. tr 041/657-106 8003260 PUH alnik Tajfun, ugodno, « 04/53-33-330 M032U več fui^etijske mehanizacije tujih bia-govnih znamk ter rezervne dele zanjo, « 001 /ooo-eoo KP»»oi KUPIM traktor Zetor. Univerzále. Ôtore ali WT, tr 051 /20«87 9003281 PRIDELKI PRODAM KROMPIR jedilni, tr 041/37^^13 MESO mladega bikca po 5 EUR/kg, Dvorje 100. tr 041/728^2 90032^ STARO domače žganje, cena 6 EUR. tr 040/685-321 d003Mi VEČ HEKTAROVtrave pr^ in druge nje. tudi paâa. tr 04/51-41-114 VINO - cviček, integnrana predelava, v nnhai ali ustekleničen, z vso dokumen« tacijo, tr 031/206-874 aoossor ŽGANJE meiano, jabolka in hmška cene 5 EUR. Po lanska dolina, 031/615^77 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA simentalca, težkega 250 kg. starega 7 mesecev, tr 041/450-680 900325? BIKCA in teličko, stara 14 dni, « 031 /307-209 BREJO telioo simentalko, tr 041/599-198 90052SÍ ČB BIKCA, 041/376-771 14 dni. tr ČB BIKCA, starega 10 dni. Gohče 19, tr Û31/23CM13 0OO32W ČB BIKCA. Starega 14 dni, 9 031 /416-894 DVA čb bikca, stara dva tedna, tr 041/347-499 8003?&s DVE TEUČKI simentaJki stari tO dni, tr KOZKO, staro t leto (čmo4>ela). cena po doaovoru, 9 031/26^71 LISASTEGA BIKCA. Starega tri mesece, že valen pase, tr MLADE koM. tr 031/57&m doo3»io NESNICE rjave, granaste, črne tik pred nesnostjo, brezc^ačna dostava. Vrreja nesnic Tibaot. tr 02/5a-2i' 401 «002744 OSLA sive ban^. star je leto In pol, tr 051/349-066 PRAŠIČA za z^l in sHazne bale. tr 031/611-356 PURANE t9-tedenske nesnk^e na za- fooH. W04/53-09-494. 051/604-524 TELIČKO simentďko. staro 2 meseca, tr 04/59-63-949 ŽREBCA starega 13 mesecev in žret»-GO staro 15 mesecev, možna men^ za klavno gcTi^do aii burské koze. tr 040/167-«6 5 d003iu KUPIM BIKCA simentaJca ali knžanca starega do 14 om. tr 04/25-3l-587 «0$2S0 BIKCA SFmentalca dni. tr 041/503-623 do deset »003277 BIKCA simentalca ali druge mesne pasme do 250 kg. tr 040/347-741 «mai? OSTALO PRODAM GAJBICE. nove, ledene, klasične, primame za jabolka, krompir in podobno, 9 031/429-527 KOČIJO, cena po dogovoru.V 041/608-571 TOPLO gredo, zložljivo 2 x 2,5 m, viál-na i.8m. Komplet s folijo, nova za 120 EUR, tr 041 /369-014 mmmo WAP KAHNER zapras^Jivček večji komat in kote! za žgan jeku ho. 9 041 /364-504 KUPIM za ko&lmco 110 cm, rablien. tr 051/661-943 90»3i9 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DELO dot» dekle ali fant vstrežbi. Klub Kovač, Glavna c- 1, Naklo, tr 031 /339-003 M031» DELO komund nika s.p., Vetesovo 56a. Cerkije. tr 040/33CM:60 »>»207 ZAPeSUMO mesa^ prodajalca. Mesarstvo Reset, Mat^ Krč s.p.. Huje 9. Kranj. « 041/767-339 fM33A7 ZAPOSUM voaia<â C ifi E kat.. vožn^ po Skwenf, Agn moU, d.oo., L£(aftska 37, éenču.tr041/69&<385 V PE KRANJ priučimo In zaposlimo t^ tefonista/ko, delo od ponedeljka do petka.od 8, do 14. ure. Fantom international. d.0.0.. Ul. M. Grevenbrotch 13. Celje, tr 051 /435-145 ooo^za f h I f i GORENJSKI GLAS petek, 29. maja 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE inJoQig-^as d 23 liĆEM ONE MAN BAND aii tno igra na obletnicah in ohcetih, 9031/595-163 9X0?«» POSLOVNI STIKI »SčtiíTÍlhlW «..»(»«in. ^ „«j^g, . MrtMlilH«' 08ŽAG0VANJE in podiranje tez^e d> atopnih drevds tdr posek In spravilo lesa. Alíoáa âvab s.p.. Spodnje Vetrno 9. Križe> tt 051/22S-6ÔÛ FESST Koroskâ c. 2, Kranj N u df mo vse vrste posoj i I ugodne obresti 04/236-73-75 COTOVINSia KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČA& TiR UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti nisoovira. Tudi krediti nâ osrtovi vozi(a in leasingi. Mci2f>ost odplačila na pok>žni- ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kulcovec Robert s.pn Mlinska 22,2000 Maribor» 02/252-48-26,041/750-560 DELAMO v^ zidar^ dela, noTraije omete In fasade z nâàim all vaším na-teríalom, Ar)aníti, d.0.0.. ^nioa 47, Žabftřca, tr 04V28S-473. 041/878-386 9a vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi, cxnetl fasad, kaninite ákarpe, tlakOi/a-nle (ívorisé. « 041/557-671 GRAĐ6EN0 POÛJETJE KRANJ d.o.o. Zupanove 6, Šenčur izvaja vsa gradbena dela. r)otrar(>e omete, vse vrste fased. adaptacije, novogradnje, ia-kovanje dvoríéč, lo.^ítetno. hitni) in pocení, tř 051/354-039 I2DELAVA nnskih savn. M &VVrta^'kfK In partner d .n .0.. âinkov Turn Vcrti-tř..... PLESKARSTVO, polaganje talnih In stenskih oblog ter izoliranje podstreslj. nudimo. Domen Bohinc s.p., Zapo9e 14 a. Vodice, tr 031/880-828. do- POLAGAM keramične ploščice. Pe^ carstvo Lumpret Man'an s.p., Brtkde 11, SMa Loka. W 040/319-145 900iUé VSE VRSTE čiščenje: stanovanjskih blokov, poslovnih, prodorov, gostinskih lokalov, generalna čléčenia po ada^^a-ciji, Itd., Cisbini sen^ós HORUK, Andrei âlern, s.p., Mandellčeva pot 9, Krani, « 064/108-196 »33273 ZIDARSTVO - strojni ali ometi in fasade izdelamo kvalitetno in konkurenčno ter v dogovorjenem roku, 2okj, d o.o., Kaáefjska c. 53 a, Ljubljana -Polje, « 041/378-524 80031?» STORITVE IZDELAVA podstrešnih stanovanj in obnovo aianovanj. M & V Vrtačnik in partner d.n.o.. Sinkov Turn 23, Vodice,V 03I/20&-724 9m7b IZDELUJEM kamnčte škarpe In tíaku-jemdvonáóa, AzemTafilajs.p., Zg. Brt-nje ^01 a, Žabnica. tr 040/995-538 i&čsy IŠČEM POMOČ pr) čiščenju in vsdrte-vanju hiáe (občasno de]o) Bled, tr 040/256-588 NUDIM ADAPTACIJE, f>ovogradnje od temel>a do SIrehe Notranje omete, fasade. kamniie škarpe, urejanje in Uakovanj'e dvondć, 2 naáim ali vaéim materialom, SGP Bytyqi d.n.o,, Struževo 3a, Kranj, O 041/222-741 wno»7 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvonšč, dovoz pott. pa/kirišč, pclag n:ibn>kov, praK nih plošč, izd. betonskih in kamnitih škarp, Adrortc & Co, d.n.o., Jelc^fiko^a 10, Kamnik, tr 01/83-94-614. 041/680-751 9«?»7? AST^IKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7, Krize, tel.: 5^5-170. 041/733-709; zatilje, roloji, rolete, lame^ zavese, pbee zavese, komamiid. rrartšs. «vww.astenks net «ocena BARVAKJE fasad in napuščev, izdelava izoiacjjskih tssad, sJikop^esVarstvo, Operta. d.o.o., C. ob rtbniku Miklavž. tr 070/34^99 VIDIM NE UGIBAM Jasnovidka Dragi ©m m IZOBRAŽEVANJE NUDIM PLESNI TEČAJI za posameznike, pare, manjše skupine in miadc^oro- čerx^e - začetki in trganje po dOQOvo- r\j\ Studio Tango, Britol 316, Kranj, « 041/820485 IZVAJAM vse gradbena dela, adaptacije. notranje orT>ete vseh vrst, fasade, hitro in çocenl, Adll Sopaj s.p.. Sr. Bit* nje 31, Žabnica, «041/583-009 IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila sta-nh, nudimo ûimne obloge, dirrre ka^. Novak & Co, d.n.o., 14ubljanska 89. Domžale, W 031/422-800 KlTAřUE beljenje stanovanj, poslovnih prostorov In fasad, Bizant ^azd s.p., Britof g, 4000 Kranj, tr 041/514-547 ZASEBNI STIKI MOŠKI 2 otrokom Išče dekle, lahko brez službe, ki se preseli^ O 041/969-192 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje Ima ogromno por>udb na vseh starost^ nih obdob;lh po vsej SLO. Brezplačno za mlaise ženske,tr 031/636-378 RAZNO BELJENJE in glajenja sten. anú^K^cn pre- mvi, tvwnnjf» mpi^cm in tasad. deltnr»- tMi omefl in ccÉďq. Pai«c Ko s.p., Pod-trege 179. NMo. 9 031 /392-909 eexená ČISTILNI servis HORUK n^ njdí čišćenje in impregniranje nagrobnih spomenikov po ugodni ceni, Andrej Šten^, s.p.. Mandeljčeva pot 9. Kranj, tr 064/108-196 W3ÍÍ* PRODAM KROVSKA in Ueperska dela. ugodno. Marko Dedink a.p.. Glavna ceâa '2. Naklo, tr 040/464-118 0OOSI» MIZARSKE storitve, po naročilu, kvali-tetno, nudimo z vso notranjo opreme, z izdano garancijo in moinostjo plačila na obfoKe, Magnavel. d.o.o., Visďu> 119. Visoko, tr 041/676-600 eoosuo STOPNICE kovirsk« irr okroglô, zelo močne izdelave, premera 2 m, vié.3-4 m po potrebi, tr 04/23-26-426, 040/845-860 o«a3i& zahvala V 86. letu nas je po kratki bolezni zapustila draga mami, mama, stara mama Frančiška Kalan rojena Šubk Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem In vsem drugim za izrečeno sožalje, darovane sve^e. ZahvaJo izrekamo g. župnikoma Damjanu Proštu in g. Ivanu Miheli6j za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Akržs in njihovim pevcem. Zahvala tudi bolnišnici Golnik predvsem negovainernu oddelku za vso nego. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči 5in Ivan z družino Bukovica Življenje gre na vida dalje, a vsaka pot nas h grobu pcije. kjer so pokopane sanje in grenka solza padi nanje. zahvaij\ v 25. letu starosti naju je mnogo prezgodaj zapustil najin ljubljeni sin Emanuel Gačić - Majk z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter kolektivom in sindikatom CSS Škofja Loka. Iskraemeco in Seaway Group. Iskrena hvala vsem za tople besede Izrečene^ sožalja, tolažilne besede in stiske rok, darovano cvetje in sveče. Zahvala gre gospodu župniku Budimiru za ganljive besede slovesa in lep pogrebni obred ter pogrebni službi Komunala Kranj. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ki nam v težkih trenutkih stojite ob strani. ŽaJuioća mami Petra io oČe MiloS v spomin Danes mineva žaiostno leto, odkar je po dolgotrajnem tipJjenjii za posledicami mladostne razposajenosti v prometu, zatisnila oà Mag. Stanka Cerne mag. fann.-med. biokemlk spec. Plodno življenje se ti je tragično izteklo v Času, ko bi lahko s svojimi najdražjimi uživala zasluženi pokoj in bi jih s svojo ljubeznivostjo in dobroto osrečila. Vsi, ki smo te imeli radi, te neskončno pogre&amo in Sele sedaj v polnosti dojemamo veličino t\o]e osebe in duáe. Hvala ti, da si bila 2 nami. Vsem. ki z lepo mislijo ohranjajo spomin nate, hvala. Tvoji mož Vladimir, sin )aiiez, snaha Zora, vnuka Ines in Timotej Pošle so ti moči, zapri si oči. zdaj boš mimo spal. a v no^K srci^ za vedno hoš ostal. zahvala v 76. letu starosti nas je zapustil dram mož, oče, brat, stric in svak Jurij LiTwkoleni èoft Zupan upokojeni šofer Mlekarne Kranj Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi dr. BeČanu, pationažni sestri Mateji, gospodu župniku, pevcem Zupan, gospodu Renku za lep govor, pogrebni službi Navček in Komunalni službi Kranj, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Stanka, sin )unj in ostaJo sorodstvo Čir če, iS. maja 2009 Níří zbogom nisi rekel, niti reke nam podal. smrt vzela te je prezgodaj, a v naših srdh boš ostal zahvala V letu starosti se je tiho poslovil od nas dragi mož, oče, stari ata, tast, sin, brat, stric, nečak, bratranec, svak, boter Franc Bašelj iz Velesovega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam karkoli pomagali ter ustno in pisno izrádi sožalje, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za sv, maše. Zahvaljujemo se tudi osebni zdravnici dr. Eriki Tratnik in medionski sestri Marti ter bolnišnici Jesenice. Hvala PCD Ve-lesovo, kolektivu Todivo, d. o. o.. Remic, d. o. o.. Plasta, d. o. o.. Kamnoseitvu )erič, prepregarjem, KK Adergas, GZ Cerklje, Društvu upokojencev Cerklje ter Društvu invalidov Kranj. Hvali gospodu župniku Petru Miroslaviču za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za lepe pesmi, Ivanu Robleku za poslovilni govor in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi nj^ovi Velesovo, Visoko, Bobovek, Gorenja vas, 12. maja 2009 Od trudnega dela in težkih skrbi, zdaj naša naj mama počiva in retcški zvon pa pesem bo pel, da spomin nanjo bo vedno Uvel. zahvala mama V 103* letu starostí nas je zapustila na§a dobra Marija Bogataj ro). Avguštin Bolticova mama iz ReteČ pri Ško^i Loki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in prija* teljem, ki so nam v dnevih naše bolečine pomagali, izrazili so-žalje, se je spwmnili v molitvah, podarili sveče ali darovali v dober namen ter jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Domu starejših občanov Medvode za vso osldbo, predstojniioi icapucinskega samostana v Sko^i Loki g. Robertu Podgoršku, g. župniku Gregorju Dolšaku iz Re-teč in g. župniku Ivanu MiheliČu iz Buko\'ščice za lepo oprav* Ijen pogrebni obred, pevcem okteta K3as iz Predosdj, g. Janezu Kermeliu za poslovilne besede, veteranski tamburaški skupini Bisernica in pogrebnemu podjetju Navček. $e enkrat hvaJa vserr, ki ste zanjo karkoli dobrega storili in jo imeli radi. Vsi njeni Reteče, 19. maja 2009 24 infoi^g-^s.si GORENJSKI GLAS petek, 20. maja 2009 Anketa Bližajo se evropske volitve Danica 2aviil2l£BIR Konec prihodnjega tedna bodo volitve v evropsM parlament. Kandidati nas že nagovarjajo $ plakatov, časopisnih, radijskih in TV oglasov. Ali so jih ljudje opazili, smo preverili pri nekaj naključnih sogovornikih. ro(o: Ccnzd Kav^ć Bor\s Zatler, Gorenja vas: "Politika me ne zanima, volit ne hodim. Sedaj razmere niso kaj prida, ko bo drugače, bom svoj odrîos spremenil. Zaradi tega me tudi volilna kampanja za evropske volitve ne gane kaj preveč." Tine Kejžar, Davča: "Volitev se večinoma udeležujem. Slovenija je sicer bolj majhna» z majhnim številom poslancev, a če so v EU, bodo morali delati v korist dr> žavljanov. Težko pa ocenim, ali so bili doslej učinkoviti." Avgust Hartman» Ško^ Loka: "Vidim, da se je kampanja za letošnje volitve že začela. Kdor zna dobro voditi kampanjo, ima najboljše možnosti, da volitve tudi dobi. Orglice Lojzeta Peterleta so za današnji čas že preživete." \ Brane Ukozar, Breg ob Kokri: f Čedo Džu kan ovi ć, Kranj: "Sem zaveden volivec. Ob : "Pomembno se mi zdi, da z aktualnih volitvah se mi zdi/ i udeležbo na volitvah sood-da so vsi polni sladkih obljub, f ločam o ljudeh, ki bodo Slo- Dvomim, da lahko sedmerica : venijo zastopali v evrop- poslancev Iz Slovenije ob- j skem parlamentu. Volilno čutno vpliva na pomembne : kampanjo spremljam na TV evropske odločitve." in predvolilnih plakatih." SO velikim srcem Na humanitarni prireditvi so se v nogometu najprej pomerile slovenske mišice, nato pa še politiki in člani Zlate selekcije; vsem je srce tokrat utripalo za Darka iz Podbrezij. Vilma Stanovnik Kranj • Po hladnejšem vremenu v zadnjih dneh se večina še komaj spomni vročega torka. Zadnji letošnji majski torek pa bo prav gotovo za vedno ostal v spominu 19-letnega invalida Darka Džuriča iz Podbrezij. Prav zaradi njega so se, na povabilo Toneta For- nezzija Tofa, na kranj* skem mestnem štadionu zbrali člani Zlate selekcije. na Čelu z bivšimi Športni» mi asi (Miro Celar, Peter Ameršek, Ivo čarman ...) ter zaigrali proti ekipi ministrov politikov, v kateri so bili tudi Igor Lukšič, Matej Lahovnik» Kari Erjavec, kot domačin pa se jim je ptidi užil tudi domači Polrtikom in nekdanjim športnikom^ patudr vsem drugim na Igrišču in na tribunah kranjsk^a podžupan (in novi pred* štadiona, je v torek srce utripalo za Darka iz Podbrezij. Na sliki: Matej Lahovnik in Igor sednik nogometašev Tri- Velov v rdečih dresih ter Zoran jankovič in Tone Fornezzi Tof v modrih dresih. / foto: cwaid xavíid glava) Igor Velov. Prav tako so v Kranj prišli neka- je drag, saj je.samo prede- To pa ne bi šlo, če ne bo akcije pa rad pridem, saj teri znani slovenski pevci lava vredna toliJco kot dva imel lastnega prevoza. mislim, da s tem naredim in skupine, v uvodu pa so avtomobila (okoli 40 tisoč "Rad pridem na dobro- nekaj dobrega/' je povedal se na malce pomanjšani evrov). Kupiti ga bo treba v delne prireditve, saj z njimi nekdanji olimpijec Ivo Čar- opozarjamo, da so med man, podobno pa so raz- nami tudi taki, ki si ne mo- mišljali tudi ostali nekdanji tekmi razdelile v blondin- avto imel, bom lahko nare- rejo sami pomagati," je po- športniki ter politiki, ki so zelenici pomerile sioven- Nemčiji, kjer ga lahko tudi ske lepotice, ki so se na predelajo. Šele ko bom lak ke in Črnolaske. "Zelo sem presrečen, vesel in hkrati hvaležen dil tudi vozniški izpit, saj vedal minister za šolstvo in se udeležili akcije, ki jo je pri nas v avto šolah ni take- šport Igor LukŠič, ki je igral ga avtomobila," je povedal za zmagovalno ekipo, saj so Tof imenoval "Ko zaigra srce". To, da so na tekmi vsem, ki so se bili priprav- Darko, ki je invalid že od politiki z 9:7 ugnali člane blondinke s kar 5:0 prema-Ijeni odzvati se povabilu in rojstva, saj ima le eno Zlate selekcije. "Ko me je gale črnolaske in da so bili ki na ta način pomagajo, roko. Kljub temu končuje Tof pred leti povabil v ekipo politiki z 9:7 boljši od dada bom dobii avto, ki ga gimnazijo in si želi študi- Zlate selekcije, sem se z ve- nov Zlate selekcije, pa je resnično potrebujem, Avto rati na Fakulteti za šport. seljem odzval. Na takšne večina hitro pozabila. vremenska napoved « Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno, popoldne bodo možne manjše plohe. Jutri se bo postopno pooblačilo, popoldne bo začelo deževati. V nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami. Razmeroma hladno bo. PETEK 8/22°C SOBOTA i NEDELJA 6/20°C 8/17®C { •tiUflO'C! KflAM /nt Nteimso I o 2V1ťC o R«ha 25/15 »C Kropa Gozdno presenečenje Na sprehodu po zelenem gozdu nad Kropo si je 76-letni upokojenec Jaka Šlibar kar dvakrat dobro pomel oči - prvič zato, ker je povsem nepričakovano našel prekrasno veliko gobo» drugič pa zato, ker je bila goba jurček ajdovček, tisti torej, ki razveseli le redke gobarje, pa še tiste običajno pozno jeser^l. "Majska goba ní presenetila le polžev, ki so se tokrat spoštljivo sprehodili mimo, novici smo se čudili tudi domači; poštar in sosedje/' je povedala gobarjeva hči Romarja. "Dokler se nismo prepričali na lastne oči in otip... In na koncu je bila goba prav tako slastna kot prej lepa." M. A. Jaka Šlibar z ajdovčkom» ki ga je presenetil na sprehodu« Mladoporočenci v Škoiji Loki so se 16. maja poročili; Andrej Tavčar in Monika Kiemenčič ter Attila Šarvari in Nataša Snoj^ 23. maja pa: Jernej Štravs in Tanja Lampreht, Boštjan Srčič in Natalija Eržen ter Zoran Rrih in Pavla Pisk. Na Bledu sta se 20. maja poročila Damir Husejnagič in Valerija Vuk, 23. maja pa: Ivan Hole in Breda Deržek, žiga Tome in Nataša Zemva ter Rok Mlakar in Nina Papier. V Kranju sta se 20. maja poročila Janez Rozman in Jerneja Robida, 23. maja pa Primož Porenta in Petra Zrnc ter Bojan Markuta In Andrejka Tomšič. Na ZgCHnjem-Brniku sta se 23. maja poročila Primož Burnik tn Maja jelene, na ^omji Beli Gašper Pavlin in Valentina Virient, v Preddvoru pa Andrej Pajk in Gabriela Pavlín ter Blaž jelnikar in Mojca Kunstelj. V Gorenji vasi sta se 23. maja Luka Škrlec in Eva Se-lak, v Radovljici Gregor Petrovčič in Mateja Jakopič, v Podvinu pa Matjaž Krajne in NIka Kotnik. Mladoporočencem čestitamo in podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. RADIO KRANJ d.0.0. Stritarieve ul. 6. KRANJ TFiPPON (04) ISi (04)281 (04> 2022 (ASI ) 303.SOS FAX' (IM) 3S1- ntmuf mm/ /nEmiE^ ikltma Epotlo: radloIcrafiNDrAd lo-hranl«*l www.radio-krani.si 1 é \