354
Topinambur.
Papeeve repice ali topinambura je ve vrst, ki se razlikujejo po barvi gomolja in podobi listja. Imamo beli, rumeni, rudei, kratko- in dolgolistni topinambur. Hektoliter tehta 8183 kilo. Sodi za vsako podnebje in stori v sleherni zemlji, izvzemi ono, kjer voda zastaja. V kolobaru sledi za praho, deteljo, ozimno, topinambur. Zastran zemlje ni zbiren, pa daje mnogo pridelka v pognojeni njivi. Kjer ve let zaporedom topinambur pridelujejo, kae zemlji pomagati s hlevnim gnojem, pudreto, gnojnico. Zemlja se mu pripravlja kakor za krompir ter je to potrebno, ako se eli dovolj pridelka. Sadijo ga jeseni pa tudi spomladi. Na hektar gre 10 do 14 hektolitrov za seme. Navadno meejo topinambur za plugom v brazdo, 2025 centimetrov narazen. Nadalenje obdelovanje pa je kakor pri krompirji. Do zoritve potrebuje 200 do 220 dni.
Spravljajo topinambur jeseni in skozi celo zimo, ako mraz pripua in se zavri spomladi. Zeleno ste-Movje poreejo, e prav gomoljem na kvar, ue meseca septembra ali oktobra in spolagajo ivini. Nekateri je poveejo v snopie in hranit denejo za krmo pozimi. Spravljajo topinambur podobno kakor krompir. Daje pa hektar 2050 meterskih centov gomolja, 30 do 60 met. centov listja in steblovja. Hranijo topinambur lae kakor krompir. Morejo ga namre pustiti v zemlji in hodijo kopat, kedar ga potrebujejo. Eabi gomolje, listje in steblovje za krmo. Sadijo topinambur po livadah in gozdih med drevje, da prirejajo dobre hrane divjaini, zlasti fazanom. Ko so ivali se privadile topinamburu, kar je lahko storjeno, hodijo ga same iskat in izkopavat, tudi izpod snega. Topinambura ne sadijo navadno v kolobaru z drugimi sadei, ampak posebi po arah in mejah. Za njim sadijo krompir in marljivo porezujejo topinamburovo steblovje, sicer se kot plevel ukorenini in zaplodi.
koduje mu malokedaj katera nezgoda in e to neznatno. ;,Gosp. Gl."
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si