Skrb za krajana v stiski
Krajevna skupnost Tabor je ena redkih ljubljanskih kra-jevnih skupnosti, kiimažeštiri leta redno zaposleno socialno delavko. Na tem delovnem mestu dela s teoretično polo-vičnim delovnim časom Nada Gabrijel:
»Nisem socialna delavka, ker nimam šole za socialne de-lavce«, je takoj pripomnila ob obisku v prostorih krajevne skupnosti.
Prijazna, dobrosrčna refe-rentka za socialno varstvo je pred tem delala volontersko kot predsednica socialne ko-misije, s socialno problemati-ko pa se srečuje že vse živ-ljenje, zato tudi ne more reči, zakaj ji je to delo všeč.
»Všeč mi je, da se nekdo potegne za preproste ljudi, za malega krajana, za katerega se nihče ne zanima. Ze pogovor je veliko, da poslušaš ljudi v sti-ski, jim poveš, da se boš potru-dil, da obstaja možnost za reši-tev njihovega problema.«
Problemi, ki jih srečuje pa nastopijo pri skrbi za ostarele krajane, v ogroženih družinah z otroki, pri urejanju otroškega varstva in stanovanjske pro-blematike. Nekatere stvari pa rešujejo sskupnimimočmišez drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti.
»Delo je zelo pestro in poz-nati moraš čim več ljudi, da lahko rešuješ njihove pro-bleme. V naši krajevni skup-nosti imamo okrog 700 nad 65 let starih ljudi in prav bojim se, da bo kdo sam ostal v stanova-nju, bolan in nepokreten, za katerega ne bomo vedeli. Mi-slili smo, da nas bo zdrav-stvena služba obveščala o teh ljudeh, dogaja pa se ravno obratno, da raoramo mi njih. Naša občina, oziroma Dom upokojencev Tabor, je imela organizirano strežno službo s tremi strežnicami, ki so hodile po domovih ostarelih. Služba je zelo dobro delala, odkar pa sie je preselila v ZD Center je vsa stvar zamrla in se ne dela več na tem. Urejeno imamo sicer sosedsko pomoč, vendar pa se ne moremo naslonit na soseda z vso odgovomostjo za ostarelega človeka. Imamo 25 stalnih podpirancev, 6 ob-časnih, 67 pa jih je lani dobilo dvakratno zimsko pomoč.«
Sogovornica je v nadaljeva-nju pogovora povedala, da te-sno sodeluje z občinskim cen-trom za socialno delo in so lani dobili iz občinskega proraču-na 176 starihmiljonovzasvojo dejavnost. Kot vodja enote ci-
viine zascite pozna vse tiste občane, ki jih morajo v prime-ru nesreče evakuirati, ne ve in ne pozna pa tistih, ki živijo v urejenih razmerah. Njena vse-stranska aktivnost in dejav-nost jo pripelje tudi do takih zaključkov, da si označi na vo-lilnem imeniku starejše volil-ne upravičence, ki niso prišli na volišče in jih potem obišče ter se pozanima, kako je z njimi.
»Rada bi si uredila nekoliko popolnejšo kartoteko starejših prebivalcev, pa mi vedno zmanjka časa. V zadnjem času nam je priskočila na pomoč mladina, ki hodi po stanova-njih zaradi civilne zaščite obe-nem pa pojasnjuje ljudem pomen naše službe.«
Drugo, prav tako pomemb-no delo, ki vzame Nadi Gabri-jel veliko časa, so otroci. Prav ob našem obisku je imela pred sabo podatke iz vrtca Ane Zi-herl, kjer imajo 260 prošenj za sprejem otrok in 160 dojenč-kov. Možnosti pa so le za 80 otrok za jasli in 10 predšolskih. Tudi kot predsednica komisije za sprejem otrok v vrtce se je srečevala s problemom infor-miranosti. Čim več je vedela o dmžinskih razmerah prosil-cev tem bolj se je zanje lahko zavzela.
V krajevni skupnosti Tabor, z več kot 7000 prebivalci, imajo osem otrok v zavodih, za kate-re doplačujejo bivanje, imajo trinajst rejenčkov, dve osebi dobivata prehrambene bone, prav tako pa dobivajo pre-hrambene bone trije alkoholi-ki. Rešujejo patudistanovanj-sko problematiko.
Minka Skubic