Naročnina mesečno	^^Mfei^	«na	^ OnBBVk ^ ^M^HMMro.	—^ Ček. račun: Ljub-
»Din. inozem-	^B	J^V	^ jH^ ^ JUHI jMgr	^fc 'jana «t
.tvo 40 Din - ne-	gMb^ S MM Kfr	f M	ff&Bk F JBBf ifflf	^ 10.34, za
izdaja ce-	VHMk JHV H|	§	fc M	ŠEBffl
loletno % Din. ca	^BHA JHf HSW §W	H	& MB | fflB iffif	Zagreb Stv. 39.011,
inozemstvo 120 Din	jk ^BM JjBBf W ESS&	gBB	MBB M B&M	Praga-Dunaj 24.797
Uredništvo je v	JHLbO^	J^MHjf #	-Uprava: Kopitar-
Lopitarjevi 0L6/III	jeva 6< telefon 2998
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994	In 2050	■	Uhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Svojevrstna „miroljubnost" Nemčije
Spomladi že 600.000 vojakov
Reichstvehr je zahtevala razorožitev SS četnikov, da jih potem lahko uvrsti v redno vojsko
E
Indija - zvezna država
»Solvitur ambulando«, je dejal Staniey Bald-win, ko je angleški zbornici predložil zakonski osnutek o novi ustavi Indije. Počasi, korak za korakom, brez skokov, mirno, smot.reno, previdno. Pa so zavpili nacionalisti v Indiji in ž njimi toliko drugih človekoljubov po Evropi, ki prepuščajo ureditev svojih lastnih razmer v svojih lastnih okrajih muham »usode« in se rajši s svojimi nasveti stavljajo Angliji na razpolago, da ji pomagajo urediti Indijo.
Indija šteje okrog 350 milijonov prebivalcev. Torej ne veliko manj, kakor Evropa brez Rusije. Naj poskusi kdo sestaviti vseevropski odbor z naloigo, da pripravi ustavo za neko zvezo evropskih držav z eno samo vrhovno vladno upravo. In naj kdo potem to ustavo uveljavi. In vendar srno si nadejali naslove, kulturnih držav, ki jih Indija za se še ne zahteva. Indija je še danes velikanska mešanica ljudskih plemen od belih do črnih, mešanica veTstev od čisto poduliovljenih ver do najbolj surovega ma-likovanja, mešanica kultur od visoke duševne kulture do najgloblje moralne propalosti, mešanica najraznovrstnejših oblik vladavin od čisto modernih demokratičnih oblik pa do strahotnih izrodkov najbolj sirovih samovlad, mešanica jezikov in narečij, ki jih dozdaj ni bilo mogoče spraviti v je/.ikovne razrede. Indija je torej pre|X)lna nasprotsitev in razlik v veliko večji meri, kot je Evropa. Če so se vsa ta zbliževanja in vsi ti pakti, ki smo jih zadnje mesece doživeli, izkazali za jalove in brezupne, da bi sc evropski narodi spravili na neko skupno ploščo, koliko težja naloga je in mora dejansko tudii biti, spraviti vsa ta, še mnogo bolj razdrta indijska ljudstva na eno skupno vladno črto.
Anglija, ki ima poleg vseh morebitnih ne-dostatkov, ki jih je v Indiji zgrešila, vsaj to zaslugo, da ie preprečila, da niso vsa ta na-sprotstva Indije že davno raz jedi a in požrla, si je pa vendar le dala to težavno nalogo, da v Indiji poskusi, kar bi noben državnik ne zmogel v civilizirani Evropi. Dala bo Indiji ustavo ln ž njo stopoma vedno več ljudske samouprave. Toda ne saltando, ne v skokih, ampak amibulando, previdno in preudarno.
Današnja Indija je upravno razdeljena v glavnem v dva velika dela. Prvi del tvorijo čisto srednjeveške kneževine, ki jim gospodarijo skopaj neovirano domači indijski knezi, malia-radže imenovani. Te kneževine obsegajo okrog 80 milijonov prebivalcev. Knezi so se v posebnih državnih pogodbah podvrgli nekemu vrhovnemu nadzorstvu Anglije, ki pa ne sega dalje, kot da si je angleška vlada pridržala izključno pravico, da vodi njihovo zunanjo politiko in da tu in tam kakšnega kneza, če je krvolok ali iz-sesalec ljudstva iin če v družin kakšne lepe plesalke zapravlja ljudsko premoženje, enostavno postavi pred vrata. Poleg teh takorekoč neodvisnih kneževin pa so v Indiji še prave angleške kolonije, ki jih Anglija tudi kot kolonije upravlja. Na kolonijalnem ozemlju je okroglo 270 milijonov prebivalcev. Za svoje kolonije je Anglija že preje dovolila neke vrste ljudska zastopstva in sicer najipreje v posameznih upravnih edinicah (iproviineijalni zbori) ter nazadnje tudi v skupnem, vse kolonije ofosegajočem ljudskem zastopstvu v vrhovnem indijskem državnem zboru v Del h i ju, ki pa seveda še ni imel vseh tistih pravic, kot jih recimo ima državni zbor v Londonu.
S tem, da je Anglija sedaj sklenila, dia nudi Indiji ustavo, je šla zopet korak dalje, ne, kakor da hoče razširiti pravice ljudskih zastopstev v pokrajinskih zborih, marveč, ker želi ustvariti višji, vso Indijo, neodvisne kneževine in kolonije obsegajoči, torej zvezni parlament. Neodvisni knezi so na »konferenci okrogle mize« v Londonu na ta predilog pristali. V tem je ogromen napredek in zaisluga angleške vlade neizmerna. Ukloniti te, v razkošju se pogrezajoče potentate ni mala stvar. Ne samo zasluga je velika, ampak tudi pogum, ki ga je angleška vlada pokazala. Saj si ni treba delati nobenih utvar glede bodočega razvoja v Indiji, ako se enkrat zares dejansko pojavi politična volja vseh teh 350 milijonov ljudi v skupnem zveznem zastopstvu. Angleška viada podpira sama od sebe v Indiji razvoj, ki se zna enkrat izkazati za nehvaležnega, ker oborožujc Indijo, da si bo nekega dne mogla izvojevaiti popolno svobodo. V tem zopet vidimo čudovito doslednost in smotrnost angleške kolonijalne politike, ki se nikoli ni splašila ljudske volje, ki tudi nikoli ne odreka ljudstvu zauipanja in si samo postavlja nalogo, da to ljudstvo, ki mu enkrat hoče popolnoma zaupati, primerno vzgoji, da ne bo rušilo, ampak gradilo.
Kakšne so torej reforme, ki jih jc angleška vlada tako pogumno predložila z novo ustavo, ki jo je angleška spodnja zbornica navzlic hudi opoziciji, ki jo je vodil Churchill v prvem branju, pred par dnevi že sprejela.
Nespremenjen ostane položaj indijskega podkralja, ki ostane tudi v bodoče sam svoj zunanji minister in vrhovni poveljnik vseh vojaških sil v Indiji, ter upravni predstojnik vseh pokrajinskih guvernerjev koloitijalne uprave v Indiji. Pač pa bo podvrženo ljudsko zastopstvo temeljiti preosnovi. Neodvisne kneževine, ki so bile dozdaj zastopane samo v gosposki zbornici dosedanjega parlamenta, ki je bil ustanovljen z indijskimi zakoni 1. 1919, bodo dobile sedaj tudi zastopnike v spodnji zvezni zbornici. Nova zvezna spodnja zbornica bo torej odslej štela 575 poslancev, in sicer jih bodo pošiljale kneževine 125, ostale kolonijalne pokrajine pu 250. Nova ustava določa tudi, da bodo ti ljudsiki zastopniki izvoljeni in ne, kakor dozdaj, ko so bili tričetrtinsko kar imenovani. Nova ustava uvaja torej v Indijo, tudi v neodvisne kneževine, demokratične volitve v pravem, angleškem pomenu besede. Nova ustava predpisuje nudalje, da l>o indijski podkralj moral i/, teh izvoljenih poslancev višje in nižje zbornice izbrati tudi svojo vlado. Indija dozdaj vlade pravzaprav ni imela, ker je bil gospodar izključno lc podkralj sam. Nova po ustavi predpisana vlada pa bo imela polnomočnc upravne pravice na vseli področjih, razum, kot onie-n i eno. v zunanji oolitiki in v vodstvu vojske. Ker jc vprašanje ver site v tako pereče v Indiji,
Berlin, 17. dec. TG. Boj, ki je trajal žc dalje časa med nemško redno vojsko »Reichsvvehr* in med Hitlerjevo »črno gardo« SS (Schutz-Staffeln), sc jo končal s popolno zmago redne vojske, ki je zavzela stališče, da razun njo nikdo v Nemčiji ne sme nositi orožja in se vaditi za orožne poliode. Spor je bil rešen na ta način: SS čete, ki so po 30. juniju (pokolj Hitlerjevih nasprotnikov) narasle na 250.000 mož, bodo razorožene, izvzemši treh oddelkov po 5000 mož močnih, ki pa bodo podvrženi kot neke vrste >gardni polki« vodstvu redne vojske. K tem izbranim SS gardistom spada posebna Hitlerjeva garda v Berlinu, nadalje dve izbrani skupini v Monakovem in v Kolini. Ostali SS četniki ne smejo razun službenega revolverja nositi nobenega orožja in nc smejo imeti nobenih orožnih 8 k kulise, ki preidejo vsa izključno pod poveljstvo državne vojske. Tudi ne smejo več prebivati po vojašnicah. SS postanejo torej samo politična policija, medtem ko si je vojska osvojila izključno nadzorstvo nad vojaštvom in nad orožjem v Nemčiji. Vodja SS čot-nikov Himmier se ni upal postaviti sc v bran, ker ga je 30. junij naučil, kaj se ž njim lahko zgodi, čc bi se uprl, kot sc jo uprl štabni šef sedaj že izgi-nolih SA četnikov. Razoroževanje SS čet se jo že začelo na vsej črti. Dobro poučeni poznavalci razmer v Nemčiji pa pravijo, da je to razoroževanje lc posek v oči, ker bodo SS četniki sicer razpuščeni in razoroženi, a bodo pri drugih vratih prišli na-
zaj v redno vojsko, tako, da ho Reichstvehr prihodnjo pomlad štela olo-og 600.000 mož stoječe vojsko.
„Čiščenje" traja dalje
Boriin, 17. dec. c. Čistilna akcija v Nemčiji šc zmeraj traja. Sedaj so se narodni socialisti spravili šo nad industrijsko magnatc. Danes je namreč moral odstopiti kot predsednik industrijske organizacijo znani industrije« Krupp. Sicer so inozemski časopisi že pred dnevi pisali, da jc tudi Krupp padel v nemilost, pa so takrat nemški časopisi to odločno zanikali. Sedaj pa je vendarle Krupp moral odstopiti. Dr. Schacht jo že imenoval njegovega naslednika.
Plebiscit v Posaarju
Angleškega častnika so zdelali
Pariz, 17. dec. A A. Včeraj se je odigral v Saurbriiekinu incident, ki je po »Daily Mail« nastal takole:
Neki angleški oficir se je peljal z avtomobilom. Z njim sta bila njegov prijatelj Lord i Elshort in neka mlada Nemka, po imenu Katlie j Braun. Po pričevanju tega angleškega oficirja j je avtomobil zavozil nn pločnik in povozil dva pešca, nekega moškega in neko žensko. Moški
jc ostal nepoškodovan, ženska pa je dobila lahko rano nu nogi. Pri padcu na tla si je tudi poškodovala svoj zimski plašč. Angleški oficir je takoj stopil iz avtomobila in ponudil poškodovani osebi odškodnino 50 frankov. Tedaj pa jc pritekla iz bližnje kavarne večja skupina ljudi, ki je zavzela proti angleškemu oficirju sovražno stališče in zahtevala, naj ga odvedejo na policijo. Ko je množica prešla tudi k dejanjem, nakar je oficir zgrabil za revolver in oddal strel v zemlja Napadalci so naposled oficirja razorožili. Oficirja so tako pretepli, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Kamenje na šefa policije
Saarbr0cken, 17. dec. TG. Danee se je dogodil tukaj že drugi neljub incident, ko eta se na ulici spoprijela poveljnik posaarske policije kape lan Hemsley iin nemški izseljenec princ L8wenstein. Prepir se je začel že v kavarni, ko je princ Hubert von L8wenetein moral v največjem torušču zapustiti poslopje. Na ulici se je nagromradilo ogromno ljudstva, ki je prisostvovalo prepira in spremljalo oba, Hemsleya dn princa von Lowensteina, do vladne palače, kjer 6ta vložila pritožbo pri predsedniku Knoxu. Ljudstvo je obojico psovalo in obmetavalo z raznimi predmeti.
Italija izziva v Airiki
Abesinski spor
Abesinci se ne uklonejo
Rim, 17. dec. b. Na protest abesinske vlade, ki ga je izročila tajništvu Zveze narodov v soboto, je odgovorila snoči italijanska vlada z noto, ki jo je tudi oddala generalnemu tajniku Zveze narodov. V italijanski noti se poudarja, da opis incidenta, ki ga je dala abesinska vlada Zvezi narodov, ne odgovarja resnici.
V italijanski noti poudarjajo, da navedbe abesinske vlade ne odgovarjajo stvarnosti in da za ves spor nosi odgovornost samo abesinska vlada. Italijanska nota opisuje incident, ki se je zgodil 5. decembra pri Ualualu na abesinski meji, takole: Bri-tansko-abesinska komisija, ki proučuje pašnike v pokrajini Agateu, je prišla 23. novembra v Ualual. To področje, tako trdi italijanska nota, pripada italijanski Somaliji, vsled česar so tam nameščene tudi italijanske čete. Britanski in abesinski predstavniki v mešani komisiji, ki so prišli v Ualual, so takoj stopili v zvezo s tamkajšnjim poveljnikom italijanske posadke. Pri tej priliki so bila izmenjana pisma, iz katerih se je razvidelo, da stališče abe-sinskih predstavnikov nasprotuje stališču italijanskih predstavnikov. Abesinski predstavnik jc trdil, da Ualual pripada Abesiniji in da imajo abesinske čete pravico gibanja v tem svojem področju. Poveljnik italijanske posadke je odgovoril, aa ne more dovoliti napredovanja abesinskim četam okoli Ua-luala, ker pripada ta cona Somaliji. Glede spora, ki bi lahko zaradi tega nastal, je poveljnik italijanske posadke opozoril abesinske predstavnike, da se ta spor lahko reši direktno med abesinsko in italijansko vlado. Nato je britansKo-abesitiska komisija zapustila spodnje področje. Medtem pa so abesinske čete, ki so štele kakih 1000 vojakov, ostale na liniji, ki ni bila mnogo oddaljena od črte, kjer so bile italijanske čete. Poveljnik italijanske posadke v Ualual je najbrž v namenu, da se izogne sporu, predlagal poveljniku abesinskih čet, da se obe vojaški črti fomakneta tako, da bo med eno in drugo večji prostor, sredi katerega naj bi se postavili leseni drogi. Ta predlog pa je poveljnik abesinske posadke odločno zavrnil. Zaradi tega je ostala vojaška črta, na kateri so bile razvrščene italijanske čete v neposredni bližini abesinskih vojaških oddelkov. Abesinski vojaki so pričeli italijanske kolonijalne vojake pozivati, naj dezertirajo in na vsak način so skušali povzročiti Sfior. Pri tein so se Abesinci posluževali raznih fantastičnih pripovedk, samo da bi pridobili italijanske kolonijalne vojake, da pobegnejo. Dne 5. decembra pa so abesinske čete nenadoma izvršile napad na italijansko jx)sadko, čeprav jih ni nihče izzival.
Po podatkih, ki jih je dobila italijanska vlada od guvernerja Somalije, je dal znak za napad na
i italijanske cele neki abesinski vojak, nakar so njegovi tovariši pričeli streljati na Italijane, ki so imeli tudi znatne zgube. Italijanska posadka je I vzdržala na svojih položajih, ko pa je prišla okrepitev, j eodbila napad in pognala v beg napadalce. V tej akciji so sodelovala vojna letala in en tank. Italijanska vlada je takoj po incidentu protestirala pri vladi v Adis Abehi ter zahtevala zadoščenje, da se izkaže čast italijanski zastavi in da se kaznujejo krivci, kakor tudi, da jx>ravna Abesinija nastalo škodo, kakor tudi škodo za ranjence in mrtve. Istočasno pa se je tudi abesinska vlada pritožila po svojem rimskem poslaniku, ki je vložil protestno noto pri italijanski vladi. Abesinska vlada je zahtevala, da se spor reši arbitražnim potom. 14. decembra pa je italijanska vlada odgovorila, da odklanja arbitražo, ker smatra, da je napad na Ualual popolnoma razčiščen in da italijanske čete ne nosijo prav nobene krivde za ta spor. Zaradi tega Italija odločno vztraja na zahtevi, da da obesinska
vlada zadoščenje in da plača odškodnino. Nasprotno pa abesinska vlada o kakšni italijanski zahtevi sploh slišati noče.
Italija odgovarja Zvezi narodov
Ženeva, 17. dec. c. Danes jc prispel v Ženevo odgovor italijanske vlade na spomenico, ki jo je poslala tajništvu abesinska vlada. Ta italijanski odgovor je zelo kratek. Na koncu prosii tajništvo Zveze narodov, naj abesinsko spomenico in italijanski odgovor dostavi vsem vladam. Italijansko časopisje piše sicer zelo malo o tem koraku Abesinije pri tajništvu Zveze narodov. Tudi angleško časopisje posveča izredno malo [»zornosti sporu med Abesinijo in Italijo. Še celo socialistični »Daily Herald« piše, da je sicer zelo hvalevredno, da se je Abesinija obrnila na Zvezo narodov, da zavaruje svoje pravice. Zveza narodov je zadnji čas zelo pridobila na ugledu in je zato pričakovati, da ne bo razočarala nad Abesinije. Vendar pa, zaključuje list, je spor med Italijo in Abesinijo spor med velesilo in malo državo, ki zato ne more biti rešen tako, kakor je bil rešen spor med Nemčijo in Francijo zaradi Posaarja ali pa zadeva med Madjarsko | in Jugoslavijo. — S tem pisanjem »Daily Herald« očitno namiguje, da je možno, da Abesiniija v Ženevi ne bo mogla najti dovolj podpore.
Sam Lerroux ugotavlja:
w
Katoliške sile so rešile Španijo
Bruselj, 17. dec. Poročevalec lista »Libro Belgique« poroča o svojem razgovoru s sedanjim španskim ministrskim predseduikm Lerrouxom. Razgovor je dokaj zanimiv, jk>-sebno glede na dogodke, ki so se v zadnjem času odigrali v Španiji. Lerroux je ugotovil, da je pri zadnjih uporih padlo skoro 1000 stražnikov in vojakov, medtem ko je sodišče obsodilo samo 27 upornikov na smrt. Smrtna kazen pa je bila izvršena same nad dvema; ostali so bili pomiloščoni. »Kdo more potem nam očitati tiran,stvot« je vzkliknil Lerroux. Vlada je postopala do skrajnosti liberalno. Kdor očita Lerrouxovi vladi, da je tiransko ravnala, naj pogleda v Moskvo, kako tam ravnajo. In Moskva je naščuvala uboge delavske množice v Asturiji, da so se uprle. Rudarji so pričakovali nekakega čudeža. Menili so, da jim pride iz Moskve po zrakn pomoč. Revolucijonarji so bili prepričani, da .je odbila ura, ko se lahko izpolni napoved g. Trockega, češ, da je Špardja izmed zapad-nih držav najbolj primerna za uvedbo popolnega boljševizma.
si bo podkralj pridiržal tudi vrhovne odločitve na tem področju. Seveda bi bila takšna ustava za Indijo idealna, čc bi angleška vlada ne bila čutila potrebe, da da podkralju še pravico, da »\ primeru skrajne potrebe in v nevarnostih« ukrene potrebno tudi proti volji svoje vlade, ki je parlamentu odgovorna, in s tem seveda tudi proti volji parlamenta samega. Ta »posebna pooblastila« podkralja so v ustavi imenovana in obsegajo potrebo vzdrževanja javnega miru, jamstvo za varnost uradništva ter končno gotove potrebe gospodarskega značaja. Pri debati v Londonu je Bakhvin obrazložil te »gospodar-sc potrebe«, češ, da mora Anglija skrbeti za to, da bo zvezna država iinela svoje denarstvo v redu, da bo ohranilo pravno varnost za gospodarske jiogodbe in da l>o jamčila tudi za kreditni ugled države in posameznikov v državi. Na vseh teli poljih ima podkralj še vedno pravico, da nositopi tudi proti vladi in proti parlamentu, seveda samo v primeru »potrebe in nevarnosti«. Samo po sebi sc razume, da spada v področje teh pooblastil podkralja tudi pravica in dolžnost podkralja, da skrbi in čuva, da angleška trgovina ne lio trpela kakšne škode.
Iz zgoraj navedenega sledi, da dobi Indija kot zvezna država široke samoupravne pravice,
ki so, ako izvzamemo zunanjo politiko in vojsko, skoraj pravice neodvisnih domini jonov, pod pogojem seveda — in to jc odvisno izključno le od ljudskega predstavništva — da sc ne zaletava v vprašanja, kjer ima |xxlkrnlj v primeru potrebe pravico, da postopa mimo vlade in mimo parlamenta.
V duhu svoje svojsitvenc kolonijalne politike, ki gire za tem, da uvaja demokracijo stolpoma najprej v manjših upravnih edinicah (provincije) in jo potem polagoma razširja na vso kolonijo ali v našem primeru na vso Indijo, je angleška vlada pokrajinskim zastopstvom dala še večje pravice, ker je guvernerjem provinc odrekla tista »pooblastila«, ki jih ima podkralj za sklepe zvezne vlade in zveznega parlamenta. Bodoča indijska provincija sc torej še boli približuje državni obliki, osnovani na demokratični podlagi.
Angleškemu poskusu, včleniti Indijo »am-bulando« v demokratično samoupravo britskeg« imperija, zasluži največjo pozornost kulturnega sveta. Izoblikuje sc usoda ljudskih množic, ki dosegajo prebivalstvo Evrope. Med tem, ko Evropa tone v samovladah, gradi demokratično Anglija demokracijo v Aziji. To sc čudno sliši, a mora dati mislili kulturnim luuouuiu Evroipu.
Lerroux je dopisniku belgijskega lista popisal tudi razmerje med njim in katoliško stranko. Dejal je, da je prepričan, da jo rešil republikansko vladavino in tudi domovino v trenutku, ko je pozval k sodelovanju katoliške sile, ki so jih dotlej imeli za proti-državne. Revolucijonarji so imeli namen preprečiti to sodelovanje. Njihova nakana se nI posrečila. Zdaj se pričeuja sodelovanje v mirnem ozračju. Lerroux je omenil, da so, kot levičar ni lahko odločil za sodelovanje s katoličani, toda ko je uvidel, da predstavljajo še edino zanesljivo silo, na katero se v kritičnem trenutku lahko nasloni, je storil ta korak. Versko vprašanje g-a sicer loči od katoličanov, toda ti so bili tako previdni, da niso zahtevali v tem trenutku, naj se izvede njihov maksimalni program. Zadovoljili so se s svobodo, ki jc on ne bo odrekel katoliški cerkvi, čeprav je sam pristaš lai-cizma. On sam spoštuje katolicizem in z njim tudi simpatizira. Lerroux je nato govoril o potrebi izvedbe agrarne reforme. Člankar omenja, kako je kmetijski minister Fernandes utemeljil zakon o temeljiti izvedbi agrarne reforme. Minister, ki dobro pozna kanonsko pravo, jc dejal, da danes več nc zadostuje pojem rimskega prava o lastnini. Zanj je več vreden evangelij, vee so vredne enciklike. Bogataši se bodo morali sprijazniti s tem, da del svojega izobilja odstopijo milijonom ljudi, ki nimajo niti najpotrebnejšega. Vsi morajo nekaj imeti. Zato bo minister zahteval, da se socialna reforma izvede z vso odločnostjo.
Žid Zinovjev se vrača
Moskva, 17. dec. TG. Znani židovski holjševik Zinovjev, ki je do I. 1!)27 igral vodilno vlogo v Sovjetski liti si ji in jc bil tedaj izgnan v Sibirijo, ker je bil v nasprotju s Stalinom in ki je bil 1. 1933 pomiloščen ter istočasno imenovan za rektorja na vseučilišču v Sverdlovsku (bivši Jckate-rinenlnirg), je bil danes postavljen za predsednika upravnega odbora osrednje zveze sovjetskih zadrug v Moskvi. Zinovjev se torej vrača v aktivno holjševiško politiko.
Volitve na Portugalskem
Lizbona, 17. dec. AA. Po podatkih notranjega ministrstva je narodna zveza dobila okrog 80%
Oudaulh guuO?,
Iluzije III. cesarstva
V ozračju laži hinavščine
tn
Nezadovoljstvu razumntftva, gosposke, dubor-ffine, katolifikih in protestantskih vernikov se pridružuje nezadovoljstvo davkoplačevalcev. Nič čudnega, ako so tudi v Nemčiji davki visoki. To je pojav, ki ga najdemo po vseh državah. Toda kmetje so mi zatrjevali, da danes proizvajajo s tako majhnimi stroški, a kljub temu je življenje izredno drago. Pred vojno smo imeli vojsko, ki je štela 800.000 mož, in tudi kneze, ki smo jih plačevali, in vendar, plačamo danes v enem mesecu več davkov kakor pred vojno v enem letu. Ce primerjam plačilne naloge iz L 1913 s plačilnimi nalogi lanskega leta, moram ugotoviti, da plačujem zdaj stokrat več davka kakor pred vojno.
„Samo" 96.000 mark na leto!
Tudi »izredni davki«, izredne dajatve so zelo velike; ob vsaki priložnosti, na vsak narodno-so-cialistični praznik prirejajo zbirke, ki stanejo mnogo denarja. Kupiti moraš ali kako iglo, svetinji«) ali znak, kar te stane do 25 fenigov. Samo na-rodno-socialistične znake smeš nosiii. Za revnega Nemca so te dajatve izredno visoke. Za večje dru-?.ine pomenijo pravi polom. Starši, otroci in služin-čad morajo plačevati vsak zase te pristojbine za narodno-socialistično organizacijo. To je davek, ki znaša za osebo najmanj kakih 25 fenigov ali celo eno marko na mesec. Na izkaznici delavske fronte stoji natančno tole: »Kdor ni član delavske fronte, sgubl sploh državljanstvo in pravico do dela.« Kam gre ves ta denar? V blagajne stranke seveda. Pripovedujejo, da je Rohm v družbi z načelniki generalnega štaba zapravil za bankete samo v enem mesecu 30.000 mark. Sam je imel kakih 12 milijonov prihrankov. V Ntirnbergu so za zborovanje narodno-socialistične Btranke potrošili 5 milijonov mark samo za razsvetljavo. Se preden je prišel na vlado Hitler, je nemški državni zbor sklenil, da se ne smejo izplačevati plače nad 12.000 mark. Danes prejema namestnik (Statthalter) 36.000 ali celo 42.000 mark na leto, dr. Ley, načelnik »Delavske fronte«, ima plačo 53.000 mark. GOring in Gobbels prejemata vsak po 96.000 mark.
Jasno je, da drži narodna socialistična stranka s neprestanimi prireditvami in s propagando v najrazličnejših oblikah vse javno mnenje v neprestani napetosti. Na ta način ga hoče varati. Kljub temu je gotovo, da narodni socialistični režim vedno bolj zgublja ua popularnosti. Ta popularnost bolj pada, kakor bi domnevali najhujši nasprotniki režima. To propadanje je nehote ugotovil sam Hitler na zborovanju v Ntirnbergu. Ne smejo nas varati številke raznih plebiscitov za režim. Kajti ta ima v svojih rokah takšno moč, da lahko vsak trenutek spravi svojega nasprotnika ob kruh.
Z lažjo in pompom nasičeni...
Pri kritičnih ljudeh povzroča silno nezado-roljnost z lažjo in zunanjim pompom nasičeno ozračje. Dejali so mi: Nikdar niso oblastva tako brezobzirno lagala od najvišjega organa do najnižjega na vseh področjih. Od jutra do večera si sledi laž za lažjo. Povsod vidimo iste znake. Hi-navščina in laž sta dosegla že takšne meje, da se človek vprašuje, ali ne gre že za pravo duševno bolezen. Ljudje se že sramujejo biti Nemci. Pri-prost človek še vedno verjame Fuhrerju in obdol-žuje njegovo spremstvo. Toda tisti, ki mislijo in opazujejo, ne delajo več te razlike. Če je Hitler v Nurnbergu dejal, da število vlog pri javnih hrn-nilnicah vedno bolj narašča, mu drugi ugovarjajo: Nikdo ne kupuje, ker niina denarja. Če se ponaša z uravnovešenostjo marke, povdarjajo drugi, da zunanja trgovina počiva in da je marka po vsem tem šibka. Če narodni socialist govori o delavskem problemu in navaja številke, ki naj bi dokazale, da danes ni nezaposlenosti, mu dežela tega ne verjame. Ko je Hitler v svojem govoru navajal, kako se je število potnikov na državnih železnicah dvignilo, je pozabil omeniti, da se je zgodilo zaradi prave neprestane mobilizacije ljudskih množic, ki jo organizira narodno-socialistična stranka, in sicer na podlagi 75% popusta na železnicah. Vsako soboto gredo na vlake množice mladih hitlerjevcev in inož SA.
Ali Hitler ne vidi, kam vodijo ukrepi,
Nikdo ne zanika, da so bile na njegovo pobudo sprožene krasne ideje in izvršeni ukrepi. Toda narodni socialisti bi ne smeli
Zbiranje nacionalnih gibanj
pretiravati, ne smel bi pretiravati predstavnik države, kajti ljudstvo vidi resnico in zgublja zaupanje vanj. Danes ga vzgajajo v nevednosti mnogo bolj kakor za časa Viljema II. In dr. GObbels se drzne trditi, »da so narodni socialisti izgnali is Nemčije laž, ki vlada v vseh državah; narodna socialistična propaganda nima potrebe lagati, ona tudi ne sme lagati, kajti ljudstvo lahko nadzira resnico«. Ali so ti ljudje še pri pameti? se vprašuje ljudstvo. Marsikdo mi je dejal: »Nemčija se bo izpremenila v norišnico, ako pojdemo po tej poti naprej.« — Narodno-socialistično besedoslovje ima danes že vse drugačni pomen, kakor ga je imelo poprej. Za dr. Gobbelsa je resnično samo to, kar je nemškemu narodu koristno. Vse drugo, kar je škodljivo namreč, je laž. Oba ta dva pojma in tudi pojem prava nimajo pri njem objektivne podlage. V tem pogledu vlada popoln sporazum med Hitlerjem, Goringom in drugimi. GOring je takoj v začetku režima cinično izjavil: »Oh, nikakor, jas nisem objektiven. Jaz sein Nemec in jaz vselej gledam vse izključno z nemškega stališča.« Nekaj dni za tem, ko se je GObbels hvalil, da je Nemčijo odrešil tiranije laži, pod katero vzdihujejo vsi drugi narodi brez izjeme, je slovesno proglasil, da je nemški narod najbolj svoboden izmed vseh. Sam pa je večkrat z drugimi narodno-socialiV stičnimi voditelji dejal, da v narodno-socialistični državi ni svobode, ampak samo dolžnosti.
Po Kantovih potih
Ta istovetnost nasprotij ni v Nemčiji nič presenetljivega. Že pred dobrim stoletjem je Kant analiziral psihologijo svojega okolja in učil, da resnica nima nič objektivnega in da je proizvod človeškega razuma. Hitlerizem skuša do skrajnosti uresničiti germanizem: zato ne smemo izjavam narodno-socialističnih voditeljev pripisovati nikake objektivne podlage, ker se izpreminjajo z okoliščinami. Zato bi tudi bilo nevarno smatrati za resne kakršnekoli obveze novega režima. Oboževana država se ne čuti vezano na takšne obveze. In ker ti nauki čedalje bolj prodirajo v duhove, moramo to upoštevati tudi v zasebnih zvezah z vsem tem, kar se proglaša za hitlerjevsko.
Dr. Gobbels je tisti, katerega ljudstvo obdol-žuje, da ga hoče vzgojiti v popolni nevednosti. Listi poročajo edino to, kar hoče on. Javnost tako nič ne ve, kako gleda inozemstvo na dogodke v Nemčiji in kako se prav za prav suka mednarodna politika. V zadnjem času dr. Gobbels mnogo bolj molči. Prej je bil res zgovoren. Ljudstvo sodi, da to nekaj pomeni. Dr. Gobbels napoveduje, da bo država prevzela »vero, narodno gospodarstvo, dobrodelnost, vso vzgojo in znanstvo«; tudi šport je njena zadeva. Tako so danes vse organizacije, pa naj se bavijo s čimerkoli, podrejene državi, država jih tudi nadzira. Če danes ni še vse povsem podržavljeno, se bo to še zgodilo. Nekaj časa je krožil glas, da bodo ministrstvo propagande opustili in da pojde dr. Gobbels za nemškega poslanika v Varšavo. Javnost je takoj videla v tem ukrep, ki naj reši Gobbelsa pred Goringovim maščevanjem.
Goring — Viljem II. na odru
Ako bi hoteli podati glavno oznako g. GSrin-ga, bi dejali, da je oh vojaški igralec, nekak Vi- ; Ijem II. v gledališču. On je pruski ministrski predsednik, obenem predsednik državnega zbora in predsednik pruskega državnega sveta, obenem general infanterije. politične policije itd. Obleko menja vsak dan. Enkrat je v tej uniformi, drugič v drugi. Prepričan je, da tako bolj učinkuje. G8-ringa se vse boji. Protestanti vidijo v njem človeka, ki vodi borbo za ustanovitev državne cerkve. On sain je iz katoliške družine. Njegova sestra je odločna katolikinja, on j>a je popoln brezverec. Lahko bi napolnili dolge stolpce z grožnjami, ki jih je izrekel proti katoliški cerkvi. Nedavno je bil v K51nu na zborovanju. Tu je izjavil: Ako nam Cerkev noče slediti, jo bomo reformirali. Še prej se je javil pri kardinalu Schulteju. Ta ga je sprejel v navzočnosti svojega generalnega vikarja. Silovit je bil ta sprejem in poln razburljivih prizorov. Kardinal je po tem sestanku izjavil: Takšen starček, kakor sem jaz, ima dva taka sprejema dovolj za vse leto. — Goring je človek 30. junija. Vse Hitlerjeve odredbe še zaostri in jih izvede do skrajnosti.
Peklenski stroj v Žagubici
Belgrad, 17. dec. m. Iz Žagubice poročajo, da je v vasi Vukovcu eksplodiral peklenski stroj, s katerim sta se igrala petletni Milan in sedemletna Stanoja, otroka tamkašnjega uglednega kmeta Markoviča. Eksplozija peklenskega stroja, ki so ga po vsej verjetnosti pozabili hajduki na begu pred orožniki na dvorišču tega posestnika, j« oba otroka dobesedno raznesla. Orožniške oblasti so takoj nvedle strogo preiskavo, ker tudi ni izključeno, da ne bi bil peklenskega stroja napravil kdo od domačih, med katerimi ao vladali tudi spori.
Poziv finančnega ministra: Plačujte takse na račune
Besgrad, 17. dec. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal strogo okrožnico vsem finančnim ravnatel)stvom, davčnim upravam in organom finančne kontrole glede kontrole pri izdajanju računov, not in obvestil po tarilni številki 34. taksnega zakona. Ta okrožnica posebno poudarja, da so bili tudi voditelji davčnih uprav sami premalo vneti v svoji dolžnosti in niso ukrenili zadostnih ukrepov, da bi storili dolžnost vsri tisti, ki V) poklicani, da izdajajo račune. Okrožnica zato naglaša, da bo davčni oddelek finančnega ministrstva proti takim šefom davčnih uprav ukrenil najstrožje odredbe, da ne bodo zaradi njihove nemarnosti aJi nesposobnosti trpeli državni dohodki.
V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva pozval vse finančne organe, da morajo izvajati kar največjo kontrolo pn kupcih in dognati, ali se izdajajo taksirani računi ali ne. V ta namen bodo organi finančne kontrole zahajali osebno v vsako trgovino in dajali navodila vsakemu lastniku trgovine, da je dolžan izdajati račune, in ga bodo opozorili tudi na kazenske posledice zaradi neizdajanja računov. Organi finančne kontrole in drugi organi davčnih oprav bodo to kontrolo vršili vsak (Ein, po možnosti nepretrgoma, da (tožene jo, ali se ne izdajajo računi, in na podlagi lega določali kazni. Organi finančne kontrole m organi davčnih uprav bodo posvečali posebno pozornost tistim trgovinam, ki morajo po pri rod i sami svojega poslovanja izdati dan za dnem mnogo računov, ter bodo organizirali nadzorstvo tako, da ne bodo kontrolirali samo ves dan, temveč dclj rasa, dokler prodajalci ne izprevidijo, Icoj je njihova dolžnost
Razhod pomorske konference
London, 17. dec. c. Londonska pomorska konferenca, na kaiteri so se razigovarjale Japonska, Anglija in Amerika, je zapečatena. Te dni sta se večkrat sestala MacDonald in Norman Daviš, da bi ugotovila vsaj nekaj skupnih točk in rešila to londonsko zasedanje vsaj z nekim navidezno uspešnim zaključkom. Toda iz Tokia niso prišli nobeni novi predlogi in zato danes londonska »Times« objavlja nekrolog vvashing-tčrnskemu sporazumu. Sicer pa ta nekrolog ni
rsim.ističen, ampak izzveni še zelo optimistično, članku se priznava popoln neuspeh londonskega zasedanja, pač pa se izraža upanje, da se je zaupanje med vsemi tremi velesilami še povečalo. To zaupanje bo moralo omogočiti, da se v L 1935 skliče nova pomorska konferenca, ki bo morala biti srečnejša in zadovoljiti Japonsko. Ob zaključku pa prinaša »Times« senzacionalno vest iz Washingtona, da je Roosevelt sklenil, da Amerika odslej ne prianava več principa o svobodi morja. List ne dodaja tej vesti še nobenega komentarja.
Ameriška delegacija odpotuje v Newyork 29. decembra in se vkrca t Southamptcnvu na parnik »George Wash.ington«. Na predvečer se bo konferenca sestala na zadnjo sejo. V krogih ameriške delegacije se govori, da Japonska tudi tedaj ne bo stavila nobenih predlogov.
4 nove usmrtitve v Rusiji
Moskva, 17. dee. TG. Danes so bili obsojeni na smrt rn takoj ustreljeni štirje »kmetje« iz vasi Ka-š-irinov, ker so baje ubili dve komunistični dekleti.
Poroka španske princeze
Rim, 17. dec. TG. Hčerka bivšega španskega kralja Alfonza princezinja Beatrice ee bo v tekli meneča januarja poročila z italijanskim princem Torlonia. Poročil ju bo «v. oče v »iketinski kajiel«.
Avstrijski les v Perzijo
Dnnaj, 17. dec. b. Nepričakovano je Min sklenjena med avstrijskimi goednimi podjetji in neko angleško tovarno pogodba, po kateri ima Avstrija v letu 1935 dobaviti v Perzijo 700 vagonov, to je 25.000 kub. metrov rezanega tehničnega lesa. Ta les potrebuje angleška tovarna ra gradnjo železniške proge v Peraiji. Od vse količine lesa, ki ga potrebuje tovarna, bo dobavila Švedska 20%, ostalih 80% pa je razdelienib na Češkoslovaško. Poljsko in Jtastnjok
Zadnje Saše je prišlo do izrazitih pojavov v zbiranju nacionalnih gibanj v naši državi. Omeniti je treba predvsem dve veliki skupini, ki sta nastali.
Prva skupina
Prvo skupino tvorijo: 1. Skupina, ki jo vodi bivši pravosodni minister Dimitrij Ljotič iz Sme-dereva; 2. Združenje borcev Jugoslavije« (»Boj«) v Sloveniji; 3. »Jugoslovanska akcija«; 4. Bosanska mladina, ki jo vodi Radko Parežanin. Glasila, s katerimi razpolaga ta prva skupina, so sledeča: »Otadžbina«, glasilo D. Ljotiča, »Prelom« v Ljubljani, revija »Zbor«, »Budjenje« v Velikem Bečke-reku, »Novi putevi« v Belgradu, »Jugoslovenska Riječ« v Zagrebu, »Jugoslovenska pošta« v Sarajevu, in končno »Zovu sa Jadrana« v Splitu.
Ta skupina je podpisala in za svoje sprejela sledeča »Temeljna načela«, sestavljena od bivšega pravosodnega ministra Dimitra Ljotiča. Priobčil jih je »Prelom« 13. decembra 1934.
Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo jugoslovansko narodno, družabno in duhovno skupnost, katero veže krvna sorodnost in zavest iste usode. Jugoslovanskemu narodu kot celoti so podrejene vse koristi.
Vere, ki so vezane na dušo naroda in izražajo njegov svetovni nazor in zaupanje v Boga, so bistvene duhovne vrednote.
Samosvojo jugoslovansko kulturo v duhu svojih izročil in na temeljih človečnosti gradi jugoslovanski narod s svobodnim ustvarjanjem. Zaščitnik tega ustvarjajočega stremljenja je jugoslovanska država.
Posebnim (individualnim) duhovnim vrednotam (jezik, običaji itd.), ki jih posamezni deli naroda vnašajo v skupnost, se mora omogočiti neovirani razvoj.
Jugoslovanska narodna skupnost mora imeti v družabnem oziru svoj posebni sestav, ki odgovarja njenemu duhu in njenim potrebam.
Dom (družina) kot naravna podlaga mora biti tudi družabna podlaga narodne skupnosti.
Vas, selo bo merilo jugoslovanske družabne politike.
Delo mora biti dolžnost in pravica vsakega posameznika; družabna koristnost dela odloča o vrednosti in vlogi v skupnosti.
Zasebna lastnina in kapital se morata podrediti koristim celote.
Proste posameznikove ali združene pobude (inicijative) so glavni nosilci družabne delavnosti, katere zastopniki n a j bodo stanovi.
Država izključuje podreditev enega stanu drugemu.
Jugoslovansko gospodarstvo je celota, katere odnošaji so v medsebojni odvisnosti; njegov temelj je poljedelstvo.
0 odnošajih in razvoju celotnega gospodarstva odloča gospodarski načrt, ki naj ga postavijo gospodarske skupine s sodelovanjem države.
Kraljevina Jugoslavija je zgodovinsko-politič-na nujnost in samo ona omogoča obstoj in svobodni razvoj jugoslovanskega naroda.
Samo v tistih funkcijah, ki se nanašajo na življenje naroda kot celote, naj bo državna oblast osredotočena, v ostalih se mora izražati v samoupravi.
Vsaka oblast v državi mora biti popolna ln stvarna. Prav taka mora biti tudi njena odgovornost. Samo kralj je nedotakljiv.
Ljudstvo se bo udeleževalo zakonodaje in vršilo nadzorstvo nad državno upravo potom državnega zastopstva (predstavništva), ki mora biti izraz stanovske ureditve in političnega ume-vanja.
Druga skupina
Druga skupina »Savez nacionalnih organizacij Jugoslavije«, je bila ustanovljena 8. decembra ln zbira društva in gibanja, ki jih našteva sledeči proglas predsednika »Narodne Odbrane« g. Ilije Ž. Trifunoviča:
članstvo naših glavnih nacionalnih organizacij je že večkrat vidno izrazilo željo, da bi se te organizacije medsebojno povezale za čim jačje ln prisrčnejše sodelovanje.
Naša patriotska javnost je simpatično pozdravila vsak skupen nastop nacionalnih organizacij, kar je dokazal zlasti veličastni protestni miting, ki se je vršil v maju 1933 v Belgradu.
V tem razpoloženju so se predsedniki in pooblaščeni predstavniki »Narodne odbrane«, »Udru-ienja vojnih invalidov«, »Savcza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije«, »Saveza strelskih družin«, »Udrnženja rezervnih oficirjev in bojevnikov«, »Aerokluba kraljevine Jugoslavije« in »Udruženja upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov« posvetili delu ter s svojimi soglasnimi odločitvami izpolnili željo članstva svojih organizacij.
Dne 8. novembra 1934 se je vršil v svečani dvorani Narodne odbrane prvi sestanek in takrat je bilo načelno sklenjeno, da se osnuje »Savez nacionalnih organizacij v kraljevini Jugoslaviji«.
Na dveh sledečih sejah od 12. In 14. novembra 1934 so bila izdelana in danes, na dan praznika našega Ujedinjenja, že tudi podpisana pravila Saveza, ki bodo te dni predložena pristojnim oblastem v jjotrditev.
Delo Saveza vodi vrhovni odbor, ki zaseda v prostorih »Narodne odbrane« v Belgradu.
Na dan 1. decembra 1934 v Belgradu.
Predsednik Saveza: Hija Ž. Trifunovič, predsednik NO.
Načela te skupine je priobčil »Pohod« dne 15. decembra 1934 in so sledeča:
Ko iznašamo in podčrtavamo značaj in polet privatne iniciative, še od daleč nismo izčrpali in iznesli vse koristi, katere nam prinaša privatna iniciativa. Te koristi so velike, nedvomljive, zlasti v dnevih, kakor jih danes preživljamo, in v časih in prilikah, ki so sedaj nastale. Ta čas in te prilike zahtevajo hitro in odločno grupiranje vseh konstruktivnih nacionalnih moči, koordiniranje vseh akcij privatne iniciative kulturnega, socialnega in narodno-obrainbnega karakterja. Potreba te akcije in te koordinacije se čuti že zdavnaj in od časa do časa se je to delo že celo praktici-ralo, vendar se je pristopilo k definitivnemu organiziranju v času, ki upajmo, ni poslednji.
Stara je že skupna želja vseh naših nacionalnih organizacij, da se druga drugi kolikor mogoče približajo in izdelajo v skupnem organizacijskem forumu skupni načrt skupnega dela, ki naj se nanaša na najaktualnejša vprašanja, ki naj izbere najkrajše poti do skupnega cilja in ki naj uporabi najpovoljnejša in najučinkovitejša sredstva. Ta želja in ta potreba je bila ustvarjena v preteklih dneh v enodušni odločbi odgovornih predstavnikov nacionalnih organizacij in dne L decembra je bila osnovana zveza nacionalnih organizacij
Pozdravljajoč iz iskrenega srca pojav tega novega velikega organa naše privaine iniciative, iz-
raža mo globoko prepričanje, da bo ta organ odgovarjal onim visokim ciljem, katere si je začrtal. Ravno danes je potrebna bolj kakor kedaj-koli popolna koordinacija naše privatne iniciative. Izza tragičnega, krvavega marsejskega zločina je j)otrebno, bolj kakor kdaj, da se vsi strnemo v goste vrste in da tesno povezani ter inspi-rirani v dobronamernem hotenju in visoko postavljenemu idealu vsi do zadnjega trdno stojimo na obrambi narodnih in državnih interesov. Na ta način bomo največ doprinesli k okrepitvi nacionalne zajednice in istočasno pomogli hotenju poklicnih faktorjev tudi na onih poljih delovanja, ki so privatni incijativi najlaže dostopna.
Zveza nacionalnih organizacij je velika kulturna in narodno-obrambna pridobitev generacij, ki so bile v poslednjih 20 letih tako težko preizkušene. To so one generacije, ki so za ustvaritev narodnih idealov dale vse svoje brez slehernega strahu pred Bkoraj nepremostljivimi zaprekami, ki so stalno spremljale njihovo nadčloveško delo. Naše stare generacije stopajo kompaktno, čiste pred svojo vestjo in pred mlajšimi generacijami, ki nastopajo, brez strahu pred besnimi in hinavskimi napadi najrazličnejših narodnih sovražnikov, ki se brez ovinkov poslužujejo eelo zločinov. Te naše stare generacije se popolnoma zavedajo odgovornosti in tndi vloge, ki jim v nacionalnemu organizmu pripada.
To podajamo našemu čitateljstvu v vednost
10 tisoč ljudi na Oplencu
Belgrad, 17. dec. m. Noooj je bil po vrnitvi akademikov vBeh treh jugoslovanskih vseučilišč iz Topole, kjer so se poklonili na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra, velik shod pred knezovim spomenikom, na katerem je govorilo več govornikov vseh treh vseučilišč. Vectisočglava množica akademikov je pri tem navdušeno manifestirala za državo.
Topola, 17. decembra Danes, na rojstni dam blagO|>okojnega kralja se je na Oplencu /ibralo do 10.000 ljudi. Prišli so iz vseh krajev naše države zastopniki vseh slojev, več tisoč akademikov s profesorji, obrtniki in kmetje, delavci, trgovci in zastopniki vseh drugih poklicev.
Svečanost na dvoru
Belgrad, 17. dec. AA. Danes dopoldne eo posvetili kapelo v dvorcu na Dedinju. Vršila se je v njej služba božja za dušni pokoj blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Posvetitvi in službi božji so prisostvovali Nj. VeL kralj Peter II, Nj. VeL kraljtca-mati, Nj. Vis. kraljeviča Tomi-slav in Andrej, Nj. kr. Vis knez namestnik Pavle, Nj. kr. Vis kneginja, knez Nikola in člani civilnega in vojaškega doma.
Seja vlade
Belgrad, 17. dec. m. Danes dopoldne j« bila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi člani vlade. Zunanji minister Jevtič je poročal o zadnjem zasedanju Sveta Zveze narodov, na katerem se je pretresala naša pritožba proti Madjarski. Ministrski svet je odobril poročilo znnanjega mi-nistra.	> V-s
Iz poštne službe
Belgrad, 17. doc. AA. Z ukazom N). VeL kralja in na predlog prometnega ministra so povišani:
dr. Bogdan Curbus ln Anton Suhač pri ravnateljstvu pošte v Ljubljani, v višja svetnika p. t. v 4. skupini 1. stop.; za tehnične svetnike v 4. skupini 2. stop. Janko Ci-zelj, Ivan Korun in Franc Pire, pri ravnateljstvu pošte v Ljubljani, Vinko Janežič pri upravi pošte Ljubljana L, Janko Cuš, pri upravi pošte Ptuj; za tehniške nadzornike p. t. v 5. skupini: Pavel Glaser, pri ravnateljstvu pošte Ljubljana; za tehniškega tajnika v 6. skupini Rafael Eržen pri mestni p. t. sekciji v Ljubljani; za višje kontrolorje v 6. skupini: Hilda Vrtovec, Aleksander Jakša, Gustav Dvoržak, Vladimir Jazbec, Feliks Kadunec, Rudolf Lebič, Franc Mo-zeta, pri upravi pošte Ljubljana IL, Peter Cerar, Franjo Ž ni d ar i č, Justina Marušič, Rudolf Veber in Vera Jan, pri upravi pošte Ljubljana L, Pavel Rabič, pri upravi pošte Laško, Hermina Skreblin, pri upravi pošte Pregrad, Vaclav Kunst, Ivan Grant in Franjo Žchclj pri upravi pošte Maribor I., Joso Gradišnik, Franc Koren in Martin Šetinac, pri upravi pošte Maribor II., Slavko Butko-vič, pri upravi pošte Murska Sobota; za višje tehniške kontrolorje p. t. v 6 skupini: Vladimir Ervačanln pri mestni sekciji, Milan Le-nasi pri 4. terenski sekciji v Ljubljani, Maks Rems, pri ravnateljstvu pošte Ljubljana; za višje računske kontrolorje p. t. v 6. skupini: Ivan Rus in Alojzij Jurgele, pri ravnateljstvu pošte Ljubljana; za kontrolorje p. t v 7. skupini: Julijana Albreht in Marija Mrak, pri upravi pošte Brežice, Marija Peternel, pri upravi pošte Jesenice na Gorenjskem, Ivan Globodar, pri upravi pošte Grahovo pri Cerknici, Josip Ivanuš, pri npr. pošte Subotica I., Vera Obcrlintner, pri upr. pošte Hrastnik. Amalija Pondelak, pri upr. pošte Maribor I, Štefanija Sirks, pri upravi pošte Ljubljana I.; za višja p. t. tehnika v 7. skupini Josip Sulc, p. t. tehnik v delavnici v Ljubljani, in Anton Kavčič, pri mestni p. L sekciji Ljubljana.
Ostale osebne vesti
Belgrad, 16. dec. m. V IV. skupino 2. st. sta napredovala dr. Tine Cuš, okrajni načelnik v Krškem, in dr. Milko Brczigar pri banski upravi v Ljubljani. V IV. skupino 1. stopnje je napredoval svetnik ministrstva za notranje stvari Stanko Masič.
Premeščeni- so sledeči učitelji in učiteljico,: Karel Doberšek iz Pilštanja v Pre-valje, Julij Kontler in Marija Kontler iz Prihove v Koprivnik, Vineenc Jenko iz Ne-gove v Polšnik, Leopold Hladnik iz Cerknice v Stari trg, Pavla Lampe z Viča v Krško, in Ljudevlt Ivančič od Sv. Jurija ob Ščav-nici v Križevce.
*
Zagreb, 17. dec. b. V proftorili delavskega sindikata je izvršila policij« preiskavo in našla precejšnje število prepovedanih knjig in časopisov.
Dunajska vremenska napoved: Nestalno in oblačno. Milo z južnimi vetrovi.
Zagrebška vremenska napoved: Deževno.
54 000 000 Din zna^a proračun mariborske
občine za Sefo 1935-36
Maribor, 17. decembra.
Novo proračunsko lelo se pričenja šele 1. aprila 1935. Vendar pa je mariborski proračun za to prihodnje gospodarsko lelo že sedai gotov v svojem osnutku ter so ga danes dopoldne razgrnili na mestnem knjigovodstvu javnosti na vpogled. — Bistveno, kar pade pri novem proračunu v oči, je razdelitev na proračun mestnega zaklada ter na proračun mestnih podjetij. Ta razdelitev se je izvršila sicer že z lanskim proračunom, vendar ni bila ločitev tako očividna. Dalje je razvidno, da bo tudi v novem proračunu prevladovalo stremljenje čim večjega varčevanja. Sicer se je isto naglašalo že pri proračunski obravnavi lansko leto, vendar so se takratni dobri sklepi dostikrat kršili... V novem predlogu ne opažamo letos nobenih velikih investicijskih načrtov, ki bi obremenjevali razhodke, pa tudi ne nobenih izrednih davčnih virov. Ostalo bo še zaenkrat pri dosedanjih davščinah, samo z izjemo, da je že predvidena izprememba uvoznine, ki naj bi po novem prinesla več dohodkov, kot dosedaj. Občinska doklada na državne davke ostane neizpremenjena — 45%, da pa je predviden kljub temu znatno višji donos iz tega naslova, je vzrok v višji podlagi, ki jo je zvišala, kakor znano, davčna oblast. — Osebni izdatki so v bistvu isti, kakor doslej; tu bi morda nastala izprememba, če pride do organizacije zahtevanega urada za obrambo proti napadom iz zraka.
Končna vsota novega proračuna, v kateri so združeni razhodki, oziroma dohodki mestne uprave in mestnih podjetij, je Din 54,648.855.14.
V primeri z lanskim proračun, predlogom, ki e znašal Din 46,355.041.—, bi bil novi proračun ar za 8 milijonov višji. Ta razlika pa je zgolj na-

videzna, ker so stroški za mortizacijo, obrestova-nje in odplačila posojil v iznosu Din 6,688.020 označeni v razliodkih mestne uprave in mestnih podjetij. Ta posojila amortizirajo in odplačujejo taktično MI3, ki pa vsoto nakažejo mestni blagajni, katera potem izvrši izplačilo. V glavnem bi se tedaj novi proračun kril z letošnjim, kolikor pa je poviška, ga je iskali v večjih postavkah za socialno skrbstvo ter za oskrbovanje cest.
Mestna uprava
ima predvidenih razhodkov 23,997.994,— in prav toliko dohodkov. V resnici bi bil njen proračun za omenjenih 6 milijonov, ki jih plačajo MP v mestno blagajno, manjši ter bi se gibal okoli 18 milijonov izdatkov in tudi dohodkov. — Razhodki mestne uprave se delijo: 1. Rednii promet 3,931.935.— (med njimi prejemki mestnih uslužbencev 2,733.947.—, preskrbnine, pokojnine 1,063.000). 2. Materialni izdatki 8,559.155.—, od tega splošna mestna uprava 1,337.050, ostalo pa mestni dolgovi. 3. Ceste, ulice, trgi in parki 4,319.900 (za 620.935 več ko lani). 4. Gasilstvo 116.000. 5. Socialno skrbstvo 2,672.155 — (118.513 več). 6. Šolstvo 1,336.714. 7. Znanost, umetnost in prosveta 377.500.—, od tega subvencija gledališču 115.000. 8. Obrt, trgovina in tujski promet 122.000. 9. Vojaštvo 20.000. 10. Raznoterosti 917.693, od tega vzdrzevanje policije 410.328. — Materialni in osebni razdohki skupno tedaj 23,997.994. K temu še razhodki regulacijskega sklada 465.000 Din, ki gredo v glavnem v regulacijske namene, tako 100 tisoč za regulacijo Pobreške ceste ter prav toliki dohodki, ki jih ima sklad iz dotacije mestnega zaklada ter raznih pristojbin.
Dohodki: Mestne davščine 16,394.794Din (plus
1,101.795 Din napram letošnjemu donosu), splošna mestna uprava 337.200, mestni dolgovi 6,388.000, ceste, ulice, parki 810.950, socialno skrbstvo 37.050 ter raznoterosti 23,997.994 Din.
Mestna podjetja
so predložila na javni vpogled samo nekak sumar z izdatki in dohodki v glavnih obrisih in končnih vsotah. Deli se proračun po novem načinu na izdatke in prejemke. Izdatki se delijo na poglavja: al Delo, razni stroški in odplačila, b) Materijal. c) Obrtniška dela, sicer znašajo (pod a) za plače in mezde 6,108.711, za javne dajatve 2,204.430, za električni tok, pogonski in svetilni, javna razsvetljava) 5,510.430, za obrestovanje in amortizacijo 4,061.674, za odplačila posojil 2,626.352, pod b) (mfalerijal) za gorivo in pogon, materijal 4,171.385 Din, pod c) 806.620, skupaj tedaj Din 30,185.861.14.
Prejemki se delijo: a) oddaja 14,630.000 (električni tok 11,260.000, voda 2,000.000, plin 1,370.000),
b)	prodaja materijala, koks, bencin itd. 5,626.321.14,
c)	pristojbina 1,742.650 (klavrnima 729.700), d) pre-voznine, avtobusni promet 2,532.000, e) vstopnina v kopališča 352.000, g) pogrebnine 716.100, f) najemnine 2,494.960, h) vzdrževanje ulic, cest, mostov, brvi in ograj 1,897.830, i) povračilo stroškov 197 tisoč 830, j) razno 1000 Din, skupaj tedaj prejemkov Din 30,185.861.14.
Skupaj znašajo torej razhodki, oziroma izdatki mestne uprave, regulacijskega sklada in mestnih podjetij Din 54,648.855.14, prav toliko dohodki.
Proračun bo razgrnjen do 23. t. m. ter se do tega dne sprejemajo tudi morebitni ugovori. V razpravo pride v najkrajšem času ter bo gotovo sprejet brez večjih izprememb.
(ml.

Zaprisega
vojaških obveznikov
Krasen govor g. generala Cukavca
V nedeljo so slovesno prisegli zvestobo novemu kralju Petru II. vsi vojni službi obvezani rezervni podčastniki in vojaki iz ljubljanskega okraja (razen vrhniškega sodnega okraja). O zaprisegi je obširneje poročal že »Ponedeljski Slovenec«. Po izvršeni zaprisegi je imel divizijski poveljnik general C u k a v a c govor, v katerem je izvajal:
Junakil
Vojaška prisega, ki ste jo zdaj položili, je vaša »večana dana častna beseda, svečana obljuba, v imenu Najvišjega Boga, pred našim svetim znamenjem, vojaško zastavo, pred vašimi starešinami in tovariši in pred vašo vestjo, da boste vedno častno, dostojno s požrtvovalnostjo vršili svoje vojaške dolžnosti v službi kralja in domovine.
Kralj je vzvišeni predstavnik našega narodnega življenja, časti in slave. — Domovina, to je naša močna, krasna in mila Jugoslavija. Samo v njej more naš troimeni narod samostojno živeti in ee v svobodi razvijati. Samo močna in zedinjena Jugoslavija nam more pridobiti v svetu pomen in upoštevanje, kakršno našemu narodu po njegovi moči in vrednosti pripada, za kakršno se imamo danes zahvaliti samo našemu edinstvu, kar je v zadnjem času jasno dokazano s pomembnimi dogodki mednarodnega življenja oziroma razmerja, ^saka nesloga bi nam povzročila posebno težek položaj v svetu in našemu narodu bi bil onemogočen obstanek v svobodi in neodvisnosti. Brez edinstva bi bil obsojen na večno robstvo tujcu.
Največji prvoboritelj našega edinstva, ustva-ritelj bi bil on, ki je neizmerno ljubil svoj narod, on, ki je najbolj vedel, kaj je njegovemu narodu potrebno, naš nesmrtni vodnik, blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, po vsem svetu proslavljeni naš veliki vojskovodja in državnik, ki je junaško padel od roke naših neprijateljev, vršeč svojo dolžnost v službi države in naroda.
S svojo smrtjo, pri vršenju kraljevske dolžnosti, je veliki kralj izpolnil v največji meri sveto prisego, dano Gospodu Bogu in svojemu narodu in s tem nam je dal najboljši zgled, kako se služi svoji domovini. Njegova plemenita duša bo mirna, a njegovemu truplu bo lahka domača zemlja, ako bomo tudi mi vedno pripravljeni slediti njegovemu vzgledu v službi kralja in domovine.
Poklonimo se senci velikana in izkažimo naj-rečje spoštovanje Njegovi neizmerni ljubezni do države, naroda in vojske in Njegovim slavnim delom in velikim zaslugam za domovino.
»Slava blagopokojnemu viteškemu kralju Ale-ksanderu I. Zedinitelijul« (Burni klici vseh na-vzočnih! Slaval)
Junakil
Zločin blaznih sovražnikov je težko prizadel Jugoslavijo, ali je ni mogel omajati, ker so trdni temelji njene zgradbe, ki jo je narod zgradil r slogi in edinstvu podzavestno pod vodstvom svojega modrega kralja.
Z zločinom je samo sramotno ožigosano čelo enih, ki so to gnusno delo zamislili in izvršili, a jugoslovanski narod, združen bolj kakor kdaj prej, je zbran pod zastavo domovine, katero zdaj nosi prvenec blagopokojnega velikega kralja, naš novi ljubljeni vladar in najvišji poveljnik Nj. Vel. kralj Peter II.
Zvesta narodna vojska, kateri pripadate tudi vi in ves narod, bo izvršila častno svojo sveto dolžnost in izkazala vso svojo pomoč in podporo mlademu vladarju, da bo mogel tudi on zastavo domovine nositi tako visoko, slavno in zmagovito, kakor njegov nesmrtni oče.
Sveto oporoko »Čuvajte Jugoslavijo!« je narodna vojska poprijela z vso svojo dušo in se bo z vso silo potrudila, da to oporoko zvesto izvrši, pa naj se dogodi karsibodi.
Čestitam vam, junaki, k prisegi s polnim prepričanjem, da smo vsi enodušni v zvestobi, vdanosti in ljubezni do kralja in domovine, in vas vabim, da najvišjemu poveljniku zakličemo naš vojaški pozdrav:
»Živel Nj. Vel. kralj Peter ni«
Vsi tisočeri vojaški obvezniki so se odzvali gosp. generalu in navdušeno klicali novemu kralju Petru II.: Živel! Vojaška godba je zaigrala vojaško himno, s čimer je bila slovesna prisega zaključena.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
Radi danaSnJcga predavanja nniiv. prof. dr. Spek-torskoga Evgenn O moderni drinvi, ki bo ob 20 v dvorani Delavske zbornice, odpndo predavanje v sort nI no-gospodarskem tečaju na Drž. trg. akademiji!. Tema današnjega predavanj« Je a.ktualna za vsakogar. — Veton nmt
Slovesna otvoritev zemunskega mostu
Zemunski most, ki veže Belgrad z Zemunom, je bil v nedeljo, dne 16. decembra slovesno odprt. Slika nam kaže trenutek, ko je Nj. Vis. knez namestnik Pavel prestrigel trak in izročil most prometu. Na sliki so od leve na desno: gradbeni minister dr. Srkulj, kraljevi namestnik dr. Stankovič, knez namestnik Pavle, belgrajski župan Petrovič, šei protokola Ika Novakovič.
Združitev celjskih občin
Z občinske seje celjske okoliške občine
Celje, 16. decemlbra.
Na zadnji občinski seji celjske okoliške občine je g. župan poročal o akciji za združitev mestne in okoliške občine. Kakor sino že pred časom poročala, je morala uprava okoliške občine zavzeti k temu važnemu vprašamju svoje stališče. Takrat smo objavili, da je uprava okoliške občine soglasno sklenila, da stoji na stališču, naj se priključi mestni občini eeila okoliška olbčima, ali naj pa ostane stamje, kaikor jc bilo dosedaj. Uprava okoliško občine je evojo spomenico tudi podprla s tehtnimi dokazi. Na zadnji seji je g. Wltavsky prebral ves akt, ki ga je poslala uprava banovini, in prosil nato župana, naj da ta sklep občinske uprave na glasovanje. Zbrani občinski odborniki so soglasno vzeli na znanje postopanje občinske uprave v tem delikntnem vprašanju. Po glasovanju je izrazil g. Wltavsky: »Ilvala lepa, mi ni treba odgovarjati zakaj!« Op. poročevalca: Kakor je znano »Slovenčevim« bravcem, smo o vprašanju združitve obeh občin v našem listu že večkrat poročali, zadnjič ob priliki, ko je bila na bainovini deputacijo celjskih gospodarskih krogov, katere sta se udeležila tudi gg. Mi-helčič Al. in WItavsky Fr., ki sta zastopala interese okoličanov. Na naš omenjeni članek je nato oibširno, a žalilbog nestvarno odgovorila »Nova doba« v petek, dne 7. decembra, ko nam .je posvetila celo prvo stran. V omenjenem članku ipdiše nepodpisani avtor »Nove dobe«, da ne ve, »kdo je pooblastil zastopnika interesov okoličanov, mislimo pa, da je zastopstvo zadevnih interesov okoličanov že podano z občinskim odborom, ki ima po zakonu legitimacijo voditi računa o talkih interesih in podajati svoja mnenja.« Mislimo, da sta dobila gg. Mihelčič in Wltavsky na tej seji občinskega odbora okoliške občine popolno zadoščenje za storjene korake. »Novi dobi« bi pa priporočali, da bi biln drugič v takih primerih s svojimi izjavami malo bolj previdna. V omenjeni številki je »Nova doba« zapisala, da ne ve, če smo imeli o«l gospoda bana pooblastilo glede poročanja o dcpai-taciji. Preveč skrbi za nas »Nova doba«, zato bi jo prosili, da si s takimi nepotrebnimi stvarmi v nocločc ne dela preveč sivih las. Nje gotovo ne bomo šli nikdar vprašat za kaiko dovoljenje. Pač pa moramo pribiti dejstvo, da se OMMMMMM—BWII "I— — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (IIexenschue«) se uporablja naravna »Franz .Tonetova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek izdatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odporno proti prehladom in boleznim Zato je priporočljivo, da zajtrkujete Mirim kakao, ki je zelo hranljiv in okrepčujoč. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe vetja samo Din t'—
je xNova doba« v omenjenem članku malo »rezala in nas hotela postaviti na laž. Mii smo namreč pred časom pisali, da sta pri kluibu mestnih svetnikov JNS zagovarjala načelo priključitve cele okoliške oibčine samo gg. dr. Go-ričan in Lečnik. »Nova doba« je nato odgovorila, da je 'bila naša trditev neresnična. Na tem mestu ponovino poudarjamo, da sta zastopala omenjene interese na kluibovi seji JNS mestnih svetnikov samo gg. dr. Goričan in Lečnik. če to ni res, prosimo »Novo dobo«, naj nam dokaže nasprotno. Sicer je pa »■Nova doba« v omenjeni številki sama dovolj jasno povedala, zakaj se brani okoličanov. Strah jo je namreč, da bi mogli okoličani »s svojo številčno premočjo v primeru, da ibi se združili obe občini v celoto, nadvladttti nad meščani.
Prva slovenska slavi 15
Slovenci praznujemo te dni pomemben jubilej 15-letnice ustanovitve prve slovanske šole za slepce, ki je v Kočevju. L 1919. je učiteljica Vrhunčeva pripeljala prve slepe učence, ki so se dotlej šolali v nemških zavodih, v Kočevje v novo ustanovljeno slovensko šolo, v kateri so bili poslej naši slepci deležni pouka v materinščini. Skozi povojno dobo se je bilo mladi šoli boriti z mnogimi težavami. S skromnimi sredstvi je bilo treba na tem področju ustvarjati, kar so drugi narodi že doligo prej imeli.
Učne moči, ki so nn tem zavodu delovale in še delujejo, so z veliko w.trajinostjo in podrobnim delom dosegle lepe in občudovanja vredne uspehe. Težko zadetemu slepeu omogo-i čajo ' lepo in zinosno življenje, v čuvstvenem i udejstvovanju pa mu dajo ravnovesja med hrepenenjem in dosegljivostjo.
Zavod je v proslavo 15 letnega ol>stojn priredil v soboto in v nedeljo slavnostno akademijo, ki je resen odraz hotenja in doseženih uspehov. /. nekam mešanimi čuvstvi vstopa človek v ta zavod, ko se spomni na slepce, ki smo jih bili doslej vajeni videti okrog sobe. Toda akademija je pokazala, kaj ta šola daje slepcu, kako ga duhovno bogati in plemeniti. Le rahlo je bilo čutiti, da so na tlesknil slepi. Ves spored je bil tako spretno in vzgojno modro sestav 1 jen, dn je izginil vtis manjkajočega vida. I/ vsega je dihala otroška vedrost in voljo do življenja v okviru danili štirih čutov. Vsa pri-
f Župnik Franc Ogrizek
Maribor, 17. decembra.
Danes ob tričetrt na 2 je umrl gosp. Ogrizek Franc, upokojeni župnik drameljski. Rodil se je 1. oktobra 1861 pri Sv. Križu pri Slatini. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je dovršil bogoslovje leta 1889. Služil je kot kaplan pri Sv. Juriju ob juž. žel., Sv. Petru pod Svetimi gorami in na Pri-hovi, odkoder je šel 1895 kot župnik na Črešnjice. Od tam se je preselil kot župnik v Dramlje, kjer je služboval do leta 1916, ko je stopil zaradi bolezni v pokoj. Zadnje leto je preživel pri svojem nečaku gosp. župniku Francu Polaku v Št. Janžu na Dravskem polju. Povsod je kazal veliko gorečnost v dušeskrbju. Najostrejše se je potegoval za resnico in pravico. Še zadnji čas, ko je bolezen — črevesni rak — že izčrpala njegove moči, je še hotel delati v cerkvi. Zvestemu sinu svete Cerkve naj bo sladek počitek na božji njivil
Višnja gora izumira?
Nekatera naa.š mesta kar vidno rastejo in se širijo, Višnja gora je pa vedno enaka. Pred 500 leti je imela 700 ljudi in še danes jih nima več. Temu je kriva njena lega na griču, ki ni prikladen za širjenje mesta, glavni vzrok tiči pa v tem, da v Višnji gori nimajo nobene tovarne, ki bi privabila novih naseljencev. Letošnjo jesen pa se je izselilo iz Višnje gore kakih pet družim v Ljubljano, kar se v Višnji gori precej porana.
Umor v Zg. Šiški ni bil roparski
Ljubljana, 17. dec.
Današnji »Ponedeljski Slovenec« je poročal o umoru 41-letnega zidarja Ivana Štruklja v hiši za tramvajsko remizo v Zgornji Šiški, ki ga je s sekiro včeraj zjutraj do smrti in na okruten način pobila njegovo priležnica 30-letna Frančiška Planinškova. Policija, ki je morilko takoj po umoru prijela, je imela v spošnem samo še eno nalogo, namreč, cla ugotovi ozadje tega umora. Sosedje so vedeli, da je Štrukelj kljub svoji brezposelnosti imel nekaj pod palcem. Zato so nastale prve domneve, da je Planinškova umorila Štruklja z namenom, da ga oropa. To se je izkazalo kot popolnoma napačllo. Planinškova sama ni vedela, koliko ima Štrukelj denarja, niti ni vedela, kje ga v skupnem stanovanju skriva. Tudi v nedeljo, ko je policija napravila prvo preiskavo v stanovanju, ni nihče vedel, kam je Štrukelj spravil svoj denar.
Šele danes, ko je bil na licu mesta ponovno krajevni ogled zaradi tega zločina, je policija pri natančni preiskavi ugotovila skrivališče Štrukljevega denarja. Denar je imel Štrukelj spravljen na omari pod pregrinjalom. Tam je policija našla 5000 Din gotovine in nekaj hranilnih knjižic, s skupnim zneskom 50.00 Din. Ta denar je policija začasno zaplenila.
Danes dopoldne je bila sodna obdukcija Štrukljevega trupla. Poleg sa-stopnikov policije so prisostvovali tudi državni tožilec Branko Goslar, preiskovalni sodnik Preliti, obdukcijo pa jc izvršil sodni zdravnik dr. Suher. Obdukcija je ugotovila, da ima umorjeni poškodbe na glavi, tako, kot je poročal »Ponedeljski Slovenec«. Več od teh 15 ran je bilo smrtnih. Truplo bodo pokopali na pokopališču v Dravljah. Stanovanje Štruklja in Planinškove ostane začasno zapečateno.
Danes je policija ponovno zasliševala PLaninškovo in pa še razne priče, zlasti ro-sede, ki so kolikoT toliko mogle pojasniti nekatere manj važne podrobnosti zločina-Planinškova vztraja pri svojem prvem zagovoru, da ni umorila Štruklja iz kakšne sebičnosti, temveč v razburjenju in ogorčenju, ker je Štrukelj vedno, zlasti pa še, usodno jutro zabavljal in zmerjal njenega otroka.
šola za slepce letnico
redrtev je biila prisrčna. Glasfbenc točke so pokazale veliko pridnost in ostro uho mnogih gojencev, ki zlasti melodiozne skladbe globoko doživljajo in jih občuteno podajajo.
Dvodejanlka »Snegulčica im škratje« je šla gladko izpod rok. V oči le pnde nesigurnost v kretanju, ki ga je za kuilisami usipešno usmer-jevala učiteljica Vrhunčeva. Ljubki so bili najmlajši štirje, ki so meti splošno veselostjo zapeli šaljivko o »šmenitand suhi muihi«, nakar so se izkazali tudi pri klavirju s četvc.roročnini igranjem. Citrašinje so ob igranju slovenskih narodnih vlile v strune veliko mehkobe. Pevsko točke so pokazale dobro šolo in oster posluh šolarjev.
Najbolj je zajel poslušalce mali Joško Tav-želj s harmoniko (diatonično). Zaigral je več živahnih melodioznih komadov. Poslušalce ie objelo razpoloženje, kakor da so na kmetski svatbi. OI>čutenemu igranju je bilo v nagrado živahno ploskamje.
Poslušalci so bili ganjeni ob vsem spore du, ki je trajal nad 2 uri. Iz njega se jc zrcalilo, koliko truda in potrpljenja je bilo treba za dosego tako lepih uspehov. Akademija jc jasno pokarala, kako l>ogastvo si v svojem duhovnem življenju pridobe slepi gojenci v tem zavodu, ki jili vzgaja za dobe člane družbe in usposablja za več ali manj samostojno življenj«.
Ljubljanske vesti t
zbirka odprta
Ljubljana, 17. dcc.
Skromno in na tih način je bila včeraj r Narodnem muzeju otvorjena znamenita zbirka dolgoletnega zbiratelja in proučeval-ca naših narodopisnih in zgodovinskih predmetov prof. Otona Grebenca. O posameznih delih te zbirke smo svoj čas žo obvestili naše čitatelje. Poleg prof. Grebenca imajo za ureditev te zbirke predvsem zasluge ravnatelj muzeja dr. Mal, prof. dr. Zigon, konzervntor dr. Štele in muzejski preparator Herfort, za nabavo pa bivši oblastni odbor s predsednikom dr. Natlačenom.
Ožji krog prijateljev prof. Grebenca, po večini sami strokovnjaki na narodopisnem in narodoznanstvenem polju, se je zbral k otvoritvi. Prof. Grebene je zbranim povabljencem rnztolmačil vso zbirko in vzbudil obilno zanimanje.
Zaradi zime, ko je muzej širšemu občinstvu ob nedeljeh zaprt, je bila otvoritev to zbirke bolj zasebnega značaja, uradna otvoritev pa spomladi.
Z druge strani smo prejeli k otvoritvi Grebenčeve zbirke v muzeju še naslednje zanimive vrstice:
Že ob priliki Obrtniškega tedna je »Slovenec« poudarjal, kako neobhodno je potrebno, da nekoliko bolje poskrbimo za priporočanje domačih izdelkov. Zaradi tega je v načrtu za pospeševanje domače obrti tudi ustanovitev obrtnega muzeja. Zbornica za TOI, ki je tudi že ponovno razstavljala razne zanimivosti iz statistike in iz svojega delovanja, je nameravala osnovati tehnološki muzej, v katerem naj bi poleg sodobnih in poučnih predmetov bili razstavljeni tudi predmeti zgodovinskega razvoja naših obrtniških tedelkov. Cimdalje bolj postaja pri nas vaz: no vprašanje, kako posvetiti več pozornosti ročnim izdelkom in kako jih omogočiti v konkurenci z industrijsko proizvodnjo, ki se čimdalje bolj uveljavlja. Zgodovina pa ae najboljša učiteljica vsakega napredka in to velja tudi za obrt. Za obrtnika je važno, da pozna zgodovinski razvoj obrti, zlasti, kako so se prilagodovali ljudskim potrebam, kako so bili vedno prilagodeni duhu časa in kraja. Slovenski narod je sicer mal in ne moremo
Osumljenci roparskega poboja na Kalanovo izročeni sodišču
Ljubljana, 17. decembra.
Ljubljanska policija je v soboto popoldne odvedla v preiskovalne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča tri mladeniče, znane kriminalne tipe, ki so bili že večkrat zaradi vlomov in tatvin kaznovani in ki so se brez posla klatili okrog po Ljubljani, Ti so osumljeni roparskega poboja upokojene jetniške paznice, v Zgornjem Kašlju leta 1879 rojene Josipine Kalanove, stanujoče v Soteski št. 6. Vsi osumljenci, proti katerim je policija zbrala prav obtežilen materijal, sicer zanikajo zločin, toda preiskovalni sodnik bo nadaljeval z zaslišavanjeni osumljencev in raznih prič. Kakor smo že poročali, da je bil 1. decembra izvršen nad Kalanovo roparski poboj. Ropar je odnesel 2500 Din gotovine, dve hranilni knjižici Mestne hranilnice ljubljanske in Ljudske posojilnice v skupni vrednosti okoli 26.000 Din ter več dragocenosti.
Josipina Kalanova je še vedno v splošni bolnišnici na kirurgičnem oddelku. Njeno stanje se e zadnje dni znatno izboljšalo.
KINO KODEUEičO Te| 31-52
Drevi in jutri ob 8:
.»NORI BARON« — Hans Adalb, Schlettow,
Adela Sandrock.	Cene znižane.
0 Prijatelje krščanske dobrodelnosti vljudno vabimo k drugemu predavanju Karitativne zveze, ki bo danes zvečer ob 8 v beli dvorani hotela Union. Predava prior Valerijan Učak o temi: »Elizabeta Turingijska in njen pomen za razvoj dobrodelnosti v poznem srednjem veku.« Vstop prost.
0 Ljudska knjižnica je svojo bogato zbirko zopet spopolnila. ima na razpolago nad 12.000 knjig leposlovne vsebine v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku. Izposojuje tudi za daljšo dobo na deželo. Odprta je vsak dan razen nedelj In praznikov od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer. Ljubitelji dobrih knjig, preskrbite se za praznike i čtivoni. Uraduje na Miklošičevi cesti 7/1.
© Nesreča služkinje. Včeraj popoldne je pomivala pod v nekem stanovanju v Igriški ulici 3 služkinja Terezija Kosievc, stara 26 let in stanu-
govorifci pri nas o kakšnem domačem slogu svetovnega pomena — bili smo pač izpostavljeni tujim vplivom z juga in severa. Čistega našega narodnega sloga ni. Vendar pa moremo le reči, da smo kljub vsem vplivom ustvarili nekaj svojstvenega. Pri nas, kjer so se križali slovanski, romanski in germanski tuji vplivi, smo ustvarili številne narodne motive, ki so vendar le naši. Kakor povsod, tako so tudi pri nas prišli v poštev le taki izdelki, ki jih je narod potreboval. Vse polno je takih izdelkov, ki se nahajajo na našem domovju, ki so raztreseni po podstrešjih in po kaščah, in za katere se skoraj nihče ne briga. Marsikaj bi mogli se rešiti i z naše kulturne prošlosti.
Lep vzgled za to nam je dal zbiratelj tqh> narodnih umetnin prof. Oton Grebene, ki je dolga leta poučeval na srednji tehnični šoli in se 30 let trudil ter zbiral te narodne umetnine po vsej Sloveniji. To lepo zbirko je potem izročil proti malenkostni odškodnini po posredovanju urada za pospeševanje obrti in njegovega sedanjega načelnika g. Ivana Ogrina tedanjemu oblastnemu odboru. Te umetnine so dolgo časa počivale v zabojih v Narodnem muzeju in počivajo se sedaj. I^e majhen del te svoje zbirke je mogel prof. Grebene sedaj razložiti na ogled na hodniku muzejskega poslopja. Včeraj pri otvoritvi te zbirke smo videli izdelke vsemogočih obrtnih strok. Tu bo šele naš obrtnik videl prav nazorno, kako je bila nekdaj slovenska obrt oblikovno, praktično in lepotno na visoki stopnji, in kako se je razvijala do današnjih časov.
Razveseljivo je tudi, da ni opuščena misel na ustanovitev obrtniškega muzeja. Prav v zadnjem času je zbornica za TOI določila četrt milijona dinarjev v ta namen. Zbirka ff. prof. Grebenck pomenja začetek bodočega obrtnega muzeja. Potrebno bi bilo, da bi bilo prof. Grebencu omogočeno, naj bi še naprej zbiral in dopolnjeval svoje delo. Ako tega ne napravimo sedaj, bo marsikatera stvar izginila. Zato je prav, ako pcivljamo zbornico za TOI, zlasti pa njen urad za pospeševanje obrti, naj ne pozabi, da imamo v svojem programu tudi ustanovitev obrtnega muzeja.
Mariborske vesti t
Sprememba uvoznine
Za mariborsko gospodarstvo velevazna uredba
joča v Gradišču 8 b. Pri delu se je prevrnil škaf vročega kropa. Kostevčeva se je hudo opekla po obeh nogah. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
© Katoliška akcija je založila za božične praznike in novo leto krasne razglednice v večbarvnem tisku. Osnutke je napravil naš domači umetnik g. ing. arh. Ivan Pengov. Tudii Jugoslovanska tiskarna se je to pot izkazala kot prvovrsten zavod, ki more reproducirati tako umetniško delo. Razglednice se dobijo po vseh trafikah in trgovinah po Ljubljani, pa tudi po deželi. Za praznike segajte izključno po razglednicah Katoliške akcije. Cena 1 Din. Vsa naročila sprejema Osrednja pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Trgovci, ki vzamejo vsaj 100 komadov, dobijo 25% popusta.
O Tičarjeve božične izložbe vas vabijo za nakup vseh primernih daril.
Skofia Loka
Tretji Puštalec po vrsti — »Poličarjev« oče je umrl pred par dnevi. V visoki starosti je prestal operacijo na slepiču, po kateri se mu je rana dobro zarasla. Pa se je že moral kaj prehladiti — in v nekaj dneh je sklenil zemsko pot. Rajnki je bil znan po svoji podjetnosti in trdnem krščanskem značaju. Pogreb je pokazal njegovo priljubljenost. N. v m. p., domačim pa naše sožalje!
Na zadnjem občnem zboru SK »Sore« je bil iznova izvoljen za predsednika g. dr. Viktor Kocijančič. ki je za klub že mnogo koristnega storil.
iz Vranskega kota
Smrt je vzela s seboj te dni najstarejšega fa-rana vranske župnije starega Brišnikovega »ateja«. Rajni Andrej Brišnik je bil rojen 29. novembra 1840 in je torej umrl v svojem 95. letu. Njegova žena mu je umrla že pred 26 leti. Imela sta 11 otrok, in sicer 10 hčerk in enega sina, ki pa je kmalu umrl. Danes je še živih šest otrok. Ena izmed hčera se je poročila s Tominškom in prevzela dom. Vendar pa je njen mož zgodaj umrl, lako da je moral zopet stari »atej« dalje voditi gospodarstvo. In to je on znal izvrstno. Saj je bil delaven in priden kakor čebelica. Se zdaj, ko so mu vidno pojemale moči, je hotel še vedno delati in ni mogel mirovati. Rajni je bil tudi 18 let cerkveni ključar župne cerkve in ravno toliko časa
Maribor, 17. dec.
Pri razgrnitvi občinskega proračuna za I. 1935-36 je razgrnjena tudi nova uradba o spremembi uvoznine na področju mariborske mostne občine. Spremembo so zahtevali mariborski gospodarski krogi, pobudo pa je dal prav za prav »Slovenec«, ki je pisal, kako ščitijo svojo domačo proizvodnjo druga mesta in kako jo ščiti Maribor. Posebna komisija finančnega odseka, sestavljena iz članov tega odseka ter predstavnikov interesi-ranih gospodarskih krogov, je predlagala staro uvozninsko tarifo in izid njenega deja je sedaj nova uredba, ki prinaša skoraj same bistvene spremembe dosedanjih postavk. Namen predelave sedanje tarife je bil, odstraniti vse neprijetnosti in obenem dati mestni občini možnost, da zaseže tudi uvoz tistega blaga, ki se je odslej odtegoval kontroli.
V načelu se sicer ni nameravalo doseči višjega finančnega efekta, ki se bo pa gotovo izkazal pač
So zaščiti lokalne obrtniške in industrijske pro-:vodnje pred konkurenco od zunaj. Pazilo pa se je pri določanju tarifnih postavk skrbno na to, da ne bodo prizadeti sloji odjemalcev (konsumentov). Vse, kar se rabi za življenje: premog, drva, stavbni materijal, ostane neobdavčeno, zato se pa prav občutno povišajo postavke na razne proizvode, kakor na mizarske, čevljarske, krojaške in proizvode drugih obrti ter industrije. Izvajalo se je načilo, da se obdavčijo samo z gotovimi predmeti, ne pa sirovine in blago. Kontrola uvoženega blaga se vrši na železnici in pošti in po kontrolnih organih na cesti, poleg tega pa se lahko pregledujejo tudi skladišča. Uvoznine so oproščeni: blago državnega erarja, blago mariborske mestne občine (ni pa oproščeno blago mestnih podjetij), monopolno blago, radio-aparati in njih sestavni deli, blago za potrebe vojaštva, rabljeno pohištvo in hišne potrebščine pri selitvah, vzorci blaga, živila, ki se prinašajo na trg kot tudi žive živali, vino, vinski mošt, pivo, žganje, Špirit za izdelavo alkoholnih pijač, tranzitno blago, reekspedicija, poštne pošiljke, v katerih se vračajo puntirani predmeti, prazna rabljena embalaža, orodje, ki služi mariborskim obrtnikom pri delu izven mestne občine. Dosedaj je znašala najvišja uvozninska postavka 100 Din na 100 kg samo za nove izdelane čevlje, naslednja najvišja postavka pa je znašala 8 Din pri 100 kg, vse ostale postavke pa so bile znatno nižje.
Po novi uvozni tarifi znaša nafvišja postavka 800 Din za 100 kg pri svilenih izdelkih, foto-apa-
□	Nov otroški vrtec dobi Maribor, in sicer v Koroškem predmestju. Zanj so prosili številni staršL Dosedaj je bil ta okraj edini brez otroškega vrtca. Za novo institucijo so že predvidena sredstva v novem proračunu.
□	Smrtna kosa. V Barvarski 5 je umrla Verica Eberl. — Včeraj so pripeljali iz Belgrada truplo pokojnega ravnatelja državne železniške šole v Belgradu g. Franca Repiča, ki je umrl v starosti 51 let. Pogreb se vrši danes popoldne ob 3 iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
□	Kolavdacija. Te dni je komisija banske uprave odobrila elektrovodue napeljave na Pobrežju, ki vodijo k novi tovarni Thoma in na Teznu do novega vodovoda.
□	Lahkoatleti rabijo telovadnico. Predstavništvo mariborskih športnih organizacij je že pred daljšo dobo zaprosilo mestno občino, da bi rlala na razpolago eno izmed svojih številnih telovadnic, v kateri bi trenirali lahkoatleti pod vodstvom znanega jugoslovanskega rekorderja inž. Branka Kfillaya, ki služi v Mariboru svoj vojaški rok. Občina še dosedaj te upravičene prošnje ni rešila, rlasi drugače nikoli ne okleva v sličnem slučaju. Lahkoatleti nujno rabijo telovadnico ter je v interesu napredka mariborskega športa, da jim občina gre na roko.
□	Slika tujskega prometa. V minulem mesecu je dopotovalo preko .severne meje v našo državo 5031 oseb, od tega 2121 Jugoslovanov, odpotovalo pa je v istem času iz naše države 5288 oseb, med njimi 1685 Jugoslovanov. Napram prejšnjim mesecem so te številke jako nizke. Pozna se ^obojestranska obmejna zapora, ki znatno otežuje potovanje iz obmejnih krajev v Avstrijo in obratno.
ključar podružne cerkve Marije za Čreto. Mnogo let je bil tudi občinski odbornik. Posebno rad pa bi učakal novo sv. mašo svojega vnuka Franceta Tominška, ki sedaj kot bogoslovec-četrtoletnik služi svoj vojaški rok v Nišu. Vendar je sam večkrat podvomil nad tem, češ, da ga bo prej smrt pobrala. In res je prej odšel k Bogu po plačilo za svoja obilna dobra dela. Naj v miru počiva!
ratih, urah, kozmetičnih sredstvih, glasbenih ia godalnih instrumentih ter predmetih iz alf.ake. — 600 Din volneni izdelki, nove čevlje in usnjene igrače (niirnberško blago). — 400 Din svileno blago, brušeno in luksuzno steklo, izdelki iz sladkorja, slaščice, bombažni izdelki, novo pohištvo iz trdega lesa, testenine in milo. — 300 Din pre-šana in zmleta kreda. — 200 Din avtomobili, mo-tocikli, aluminijasti izdelki, gumijasti plašči, zračnice.
100 Din lahki stroji do največ 100 kg težo, elektromotorji, akumulatorji, aluminijasta pločevina, mehko pohištvo, mizarski izdelki za stavbe, čok o lada, vse vrste maslenega kruha, čaj, južno sadje izdelki iz usnja, umetne cvetlice itd. — 50 Dii svilnata preja za trgovino, izdelki iz trdega karto na, stroji nad 100 kg toie, izdelki iz nikla, milo. — 50 Din po komadu šivalni, pisalni, računski in sli« ni stroji. — 25 Din bicikli in otroški vozički. — 20 Din za 100 lig volnena preja za trgovino, pop celanski izdelki, razni aparati, testonine, papirnat« vrečice. — 8 Din volnena roba, svilena preja za industrijo. orožje, kavčug, klobiičevinasti izdelki, ga lanterijski izdelki vseh vrst, lekarniške in droge-rijske potrebščine in komikalije ter sveže cvetje in lauene pletenine. — Po 5 Din izdelki h medeninaste in bakrene pločevine ter sama pločevina in papir vseh vrst. — 4 Din bombažna roba, usnje, elektromotorji, furnirji, lesni izdelki, strojarski, ko-larski, steklarski, sedlarski, lončarski, vrvarski in klobučevinasti izdelki, špocerija, škrob, jedilno olje, ostala olja, laki, firnež, pletarski izdelki, zdrob vseh vrst in industrijske kemikalije. — 3 Din vse vrste živali, vse sadje, razen južnega, stročje, zelenjava in sočivje, sirovo in kuhano maslo, sirova slanina, konzerve, ribe, kvas itd. Dalje azbest, vosek, katran in lepenka. — 2 Din bombažna preja za industrijo, kovinasti odpadki, sirova ovčja volna, konoplja, poljedelsko orodje, mavec in vse v kovinarsko in železninarsko stroko spadajoče blago. dalje soda, riž, kis itd. — 50 par premog, drva, apno, gramoz, pesek, lepenka, kamenje, okrogel les, železne traverze, železna pločevina, strešna lepenka, loj, sirovi bombnž, lubje itd. — 1 Din za 100 kg na vse predmete, Id niso vsebovani v gornji tarifni postavki. Za nobeno pošiljko ne more znašati davščina manj kakor 1 Din. Teža se zaokroži tako, da se za vsakih začetih 10 kg računa polnih 10 kg. ^
Za poštne pošiljke velja sledeča tarifa: pošiljke brez označbe vrednosti do 5 kg 2 Din, od 5 do 10 kg 4 Din. Pošiljke z označbo vrednosti pa 3% od navedene vrednosti.
□	Učni tečaj za obrtna knjigovodstvo
se otvori danes, v torek v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Tečaj bo trajal okrog 40 ur ter se bo vršil v večernem času. Prijave se sprejemajo še pri otvoritvi.
□	Tezensko postajališče bo slovesno blar-goslovljeno in otvorjeno na novega leta dan.
□	Tolovajstvo. Ko se je vračal, čevljarski pomočnik Domadnik Franc po Betnavski eesti proti domu, je planil iz temne zasede proti njemu neznanec ter ga udaril z gorjaeo s tako silo po glavi, da se je napadeni pod udarcem sesedel. Prepeljali so ga reševalci v bolnišnico.
□	Zadeva Markuzzi. Državno pravdni-štvoje odredilo, da se izvršitev kazni zoper obtožence Ivana in Jožefa Markuzzi ter Mihaela Zemljiča ustavi ter uvede zoper njo zopet obligatorni preiskovalni zapor. Obtožence so danes prepeljali iz mariborske kaznilnice v preiskovalni zapor jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča.
G Juhantova zavijanja neresnična. Roparski morilec Viktor Juhant, o katerem smo poročali v nedeljo, da si je v zaporu pre-rezal žile, se je predstavljal preiskovalnemu sodniku kot žrtev socialnih razmer in podedovanih duševnih napak. Preiskava, ki jo je sodišče tozadevno uvedlo, je njegove izgovore zavrgla. Juhantov akt je že dobil drž. pravdnik za sestavo obtožnice.
□	Razprava proti mariborskim komuni, stom se bo vršila šele prihodnje leto pred mariborskim okrožnim senatom, in sicer sredi januarja. Razprava bo trajala dva dni Na zatožni klopi bo 15 osumljencev.
Prevalje
Smrt. V visoki starosti 85 let je umrl na Lešah preužitkar g. Matija Osojnik, oče uglednega gostilničarja v Farni vasi g. Filipa Osojnika. Kako je bil rajnki priljubljen, je pokazal tudi njegov pogreb, ki se je vršil v soboto dopoldne. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje! — Istega dne so tudi položili k zadnjemu počitku g. Franca Vodenika, gostilničarja v Farni vasi. Blag mu ' spomin!
Kulturni obzornik
Ljubljanska drama:
Matiček se ženi
Uprizoritev Linhartove podomačeme komedije Veseli dan ali Matiček se ženic je marsikoga presenetila. Presenetila je tistega, ki jc doslej v »Matičku'videl nekako narodno igro in jo je preveč sporejul z »Županovo Micko«, presenetila pa je z,l nisi i tistega, ki je mislil samo na sloviti Beaatnachais-ev original in ni še imel prilike, da bi bil presodiil svojstvonos-t Linhartovega dela. Takega, kakor ga nam je postavil na oder dr. Gavella, v resnici ni nihče pričakoval. Rahlo presenečenje, rahlo razočaranje, /amišljenost in povrh vsega vendarle priznanje. I)r. Gaveilla ni podu! ne narodne igre ne visokega francoskega rokokoja, ampak je upodobil Linhartovo delo saino na sebi. Linhart je z veliko oblikovalno močjo tuje življenje prilagodil domači okolici, tujo satirično in bojevito neposrednost nadomestil z bistrim družabnim čutom, prefinjono spol/kost marsikje pregnal z zdravo čutnostjo — predvsem pa ie hotel napraviti i/, tujega originala tnko delo, ki bi popolnoma zadovoljilo estetski okus tedanje naj-Ivoljše družbe in ki bi že odpiralo |>ot narodni in družabni zavesti. S tem je že v tistih tesnih časih pokai/.al, da jc vrednost vsake umetnine v njeni estetski ubranosti in v živi aktualnosti. In tako je to komedija kljub tolikim spremembam ostala polna umetnina; v -nji občuduješ do zadnje skrajnosti dognano sdtuaeijsko kompozi-
cijo, ki se v bohotnem zapletanju in razpletanju noče utrudiiti, ki ponavlja in preobrača iste motive in jih v končnem finalu še enkrat združi, povzdigne in zaključi vse obenem; v nji neprikrito živi vznemirjeni du.h časa, ki ob nebrzdano erotiko postavlja prirodni čut in zavest osebne čast, nad fevdalno vdanostjo pa že razglaša misli o človeški enakopravnosti. To je Linhart ob Bcaumarch«is-u, čuteč prosvetljenec ob vrtoglavem prevratniku. Prav zato te igre nisino smeli ponižati z mislijo o literarnem di-leitnnt^vu. in zato vsa čast dr. Gavelli, da jo je tako visoko postavil. Gotovo pa je original vplival na režiserja toliko, da ni posebej mislil na nekoliko večji poudarek naše domačnosti. Njegova igra stoji samo v svoji poetiški objektivnosti, ki se noče spustiti v ljudski Ion. Kajpak je ta rahločutni odrski estet čutil, dn bi igra izgubila svojo poetično celotnost, kakor hitro bi ji dol več ljudske tipičnosti; takoj bi od znotraj udarile razpoke, saj ie v prva vrsti igra, in ni nikakn realistična podoba časa. Eno pa bi se vendarle mislil: kljub k.ropki Linhartovi besedi, je ta naša častitljiva starina brez starinskega besednega ritma iti zvoka — sliši se docela moderno. Na j bi bil kdo opravil previdno besedno dramaturgi jo in skušal poiskati osnovni ton originalu, in občutek igre bi bil mnogo bolj domač in prvotnejši. Dr. Gavella sc nam ie zopet pokazal mojstra čiste estetske linije, ki ne mara ničesar, kar bi motilo ubranost posameznih podob in celotnih prizorov. Vsak pogled je posebej ujet v celoto, celo na zunaj pretrgani prizori se pri njem urejajo v polno prostorno in časovno ritmičnost; naturnlizmov ne zakriva, pa jih tudi ne pretirava ampak jih t. odkritostjo uber»» v bežen trenutek. Kakor
ljubi polnost vsebine, tako podčrtava polnost igre, brez zunanje teatraličnosti. Zato je njegova režija vedno tehtna, nasičena — kljub temu, da odrsko navlako rajši črta kot uporablja. Kadar pa uporablja rekvizit, ga tudi prostorno sijajno izrabi — pomislimo nn I. dejanje z razdrto posteljo in kupom perila! V sodni prizor je vrinil nekaj teatraličnih domislekov, da bolje označuje slog, tistega časa in da podčrta nasprotje med grajsko uradnijo in ljudstvom, vendar sc n. pr. prizor s kmeti igralsko ni posrečil, čeprav je po zamisileku dober. Zaradi istega je tudi grajsko pisarno spremenil v grajsko dvorišče. Iz gospejine sobe v II. dejanju je prav tako skril za zastor, kar bi motilo prosto kretanje. Kako nič ne mara gosp. Gavella na odru okraskov in poze, je pokazal v končnem prizoru, kjer je operni kuplet samo nakazal, ni ga pa izvedel, kakor je zanimiv
Igralci so vsi ostali na črti lepe režiserjeve stvarnosti. Pač se je Matiček (g. Sancin) zdel marsikomu premalo domač. Iz razlogov, ki smo jih že navedli, je mogoča le še za spoznanje glnjša igro. ki bi sc pa kmalu lahko spremenila v samo prazno okretnost in bi zaradi nje gotovo trpela resničnost komedije. Sancinov Matiček res sproti trpi in preobrača igro. Zato pa Ncžika ge, M. Danilove jasno, vendar neprisiljeno razodeva toliko ženske domačnosti in za-upnosrti. da se prav ob nji vidi fino režiserjevo pojmovanje Matičkovega in Nežikinega razmerja do gospoda in do gospe. Baron Naletel g. Lcvnrja ima tiste močne pole/.e osebne sile in nasilnih preokretov, kakor jih imajo vsi njegovi odrski liki. Postavil nam je izrazitega erotičnega zanesenjaka, lepotnikn in nasilneža, ki je seveda bolj popoina podoba za izro kakor iu
življenje. Duhovito nasprotje, polno kulture in ženskosti, je postavila nasproti ga. Nablocka kot njegova žena. Rahla humornost, prisrčnost, dobrodušnost in ženska nedomiselnošt se preliva v tej dovršeni podobi, ki je prava roko-kojska umetnina. Prav srečna jc bila misel, ki jo jc režiser prenesel iz originala, da študenta Tončka igra ga. Šaričeva. Tako je prav v tej osebi upodobil erotično preobčuitenost in leh-kotnost tistega časa, katerih moški nikakor ne bi mogel zajeti v tisti mikavnosti, kakor jo terja igra. Ga. Šaričeva je otroško fantovanje, ju-načenje, neugnanost in bojazljivost igrala 7. resničnim ognjem, prisrčnostjo iu okusom. S posebnim občutkom je zamišljen groteskni advokat Zmešnjava (g. Cesar), če je že barok dražljiva groteska, in sicer pri mladih neka bo-lelina vabi ji vos t, je pri starih smešna resnoba in omejenost. Take nam rodi »likajo uradne osebe in tak je Cesarjev Zmešnjava. Njegova mogočnost in gosposkost in vse, kar je na njem, je smešno. Tudi njegovo govorica, ki je ne moremo spraviti nikamor drugam kot v grotesko, pa je vendar urejena po metodi. Odličen ka-rakterni lik, s potezami domače prevejanosti in zabrisane dobrote je žužek g. Kralja. Zlasti v I. dejanju je njegova igra posebno važna za umevanje tedanjega grajskega življenja. Bu-dalo g. Dnneša je kajpak zopet sočen komedijski tip. Izborili, prav domači podobi sta bili Jaka (g. Crnobori) ) in Gašper (g. Potokar). In-scenacija g. ing. E. Franza je ukusna in močno domača, zlasti v prvih dveh dejanjih. V splošnem je delo zopet vesel dokaz o napredku v naši drami, h kateremu nn.ni v posebni meri pomaga režisersko gostovanje dr. B. Gavelle, ki bi ea danes nc mogli več pogrešali. F. K.
»Slovenski teden" na slovenski univerzi
Občni zbor Akademske akcije za izpopolnitev univerze
Nedeljsko poroiilo v »Slovencu« o občnem eboru »Akcije za izpopolnitev univerze« dopolnjujemo s sledečim:
Na občnem zboru »Akademske akcije za univerzitetno knjižnico« je bil soglasno Bprejet predlog medicincev, da se delokrog akcije razširi in sprejme v svoj program tudi borba za ustanovitev prepotrebne klinike, kot prvi korak k izpo-
polnitvi medicinske fakultete. Pravila akcije so se razširjenemu namenu odgovarjajoče izpreuieni-la, akcija sama pa je dobila ime »Akcija za izpopolnitev univerze«. V odbor so bili sprejeti tudi štirje zastopniki medicincev.
Kot prva in glavna naloga akcije pa je seveda univerzitetna knjižnica vse dotlej, dokler ne bo postavljena in s knjigami napolnjena.
Decembershe povodnji
Nad 10.000 ha zemlje na Barju pod vodo - Nevarno naraščanje Save
Ljubljana, 17. decembra.
Že sedem dni neprestano dežuje. V tem času je nad ozemljem ljubljanske občine v izmeri 40 km2 padlo že nad 100 milijonov hI dežja. Pač ogromne množine vode! Po cenitvi strokovnjakov inženjerjev je danes že nad 10.000 ha Barja pod vodo od celotne površine 16.000 ha. Ravnina od Vrhnike proti Borovnici, Bevkain, Blatni gorici, Sinji gorici in Podpeči je že popolnoma zalita. Vode so se dalje razlile med Igom proti Ljubljani in tja daleč proti Pijavi gorici. Fotograf g. Hibšer je po nalogu terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice posnel razne momente in poplavljene kraje. Črna vas in Lipe so popolnoma pod vodo. Voda stoji tu že 1 meter visoko. Voda je vdrla ponekod v hleve in hiše. Ljudje se prevažajo po čolnih. Mestna občina je danes poslala poplavljencem na pomoč štiri velike pontonske čolne. Živino Barjani odvažajo na varnejše kraje. Most čez Iško je voda dvignila. Na daleč okrog se je razlil tudi hudournik lška, ki je prinesel iz Vintgarja ogromne množine peska in kamenja. Vse to je nanesel na njive in travnike ob spodnjem toku. Močno je narasla tudi Ižica, katere stanje je danes pri šoli znašalo 2.50 m nad nor-malo. Tudi Zelimljišca je silno narasla ter poplavila vso ravan med Pijavo gorico tja do Škofeljce. Gozd Germez gleda kot otok nad vodami. Ker so že vsi poljski pridelki spravljeni, ni drugače več-jg gkorie.
Všlika je voda ob izlivu Ljubljanice v Savo. Znani trije mlini na levem bregu Save so močno
ogroženi. Sava le polagoma narašča. Stanje Ljubljanice pri Fužinah je bilo danes opoldne 2.20 m nad normalo. Vse kaže in to napoveduje tudi dunajska vremenska napoved, da bo deževje trajalo še več dni.
V naši državi sploh so decembra dokaj nenavadni vremenski pojavi. Dežuje le v severo-zapadnib in severovzhodnih krajih, večinoma v dravski in savski banovini, dočim je dtugod prav lepo vreme. Tako je bilo danes v Novem Sadu 16° C nad ničlo. Tam je izredno toplo. Barometer je danes padel izredno nizko. Tako nizkegi stanja ni bilo celo leto in tudi druga leta ne, namreč 748 mm.
Sava sitno narašča
Kratka poročila, ki jih je hidrotehnični odsek banske uprave prejel danes in zadnje dni, navajajo, da je začela Sava nizdol silno naraščati od petka naprej. Litija javlja danes ob 9 dopoldne: Stanje Save 3.10 m nad normalo. Včeraj je bila 2.10 m nad normalo. V soboto je bilo ob 17 nekoliko višje stanje, namreč 2.50 m, nato je Sava nekoliko padla, danes pa je zaradi silovitih po-nočnib nalivov silno narasla.
Sava je katastrofalno narasla pri Krškem. Danes ob 10 dopoldne je bilo vodno stanje 2 m nad normalo. Ob 7 še 1.90 m. Krka in Sava sta pri Brežicah poplavili vso ravan. Tam je voda narasla že nad 3.50 nad normalo. Velikansko jezero se razliva po vsej širni ravnini.
|d| in izpadanie

Kaj pravite ?
»Umor? Kje? Pa menda ne v Ljubljani?< »Da, da, v Ljubljani.*
».Strašno! Kam pa bo lo prišlo? Kar vsakih 14 dni eden ali enaU
Tako so vieraj govorili ljudje v Ljubljani in zmajevali z glavami in se čudili, kako je kaj takega mogoče! Pa je le mogoče in /udi nii čudnega ni to.
Stvar je nekako taka-le: Nekaj let pred vojno so imeli na Dunaju navado, da odrov pri novih stavbah (ali pa pri popravilu starih) niso prav nič zavarovali. Časopisje je večkrat opozarjalo na ta nedostatek in na nevarnost, ki preti ljudem na ulici, če slučajno pade teiak kamen ali opeka komu na glavo. Pomagalo pa ni nič —" dokler ni šel mimo neki visoki gospod, dvomi svetnik ali general, ki mu je res priletel ko s opeke z nezavarovanega odra na glavo in ga ubil. Tej nesreči je sledila v 48 urah ministrska naredba, da morajo biti odri zavarovani ...
Prav lako je ludi z zločinskimi napadi v Ljubljani, ki jih je vedno več. Tudi tatvin in vlomov je vedno več. Ce pa človek pogleda v znani »album* na policiji — kaj vidi? Skoro same mlade obraze s moderno dolgimi lasmil ln take mladine dorašča vedno več!
Kaj pravite, g. urednik, ali ni lega stanja v veliki meri kriva današnja vzgoja mladine? Resnični prijatelji mladine so ie dostikrat opozarjali na nevarnost zanemarjene ali slabo vzgojene mladine, ki mora v lakih razmerah podivjati. Naš narod pa si je napravil na podlagi bogatih izkustev pregovor: »Siba (ne palica in ne revolver!) novo mašo poje!* ......
Kaj pravite, g. urednik, kdo ima prav: ah priprosti pregovor ali pa tisti naši učeni vzgojitelji ki vzgajajo (ali pa kvarijo) današnjo mladino po načelu »durch Humanim — zur Beslia.
umu?
Koledar
Torek, 18. decembra: Orači jan, škof; Teotim, mučenec.
Novi grobovi
+ Župnik Franc Lovrenko. V nedeljo dopoldne je umrl na svojem posestvu v Zamušanih v iupniji Sv. Marjeta niže Ptuja, previden s tolažili svete vere upokojeni župnik razborskt g. Franc Lovrenko. Naj počiva v mirul
kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave v Mariboru. Za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Karlovcu je imenovan Pavlovič Matija, višji poverjenik finančne kontrole VI. položajne skupine pri glavnem oddelku finančne kontrole v Novem mestu.
— Napredovanja rezervnih častnikov. Napredovali so v čin majorja san. kap. I. razr. dr. Franjo Ivanji; v čin kap. II. razr. peh. poročnik Branko Divljan; števši od 10. marca 1924 v čin poročnika topn. podporočnik Koloman Kiš in za nižjega vojnega uradnika III. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik IV. razr. Feliks Šperac; števSi od 17. decembra 1927 v čin kap. I. razr. topn. kap. II. razr. Arnold Dajč in Ivan Kušar ter inž. kap. II. razr. Josip Kiršner in v čin poročnika topn. podporočnik Rudolf Piksa; števši od 28. junija 1928 v čin kap. L razr. peh. kap. II. razr. Vilko Kerhin, Dragotin Vrhovčalt, Stevo Adler, Kornel Anau in Franjo Kesler; topn. kap. II. razr. Stanislav Lapajne ter dr. Boris Furlan in san. kap. II. razr. dr. Dragotin Župnik; števši od 15. avgusta 1929 v čin kap. I. razr. lekarniški kap. II. razr. Janko Koricki; peh. kap. II. razr. Evgen Navratil ter Josip Dolničar in topn. kap. II. razr. Viktor Benčevič; števši od 11. aprila
1930 v čin poročnika peh. podporočnik Aleksander Brajer; števši od 28. junija 1930 v čin poročnika sodni podporočnik dr. Ivan Petrič; števši od 17. dec. 1930 v čin poročnika peh. podporočnik Alfonz Gorup; števši od 28. junija 1931 v čin kap.
I.	razr. peh. kap. II. razr. Josip Zec, Franjo Vi-lovič, Pavel Herbst, Edvard Kajzer, dr. Vita Ka-jon, Viktor Fabjan ter Peter Horn in topn. kap.
II.	razr. Dragotin Poznič, Franjo Cenčič in Ra-dovan Švrljuga ter za nižjega voj. uradnika I. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik II. razr. Jaka Oražen; števši od 31. decembra 1931 v čin poročnika konjeniški podporočnik Ivan Rihter, inž. podporočnik Josip Bolda in zrakoplovni podporočnik Mirko Tajs; števši od 6. septembra 1932 v čin kap. L razr. peh. kap. II. razr. Aleksander Korenini, Mavro Belinski in Evgen Hernštajn ter san. kap. II. razr. dr. Reinhold Kenigsdorfer in dr. David Frajnd; števši od 17. decembra 1932 v čin poročnika peh. podporočniki Ante Krokar, Dušan Sarapa, Roman Furek in Franjo Božič; konjeniški podporočniki Vladimir Velebit, Janez Berlisg in Veljko Škarica; števši od 17. decembra 1933 v čin poročnika peh. podporočnika Zoltan Hajnrih in Martin Sreša; topn. podpor. Viktor Kune; inž. podpor. Filip Lončarevič, Jaro6lav Burjan, Karlo Rakuš in Baltazar Kovač ter števši od 6. septembra 1934 v čin san. podpolkovnika majorja dr. Dragutin Lendler in dr. Bela Milho-fer. (Nadaljevanje sledi.)
Ostale vesti
Osebne vesti
— Poročila sta se v nedeljo popoldne v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Albert Rejc, tiared-
nemu in pristojnemu v Beltinci, okrai Dol Lendava, Izpremembo rodbinskega imena iz »Cigan« v »Cankar«.
—	Sneg v planinah. Is Kamnika: Ko so se
včeraj za hip razkadile megle nad planinami, so vsi smučarji takoj ugotovili veselo dejstvo, da je dobil Krvavec belo sneženo kapo. Sneg je zapadel do višine 1500 metrov, vendar pa je moker in nalelava skoro golovo med dežjem. Tudi rob Velike planine je bil bel. Voda v strugi Bistrice kljub neprestanemu dežju ni narasla, kar je znak, da v paninah sneži.
—	Jugoslovanska knjigarna priporoča cerkvenim zborom božične pesmi: Adamič K.: Dan žari o polnoči. 12 božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle. 24 Din; Božični preludiji. 11 Din. — Cadei V.: Rajske strune, zadonitel 20 starejših božičnih pesmi za mešani zbor. 20 Din. — Lav-tiiar J.: Osem božičnih pesmi za mešani zbor. 12 Din. — Jobsl A.: Sv. trije kralji, za mešani zbor. 5 Din. — Premrl SI.: Božične skrivnosti. 16 samospevov za bariton tn klavir. 25 Din. — Premrl St.-p. H. Sattner: Dve božičnici. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem. 10 Din. — Premrl St.: »Le spi< in »O ve lesene jaslice«. Božične pesmi za mešani zbor. 3 Din; Slava Bogu na višavi. 10 božičnih pesmi za mešani zbor in orgle, part. 24 Din. — Sattner p. H.: Božičnice. Sest božičnih pesmi za mešani zbor z orglami. Part. 20 Din, glasovi S 4 Din. — Siclierl Jos.: Pastirci iz spanja. 16 božičnih pesmi raznih skladateljev za mešani zbor. part. 36 Din, glasovi S 6 Din. - Sirherl J.-Premrl St.: Pridite molit Jezusa. 17 bož;čnih pesmi (Riharjevi, Cvekovi. Vavknovi in drugi napevi). Za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi k 6 Din. — Sček Breda: V zvezdicah žari nebo! 11 božičnih pesmi za mešani zbor. 20 Din. — deležnik AL: Kristus rojen je. 10 božičnih pesmi za mešani zbor in orgle.
—	Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila. naravna »Franz-Josei« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga.
—	Pišite svojcem za božič lepe domače razglednice tvrdke Vekoslav Kramarič, Ljubljana. Dobe se povsod.
—	Predrzen vlom v poštni urad. V noči od petka na soboto okrog pol 2 so predrzni vlomilci s siio vdrli v poštni urad v Škocjanu. Zlomili so mrežo na oknu, pobili šipe in tako prišli v urad. Tu so pričakovali bogatega plena, toda težka in dobro pritrjena blagajna jim je to preprečila. V njej je bilo to noč 14.000 Din. Vlomilci, so odnesli le okrog 140 Din in nekaj zavojev. V njih so bile knjige in nogavice nekega dalmatinskega kroš-njarja. Nemške medicinske knjige ne bi mogle tatovom veliko koristiti, zato so jih še v vasi pustili; bili so celo tako plemeniti, da jih niso izpostavili dežju, ampak jih lepo zložili pod streho, kjer so jih zjutraj našli. Na pošti so odprli tudi amerikansko pismo in pustili le prazno kuverto. Vlomilcev je bilo več, ker so iz raznih strani svetili v urad. Vse njihovo početje je čul v sosednji sobi poštni uradnik, toda ni jih mogel prepoditi; bil je pa tudi v nevarnosti, ker so bili vlomlci pripravljeni tudi za nasilje. Vlomilcem je moralo biti znano, da je denar v blagajni, zato lahko upamo, da jim orožniki pridejo na sled. To vsi želimo, da ne bo prebivalstvo stalno v strahu pred vlomi.
—	Misijonska pisarna, Ljubljana, Semeniška ulica 2/I1-, ima v svoji zalogi naslednje knjige: Misijonski govori in predavanja po 7 Din. M i si-jonstvo doma in drugod, po 7 Din. Baraga in Knoblehar, po 5 Din. Naše poli in naši dnevi, po 5 Din. Baragovi nasledniki, po 5 Din. Puščavnik v osrčju Sahare (knjiga ti pokaže junaka volje — bivšega francoskega častnika, ki se je umaknil v Saharo, da bi pokazal mohamedancem novi lik kristjana), po 5 Din. Zadnja Indija (ko boš prebiral življenjepise mučencev, ki so žrtvovali življenje za Kristusa v Zadnji Indiji, boš začutil v sebi pobudo in novo moč za sodelovanje pri misijonskem problemu), po 7 Din. Naši misijonarji (v tej knjižici so znanstveno popisana dela in življenje treh naših misijonarjev), po 6 Din. »Ciam* (nudi vpoglede v vse misijonske probleme), po 20 Din. Tabu (doslej 9 zvezkov, ki opisujejo odkritje Amerike, oceanskih otokov, Kitajske itd.), po 2 Din. Navodilo Družbe za širjenje vere, po
2 Din. »Red in pravilo maše — z vlogamu za vse maše ob nedeljah in praznikih leta, po 20 Din. »Red in pravilo maše« brez vlog, po 2 Din. Posamezne vloge »Red in pravilo mašet po 25 par. Navedeno čtivo je zelo primerno za bož;čni ali novoletni dar, ki ga lahko pokloniš svojcem ali prijateljem. Z naročanjem misijonskega tiska podpirate istočasno misijonarje pri njihovem delu in vzvišeni nalogi v borbi za zmago Kristusa Kralja. Kdor naroči katerokoli od navedenih knjig do 6. januarja 1935, jo dobi za polovično ceno. Po tem roku pa dobi le pri naročilu najmanj pet izvodov en izvod zastonj.
—	Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, ltongestijah. bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omolici, pobilosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Žaganje drv na dvorišču
ne pov2roča ravno prijetnih glasov. Nihče ga ne posluša rad. A tudi Vaš neugooen kašelj nihče rad ue posluša.
Jejte
pa ne bote kapljali. Kašelj lažji ali hujši
bonbone
utoešno preprečuje
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
Celje
0 Poročila sta se včeraj v opatijski cerkvi g. Modrijan Danilo, proleeor na celjski realni gimnaziji, in gdČna Zabukovšek Mijuška. Mladima novo-poročencenia obilo sreče in božjega blagoslova na novi poti v življenje!
(3 Zaprisega rozervne vojske. V nedeljo v dopoldanskih urah je Celje popolnoma oživelo. Iz Celja in večinoma vseh občin celjskega okraja eo se zbrali rezervisti uaše narodne vojske, da polože prisego zvestobe in udanosti Nj. Vel kralju Petru II. Obvezniki so 6e zbrali na različnih krajih in nato odšli skupno na Glazijo, kjer se je ie nahajala četa vojaštva z zastavo 39. pešpolka. Navzoči so bili poveljnik vojnega okrožja g. Gavrilovič in predstavniki civilnih oblasti. Najprej je imel lep nagovor na zbrano rezervno vojsko g. opat Jurak, nakar so položili prisego katoliki, po govoru prote g. Ču-d-iča pravoslavni in po govoru vikarja g. Schafforja evangeličani. Končno je imel še lep govor polkovnik g. Gavrilovič.
j& Žalosten pogreb. V soboto popoldne ee jo vil e Ceste na grad na okoliško pokopališče žalosten pogrebni sprevod. K večnemu počitku emo spremili komaj 12 letno Zaliko, hčerko poštnega uslužbenca g. Kuperja. Pogreba pokojne Zalike, ki je bila edina hčerka ter zato up in nada svojih hudo prizadetih staršev, se je udeležilo zelo veliko občinstva, polnoštevilno pa so spremile svojo sošolko učenke zavoda šolskih sester. Hudo prizadetim staršem izrekamo ob tej bridki izgubi naša iskreno sožalje I
a Smrt kosi. Zadnje dni eo umrli v Celju: gospa Dimetz Marija, roj. Paier, 68 let, vdova po stavbeniku ln hišnem posestniku; pogreb bo danes ob 15.30 na mestnem pokopališču. Isti dan Je umrla v bolnišnici gdčna Ogrizek Gizela, 29 letna šivilja v Razlagovi ulici; pogreb bo danes ob 15 n« mestnem pokopališču. Naj sveti pokojnicaina večna luč, žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje 1
Ptuj
Rokomjači v Halozah. Dne 11. decembra okrog
DRAMA — Začetek ob 20
Torek, 18. decembra: Gugalnica. Gostovanje drame v Celju. Ob 20 Cesta. IMesni večer ge. KaUo Dcla-kove. Izven. Sreda, 19. decembra: Žalujoči ostati. Rod A.
OPERA — Začetek ob 20
Torek, 18. decembra: Izgubljeni valček. Red O. Sredn, 10. decembra: Štirje urobijuni. Premier«. Red Sreda.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 18. decembra ob 20: Ougalniea. Red B. Znižan«
cone.
Sreda, 19. decembra ob 20: Carjevič. Bed C. Znižan« cene.
Četrtek, 20. decembra ob 20: Žalujoči mtali. Red D.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek, 18 derembra ob 20: Gugalnica Veseloigra Olge Schoinpflugove. Gostovanje ljubljanske dramo v celjskem mestnem gledališču.
Naznanila
fjvthlinna
1 Zveza blagajniških zdravnikov v Ljubljani vabi vse zdravnike Ot ZIl, Trgovskega bolniške društva, železnico in Uratovsklh skladnic nn važen fs&stnnek radit davčnih zadev Soslanek v četrtek, 20. devembr«, ob 5 pojioldne v restavraciji »Zvozila«, LJubljana.
I Kino Kodeljevo. Drevi in Jutri ob 8 »Nori baron«. T grajo: Hans Adalliort Schlcttow, Adela Band-rock, Paul Heiilemann. Cene znižane.
t Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20 vaj« moškega zbora.	.,
I Nočno slulbo imajo lekarne: dr. Picooll. T\rr-leva oostn fi; mr. Hočevar. Celovška cesta «2. tn mr. Gartus, Most«.
Radio
— Prekmurski katoliški akademiki, organizirani v svojem društvu »Zavednost«, so med počitnicami nabirali prostovoljne prispevke za naše siromašne srednješolce in akademike, da bi jim v sili dajali podpore in brezobrestna posojila. Oglasili so
se pri naših učiteljih, duhovnikih in tudi pri vseh	..........._____
uradnikih v Soboti, Lendavi in Beltincih. Obiskali 5 zjutraj je bil izvršen predrzen rop nad trgovcem so tudi premožnejše trgovce in kmete, pismeno pa s perutnino Jožefom femigocem in njegovo ženo le-so zaprosili vse občine in posojilnice v Slovenski režijo, stanujoča v Skorb, pn Ptuju. Imenovana^a-Krajini, ki se naj blagohotno odzovejo prošnjam. , konca sta se ob kritičnem času vozila iz Sv. Vida To e bila našim dijakom, ki se morajo povečini sa- 1 proti Leskovcu z enovprezmim vozom paradi nakupa mi vzdrževati, ker jih domači ne morejo, saj včasih ! perutnine. V bližini kapelice, ki stoji ob lianovin----: —j;—L —:	..-i- —^ g^j cegta, ki pelje skozi gozd, sla nenadoma iz zasede skočila dva mask i rana moška, od katerih eden I je vrgel Jožefa Šmigoca na tla, pokleknil nanj, mu 1 1 zamašil usta in mu preiskal žepe, dočim je drugi rokovnj-ač potegnil prestrašeno Terezijo Srnigoc z voza, ji naperil na prea revolver in zakričal: »No-vac ili smrt!« Nato jo je pretipal in ji končno iztrgal iz .jopiča tam spravljeni denar v znesku 1280 Din. Po Izvršenem ropu sta oba zločinca pobegnila v bližnji gozd. Po izjavi zakoncev Srnigoc sta ro-1 kovnjača govorila hrvatsko narečje in sla velike, I močne postave. Popis obraza ni mogoč, ker eta bila
ii nimajo dinarja pri hiši, zelo dobrodošla pomoč. Pomagala jim je iz gmotne stiske, ki je pač v začetku šolskega leta, ko še ni inštrukcij, najhujša. Prekmurski dijaki so darovalcem hvaležni in se jim ob tej priliki najlepše zahvaljujejo. Obenem pa prosijo, aa bi tudi v bodoče, če se še kdaj oglasijo, bili deležni enake naklonjenosti. Tako bomo morali skrbeti sami zase, dokler se ne uresničijo naše največje želje, da bomo dobili svojo lastno popolno £ ."
nove šolat.
gimnazijo v Soboti in bodo ludi naši siromašnejši kmetje brez večjih skrbi dajali svoje nadarjene si-
oddelku Tjanslfe' uprave' Poročal je vojni kurat g. Ivo Maraoič. Mlademu paru želimo veliko sreče in blagoslova.
_ Diplomirani so bili na ljubljanski univerzi absolvirani pravniki Franc Burger iz Celja, Potočnik Adolf iz Radgone in Miro Brečko iz
Maribora. Čestitamo I	.....
— Iz finančne službe. Z ukazom kraljevih namestnikov jc upokoica Naižer Matija, višji davčni
Evharistični kongresi v besedi in sliki je	! maski rana. Uvedena je obširna preiskava, da iz-naslov propagandnemu predavanju za Evharistični	j sledijo razbojnike, toda dosedaj brezuspešno, kongres. Predavanje je bogato opremljeno s sli-	i žrtev požara. V ptujski bolnišnici je umrl v karni zadnjega drž. kongresa, ki se je vršil 1930	j groznih mukah 70 letni posestnik Marko Horvat iz v Zagrebu. Tudi zbirka slik svetovnih mednarod-	1 Trbegovcev, ki je pri reševanju živine ob priliki nih kongresov je bogata, zlasti je bogato zastopan	velikega požara na njegovem domu dobil tako ne-zadnji evharistični kongres v Buenos Airesu. Pri-	j vame opekline, do so ga morali prepeljati v ptuj-poroča se župnim uradom in pripravljalnim od-	■ sko bolnišnico. Vkliuh skrbni zdravniški negi mu borom, da si predavanje čimprej rezervirajo,	niso mogli rešiti življenja. Slike dobite pri Izposojevalnici diapozitivov, Miklošičeva cesta 7, pri pripravljalnem odboru za	Poizvedovanja
Evharistični kongres.	S(tH MjnC.e pnm r,Kuhn v ponedeljek zjutraj od
— Izprememba rodbinskega imena. Banska	Livarsko do TyS*ve. Pošten n:ij'i!tel| nnl Jili odda nnravA v Liubiiani ie dovolila Ivanu Cipan-u, roje- uroai uagradl url lldjihav.Vcloi.ič, Tjricva čuta as.
Programi Radio Lfablfanat
Torek. IS. decembra: 11.00 Sol«kn ura: O norveSkth flordih (dr. Oskar Reya) 12 10 Instrumentalni solistični koncert (n« plohah) 12.50 Pormiila 13IK1 Cas, slavni tenoristi no iiloS"nh 18.00 Otrofiki kotiček (gospa Gnbri-JelMčeva) 18 20 Slabotna šolska deea (ZaJe-Bo«kovlfeva) 18.40 Nemščina (dr Kolarič) 19.10 Radiijski orkester 19.10 Nnclonnlnn ura: ,lugonkwan»l;o jezikovno odinstvo (dr. Tomo MnreMč, nniv. prof, prinio« Iz Zn«rrebn) 20.110 Cas, Jedilnii Mst. prouratn 7,a sredo 20 10 Glasbena ura skladale!!« Miloje Miilnjevlča: 1. T'vodno besedo govori prof. Slavko Osterc, 2 Osein nrtakih narodnih melodij za klavir S. Miniature« Sorbes, 4. Ouatre morecnim potir plnno (I7.va.ia Mart« Osterc) 21 15 RiuMJhH orkester 22.05 Oa«. poroMla, operetna glasba (na ploščnh) 22!in Angleške plošče.
Drugi programi 1
TOREK, 18. decembra: Belgrad: 20 09 Oporne arij« 20.30 Bclgrnjskn filharmonija 32.00 PloVo — Zaar-b 20.30 CelUtlčnl koncert 21.(10 Recitacijo H..iO Miški kvnr tet — Dunaj: 17.25 Klavjrskit koncert 19 35 Olvoritev predart«ke postaje 21.15 Evropski koncert: dunajski simfoniki 22.55 Plnš e — nudimpeS a: 19 30 Zborovski kon cert 21.i>5 Ciganska glasim 22.40 Valčkov koncert — Milan-Trst: 17.10 Lnhka glmslia 20.45 Frosqni'tn, opereta, Lehar — Rim-Rari 17.10 Zahnvna glasba "0 15 Poljska komorna glasba 22.00 Igra — Prana: 18'VI $ndrt*ko-neinškl skladatelji 19 10 Pihnln4 kv.inlet 19.55 S'.aro prn Sko žognnnje 20 45 Koncert F-crsterlevih del ti mm 19 55 Moravske naro 'ne — Bratislava: 19 55 Vo1 išk« godba — \'arfnra: •'fl.nfl Modri Ma/ur, opereta, t.eliar
—	r«a Nemčija: 20 15 ljudsko petle 7.n hoži (Monakovo) — Berlin: 18.30 Ra HIslii ork«*ter "0.45 Operetni \oncort — Kiinigsberp: 19 10 Vosele plošče 20.45 Antigona. SofoVlnjBv« dram« v nemšTnil — ilambiirn: 19 110 Dekliške pesmi 20 45 Vrneta glnsh« 21.'»' Vesni* ura — Vratislava: 19 00 Petje n« pro«teni '.'0 45 SiiR>mkn gin sli« — IJjmko: 18. "0 Vesele |7. mornnrskeg* Mvljenja 50 45 Stnttenrt — K/Hn: 19.30 Vokalni kom ert nn plo š'nh 21.00 Koncert Uso.tovlh det — Prankfurt: 18.50 Radijski orkosler 20.45 Vratiislav« - Slutlgart: 1".0(I Frankfnrt 20 45 Zabavni koncert Railljsl nrn orkoslrn
—	ZUrlrh: 20.00 Rn&ičj,! oratorij. Hudi 21.40 Sejavec In smrt, nvMe.rlJ Iz 15. stoletja — Hlrassburg: 19.30 Radijski orkester 21.30 Orkestralni koncert.
Strah povzroča krvne izpremembe
Adrenalin - dokaz strahu — Podzavestni učinki prestane groze
Gos odkrita zlato rudo
V Prerovu je te dni ncikdo kupil gos, ki so jo prinesli rz vasi Pruska na Slovaškem. Ko so gos razrezali, 90 našli v njenem želodcu svetla ernca. Ko so ta zrnca kemdčno preiskali, so ugotovili, do so čisto /Jato. Prof. inž. Musil, ki še več let proučuje rudninsko sestavo morav-Ao-slovaškega obmejnega ozemlja, trdi, da ni izključeno, da bi v bližini Pruske rudtnine ne vsebovale zlata. Ko se je ta vest raznesla v Pruski, se je takoj začel lov za zlatom. Srečna vas, ki zaenkrat živi vsaj v upanju, dn jo bo 00 reči la zlata ruda, drugi še toga upanja ni-
ma
Ameriški zdravnik, prof. Cannon, je objavil ra-zsežno delo o psihofiziologiji bojazljivosti. Knjiga prinaša veliiko novega gradiva o rojstvu čuvstva strahu in po njem povzročenih spremembah v organizmu.
Stalna prestrašenost ima za posledico spremembo vsebine krvi. Nadledvična žleza izloča izredino količino adrenalina, snovi, ki razširi žile pri vodnice in sploh lasnice. Istočasno oddajajo jetra veliko glikogema, ki se razkraja pod vplivom istega adrenalina ter se meša s krvjo že v obliki sladkorja. Te kemične spremembe imajo svoj globok pomen. Nepričakovano zvišan odstotek sladkorja v krvi poživi delovanje mišic in pred vsem srca. Delovanje slednjega zviša krvni pritisk. Ta ne poimoni nevarnosti za organizem, ker so se bile poprej razširiile vse lasniee, a zato dviga odporno zmožnost in življenjsko zavest organizma. Pod vplivom strahu izvršuje sleherno živo bitje junaštva, katerih
ne bi bilo zmožno v normalnem stanju. Pri begu narašča brzina, ki slavi rekordne zmage. Pri obrambi premaga prestrašen tudi močnejšega nasprotnika prav zato, ker mu strah po-desetori moči. Vse to je posledica spremenjene krvne vsebine, za katero je poskrbela narava takoj pri prvem znamenju nevarnosti, v istem trenutku, kadar se poraja strah.
Prof. Cannon zavača Freudove psihološke nazore. A zatrjuje kljuib temu, da je izredna splošna ali ožja bojazljivost sikoro vedino posledica v otiroški dobi prestane groze. Podzavesten spomin varuje vtis in ga v presledkih oživlja, če tudi ne ve človek sam ničesar več o nekdanjem strahn. Eden izmed avtorjevih bolnikov, bogat newyorški trgovec, je n. pr. trpel vsled posebne oblike »agorafobije« (pro-6torninskega strahu). Ni maral, da bi mu kdo stal za hrbtom iin je celo vedno sedel samo tesno ob zidu. Če je moral na ulico, mu je po-
menila hoja pravo muiko, ker »e je moral stalno ozirati nazaj. Vse dolgo zdravljenje pri najboljših zdravnikih je biilo zaman. Nekoč je obiskal bolnik rojstno mestece, ki ga je bil zapustil v zigodnji mladosti, in slučajno srečal starega trgovca, nekdanjega prijatelja svojega očeta. Ta mož je spomnil sedanjega newyor-škega bogataša na mlada leta in mu med drugim omenil, kako je vtaknil kot deček roko v vrečo s suhimi češpljamd. Pripovedovalec je takrat dečiku neslišno stopil za hrbet in ga prijel za roko. A deček se je taiko prestrašil, da se je onesvestil... Ta spomin je bil vzrok onega življenjskega strahu pred sovražnikom za hrbtom, ki je tako mučil bolnika. Čim je spoznal vzrok svoje podzavestne muke, se je ta takoj razpršila v nič. Mož se je povrnil v New-
york popolnoma zdrav in nepopisno srečen. ★
Kruh
brez izkaznic v Moskvi
>Pred sodišče ste prišli, ker ste sosedu ukradli premog. Ali ste bili že kdaj prej kaznovani?«
»Da, on me je že temeljito namlatil.«
Ali je vaš fant zbolel?
Da, toda tega je kiriv učitelj! On mu je namreč dal nalogo, naj izračuna, koliko časa potrebuje, da poje 23 jabolk, ako rabi za vsako poldrugo minuto. Ko ie prišel do devetnajstega jabolka, smo morali po zdravnika.
Pričakujem od vas, gospod Debeluški, da boste nocoj plesali z mojo hčerko!
Seveda, gospa. Ali mislite, da sem prišel samo na zabavo?
Gospod kandidat. Moje vprašanje vas je očividno spravilo v hudo zadrego? Ne, g. profesor, samo odgovor.
Zdravnik: »Prihodnji mesec izročim svojo prakso svojemu bodočemu zetu.«
Bolnik: »Tako? In za doto mn hočete dati tudi svojega bolnika.
Profesor: »Kaj je potres?« Učenka: »Potres je potres zemeljske skorje, kateremu sledi bobnenje, a kot zaključek dobrodelna predstava.
Pol milijona bolnih za malarijo
Iz Ceylona poročajo, da se tam širi malarija z vso naglico. Računajo, da je zbolelo pol milijona ljudi. Vsak dan namreč umre več bolnikov, po večini otrok. Bolnišnice so prenapolnjene. V zadnjih 20 letih ni nobena bolezen tako razsajala na tem otoku.
Mraz celo na Kubi
Z otoka Kube poročajo, da je tam ■¥ zadnjem času zavladal hud mraz, kakršnega niso doživeli že 75 let. Toplota je padla celo pod ničlo. Ker niso ljudje v teh krajih vajeni mraza, jih je pet zmrznilo.
Biseri iz miocenske dobe
Londonski trgovec Ernest Chapman ima tri drobne, a izredno redke bisere, ki so vredni milijone. Izvirajo namreč od školjk, ki 90 izumrle pred milijoni let v t. zv. miocenski dobi in so zdaj poznane samo v obliki okomenim. Biseri so dosti starejši od piramid v Egiptu. Noben znanstvenik ne ve, kdaj so bili najdeni in kako so se ohranili do naše dobe.
Sovjetska vlada je sklenila, da odpravi izkaznice za kruli. Po t. januarju 1935 bodo Rusi laliko kupovali kruih brez izkaznic. V naglici gradijo nove pekarne. Te pekarne bodo v 24 urah »pekle 200 ton kruha za Mosvo. Tudi v okolici gradijo sovjetska podjetja pekarne. Postavljen je bil poseben odbor, ki bo nadziral reorganizacijo trgovine s kruhom. Nove pekarne morajo pričeti delati že 28. decembra. V Moskvi bodo odprli 149 novih prodajaln kruha. Poleg tega bo 280 trgovcev prodajalo moko in pšenične izdelke.
Angležinje v policijski službi
Ameriški letalec Post se je dvignil v stratosfero s posebnim stratosfernim letalom. Dosegel je višino 14.630 m. V tej višini je ostal dve uri im 10 minut. Sam se je oblekel v nekako potapljaško obleko — to naš bravec opazi tudi na sliki —, ki naj bi ga ščitila pred zračnim pritiskom. Imel je tudi posebno pripravo, ki mu je dobavljala .potrebni kisik.
Ves svet obsoja Mehiko
Demonstracije v New Yorku
Iz Newyorka poročajo:
Pred mehiškim konzulatom v Ne\vyorku so bile demonstracije v znak protesta proti preganjanju katoličanov v Mehiki. Demonstracij so se udeležili vojaki, možje, ženske, po večini katoličani. Med meščane so razdelili več tisoč izvodov okrožnice, ki popisuje trpljenje katoličanov v Mehiki. Demonstranti so nosili table z napisi proti mehiški vladi. Pobudo za okrožnico je dal list »The Catholik Worker« in »Catholic Labor Guild«.
Okrožnica popisuje divjanje mehiških oblasti proti katoličanom in duhovščini. V prvi vrsti izreka obžalovanje, da so tudi ameriške Združene države sokrive tega preganjanja, ker posojajo Mehiki denar in ji dobavljajo orožje. >S to demonstracijo pred mehiškim konzulatom hočemo dvigniti javno mnenje, da bi protestiralo proti zlorabi, da gre namreč denar ameriških davkoplačevalcev v Mehiko in da ga tam porabljajo v takšne namene. Mehiški škofje in sv. oče so svetovali katoličanom, naj potrpežljivo prenašajo preganjanja in naj izvajajo le pasivni odpor; nadalje naj podpirajo vlado v zadevah, ki niso proti katoliškim dolžnostim in naj se nikar ne upirajo s silo. Kljub temu jih mehiška vlada preganja s silo.« Okrožnica se zaključuje takole: »Mi katoličani poživljamo vse svoje sobrate v Združenih državah in po rsem svetu, kakor tndi pripadnike drugih ver, kolikor jim je pri srcu verska svoboda, naj se pridružijo našemu ostremu protestn, da sc bo mehi-fika vlada prepričala, da ne bo mogla nadaljevati sedanjo politiko, ne da bi dvignila proti sebi ves Bvet.< Okrožnica zahteva tudi, naj ameriška vlada odpokliče poslanika Josephusa Danielsa.
Iz Mehike prihajajo poročila, ki pravijo, da se preganjanje katoličanov nadaljuje. — Zanimiva je vest o ravnanju guvernerja Grajalesa. Iz cerkve sv. Kristobala so morali odnesti pokleknik s podobo Brezmadežne. Guverner ga je shranil sani na svojem domu. Pripovedujejo, da on sam vsak dan moli pred to podobo. Odpadniki pa tako strahu-jejo deželo, da se jim mora tudi on sam pokoriti.
V	mestu Tetelpan so zaprli dve gospodični, ki sta obsojeni, da sta doma poučevali krščanski nauk. Policija je vdrla v uredništvo lista »Poslanec Pre-svetega Srca« in vso naklado zaplenila. Rada bi bila aretirala odgovornega urednika, a ga ni našla.
V	Orizabi v državi Vera Cruz sta bila aretirana dva duhovnika, izmed katerih je eden star 69 let.
V	Puebli so zaprli šolo, ki so jo vodili trije duhovniki in deset sester. V državi Chichuahua so ustavljena vsa verska opravila; duhovnikom katoliške in protestantske vere je vlada preklicala do-roljenje, da smejo vršiti dušno pastirstvo.
Guverner Tabasca je predlagal, naj se sprejme zakon, ki bi prisilil vsakega duhovnika, da se poroči, ako tega ne stori, naj mu vlada vzame dovoljenje, da sme maševati. Na ta način bi se država rešila duhovnikov. Drugi zopet predlagajo, da naj bi 1. julija prihodnjega leta izgnali vse duhovnike. Poseben zakon naj bi prepovedal priseljevanje duhovnikov vseh ver.
Policijski komisar v Nacu v državi Sonora je opozoril starše, da bo postopal proti njim, ako ne pošljejo otrok v javne šole, ki so socialistične. Vsakdo bo moral plačati 5—25 pesos kazni.
V zadnjem času se je v Londonu toliko policijskih agentimj poročilo, da je razpisala policija prazna mesta. Kandidatinj je seveda mnogo, toda tako lahko pa ni postati policistinja. V razpisu je rečeno, da morajo biti ikandidati-nje trdnega značaja, nadalje izredno pogumne, zdrave in lepo vzgojene. V veliko prednost jim štejejo, ako so se n. pr. udejstvovale v ženskih dobrodelnih društvih. Poročenih žena londonska policija ne sprejema. Stare smejo biti od 24. do 35. leta in vsaj 1.62 m visoke. Če U6itre-žejo vsem tem pogojem, pridejo pred izkušnjo. Pri izkušnji morajo odgovoriti na naslednja vprašanja: Kako prispeva angleški državljan denarno za državo poleg davkov? Povejte nam, iz katerih razlogov bi ne bilo umestno povišati šolske dolžnosti od 14. do 15. leta! Zakaj je diferencijalna naprava posebna za zadnjo os avtomobila? Kako ponoči lahko ugotovite na zvezdah, kje je sever, in podnevi s pomočjo žepne ure? Popišite nam lego, podnebje in glavne proizvode teli-le koloniji — Kakor vidite, izkušnja ni prav lahka. Prostih je 55 mest in tekma med ženskim spolom bo seveda precej burna.
Novo zvezdo so opaziti
V potsdamski zvezdami so opazili novo zvezdo. Učenjaki so ugotovili, da svetlobna moč zveze že vpada. Zvezdo preiskujejo še nadalje.
Plebiscit
pod nadzorstom
mednarodne policije
Ljudsko glasovanje v Posaarju bo nadzirala mednarodna policija, in sicer pod okriljem Zveze narodov. Razne države odpošljejo del svojega vojaštva ali policije v Posaarje. Menda je to prvič, da so oborožene sile podrejene Zve--i narodov. Naše slike nam kažejo nekaj mednarodnih oddelkov. — Kakor vidite na desni sliki, pošlje tudi Holandsko v Posaorje poseben oddelek svojih čet, in sicer pod poveljstvom kapitana Bruyne (v krogu). To so mornarji, ker Holandsko pehote menda sploh nima. — Na levi sliki spodaj prizor iz angleške vojašnice, kako vadijo četo, ki je bila izbrana za policijsko služibo v Posaarju. — Italija se je odločila, da pošlje v Posaarje bataljon orožnikov, ki jih imenujejo karaibinjeri (na desni spodaj). Ti vzbujajo splošno pozornost s svojimi starodavnimi klobuki. Karabinjeri imajo za seboj precej slavno tradicijo, le v Julijski Krajini niso med našim ljudstvom posebno na dobrem glasu,
»Eden izmed naju je najbrže začel v napačni višini.«
Naš svetovni uspeh
smo dosegli s kvaliteto!
Naši aparati so opremljeni z najnovejšimi iznajdbami, so izdelani resno in dovršeno brez nepotrebnih dekoracij, ki ne spadajo k radio aparatu
Speti
SLUŽBENE OBJAVE LJUBLJANSKE PODZVBZB JZZS
Na rodni Klavrni skui-iMill J7.2S t decembra M bili sprejela ti le sklopi: Kouiisarijat v Uubljauhkl |X>d-zv«u »e ukine, ouspeaz podzv«w.ne uprave «e ranveljaiv-IJ*. ker Je zvezna uprava |KwU>i>ala pri tem nepravilno tn v nasprotju i zvesuluii pravili. Nova zvesuia uprav« bo objavila o tej zadevi točno ln obftirno porodilo u
iavuost. Upravi IJublJuimke podzveze »e naroča. da ta^ oj w>pet prične z rednim poslovanjem. — Tekmovanje ia državno prveuatvo za leto 1981 se ra/zvetjavlja. k« Je bivfta zvezna uprava samovoljno spremenila sletera tekmovanja iu se pri tem ul ravnala po »kletnih prejft-nje redne (tlavue skupSčlne 7,vme. — Tekmovanje za jesensko prvenstvo ljubljanske podzveze se razveljavlja, ker Je komisarijat samovoljno »premeni! »datem tekmovanja, katerega je določila zadnja redna podivezna glavna skuiuViina. Tekmovanje za Jesensko prvenstvo ae izvede v celoti v pomladni sezoni 1935. — Novi zvettnl upravi ae naroča, da izvode verif.iknci.lo rezultatov tahkoatletskfiga državnega prvenstva ?.a druiiue i,n progi a-si SK Ilirijo za državnega prvaka, kar preJSnJa iverzna uprava nI izvrSila. — Zadeva pokala za erose-oountry prvenstvo ljubljanske podzveze bo nova uprava ponovno obravnavala, kakor hitro proline od medna rodne lahkoatletske federacije pravilno tolmačenje Mena SI, zadnji odstavek, oM. prav. JI.AZ. — Nov osnutek 7.a si«leni državnega hazeimkega prvenstva za let« 1935 bo Izdelala nova uprava. Osnutek bo Izročen v pregled vnem pod z vez a m in v poStev prihajajočim klubom. Deflnitil vna rednkoija osnutka mora biti lz.gotovljena do 1. februarja 1935. — Sistem za lahkoatletsko državno prvenstvo zn družine bo Izdelnla nova nprnva sporaiz-nmno s prizadetimi! klnhi do 1. januarja 19.15. — Državno lahkoatletsko prvenstvo za poedlnke za leto 1935 bo v Ljubljani! Termin določi do 1 Jannnrja 1935 skupno « prizadetimi klubi nova nprnva. — Državno cross-oonntry prvenstvo bo v aprilu 1935 v Znerebu. — Spremeni se $ 13 obč. prav. v toliko, da ima odslej pre-stopIvSa igralka takoiSnjo pravico nnslopanla, ako se njen prejfinjl klub v času njene zatirane, katero ie prejela zaradi prestopa, razlile, oziroma, ako je brisan iz zveznega Članstva Spreminja se $ 12 pod7.ve7.nih pravit, po katerem Je potrebna za sklicanje Izredne «kup-Bčtn« o<tsieJ dvotretjinska veMna klubov — $ 24 zvez-nilh pravil se pristavi dodatek: Upravni odbor sklepa prnvomočno. nko prisostvuje soji nn.imnnj sedom članov ni>rave. — Novo službeno gladilo zveze le «.lnlarn]n list- v Zagrebu. — Naslov i\w se glasi: Jugoslovanske zveza ženskih "sporlov, Zagreb, Palmotlčeva R4. — Justin.
fz seje upravneija odbora dne 7. decembra. Podivezna nprnva opnzar.ln vse klube nn gornje sklope zvezne sknn^Mne ln nnroi*a vsmn klubom, da se obračajo odslej v vseh zadevah samo nn njo. Nnslov podzveze g!nsl: Ljubljanska podzvnza .TZ2S, Ljubljana, Kavarna lEvropri.. Nn znnnie se vzame ostavka č'nnn nprnvo g. ma.1or.ia .Tnnca, ki odpotuje 7a stnlno v Belgrad. Soglasno se sklene predložiti zvezni nornvl začasne rmdz.vw.ne sodnike fctnika T.., Jurmara F. In Kn-Sarln J. za stalne. Na znanjo se v/arne poročilo tajnika o glavni skni>Sčdni zvezo. — Tajnik.
Ohčnf zhnr lahknatlrfskih sodnikov bo v sredo. 19. decembra nh 20 30 pri Stnmičn.
sralom klub 34, tehnični odsek Vso tekmovalce obveS*nmo, da smo z gimnastiko zakllnčjli |n lih opo-zarinmo. da se zanesljivo udeleže snstankn noeoj ob 19 v klnhovem loknln nn Aleksandrov! 5. pritlično desno. Ses'nnek le važen znrad! udeležbe v tn*n1n. bližajočih se tekem In evortnolne opreme. Dn danes naj so vsnk Izlnvi glede n^eložhe v tečnlp. Kdor namerava nabaviti klubski pulover, nat prinese denar, knVor dnmc-nlono. Po sostankn obvezen z^Tavnlf'! pregled 7n na siodn.le tekmovnlee: KroJSeH, Ptihnr. Hnnovee. Maritnko, Pome, 7nnnn, Prhaš. Kosmina. Pnloh. La^ar, Dentisch mnnn. Pesnik T ln TT. Pivn^nr F>-nne, Rndol' In Pndo, Notar. Levnrt. Jordan. TTvole. Ko« !n .Tnrlec. ITdor ieli bili verificiran, nnl prinese oo eno Ritko in 1(1 Din. — Tehnični referent: Lado Tint* — Srja tehničvepa nd*eha bo jutri ob 18 v lokalu. Vnžpo zaradi tekom tn tečajev
R7T Viri in, hnekrii sekcija. Drevi oh 19 je v klubski sobi knvn-no Kvropa vnžon n n sM sostanek. Kdor le nnlno zadržan, na! se oornvi^i pismeno nn nnslov: VrvliSek, knvnrnn Kvro^n. Kočar ne bo !n se ne opravi iM, se črla. Pridite v«! !n to^nol — Načelnik.
ffrropsko prvenstvo n drsanju. Pazpts rji evropsko prvenstvo Jen.sk, moSklb ln dvojic Je ie izdal drsalni klub iz St. Mnritz.a. Prvenstvo ho v času nd 24. dn 2li jannarta 1935 v zimiskem stndionn v Rt. Moritzn. Knt obvezfe vade za ženske In mo^e so določene naslednje: okret, protiokret. trojka, vljnga-trojka, dvojna, trolkn-vilugn-dvolna trolka, znnka-vilpgajzanka ter prntltrojka-vljnfi-a-protntrnlka. Prosto drsanje Je določeno na pet minul zn moSke ln 7s dvnMee ter nn Stlri minuto za ženske. Sedanji evropski prvaki so: Norve-iinnka Sonja TTente pri genskah, Avsf"'1ee Karel SehR-for pri moSkih ter madjarski par RoUcr-Rzolln« pri dvojicah.
jVemUkr upnrtnire In sporfnlki, H nastopijo n* her1ins' ih eMmpnl-skih Igrnh, »n že dobili novo nn"or-mn, ki ho za vse enntnn. Tn kToj je spreloln ln pr,»dpl snla dr?nvnn zvezn 7a tolosne vole. Obleka te heTn ter oh--to1a 7ji 5onske iz Vrntko^a. hln^am sl1»oeira ter nad koleni soirnlomeča kriln. hol'h čevllov ter belih, do ko. len sečnin*!!! notravlo MnAi.*! športniki pn tmn.io (lnlcrc bele Mn*e. bole čevlje. ol»o1l pn imnlo ennk bel svnter It, volne, katerega nosijo odprtega ali zaprtega.
	
	+ 1 Globoko užaloščeni javljamo tužno j§3 vest, da nas je naša srčno dobra pra- H babica, stara mati, mati, tašča, sestra, H teta, gospa m Marija Dimetz roj. Paier | vdova po stavbenika danes ob 19, po težkem iin angeljsko po- K trpežljivem trpljenju, previdena z zakra- raj menti za umirajoče, v 69. letu starosti, H za vedno zapustila. M Pogreb drage pokojnice bo v torek, IH dne 18. decembra ob 15.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sveta maša zadušnica se bo brala v (j! sredo, dne 19. decembra ob 7 zjutraj v Marijini cerkvi. Celje, Graz, Rlo de Jnnciro, dne 16. decembra 1934. Rodbine: Dimetz, Fabfan, Kajner, Rischner. %
Gospodarstvo
Novi državni proračun
lz predloga finančnega zakona, ki vsebuje v ( »lavnem vsa določila is prejšnjih proračunskih let, posnemamo o proračunu samem te-le Številke (vse ^milijonih dinarjev, v oklepajih pa navajamo ste- | vilke tekočega proračuna):
Državni dohodki
Neposredni davki 2280,0 (22801,0) v posredrti , davki 2421,0 (2M5,0), monopoM (presežek dohodkov) 1550,0 (1550,0), državna gospodarska podjetja 4705 (386,9), razni dohodki 128,65 (143,45) skupno 6850.2 (6914,3). Iz tega se vidi, da računa finančni minister z znatno zimanjšanim donosom posrednih davkov, to je taks in trošarin, katerega pa bo deloma nadomestil z večjiimi čistimi dohodki od državnih gospodarskih podjetij.
Državni izdatki
Vrhovna državna uprava 145,16 (1^8), pokojnine itd. 1008.25 (997,25), invalidnine 103,5 (103,5), državni dolgovi 869,9 (946,4), ministrstvo pravde 364,04 (357,2). prosveta 790,14 (7935), znanjih zadev 119,1 (120.7), notranjih zadev 530,8 (043,9^1financ 284,2 (296.75). vojske m mornarice (1943,3), zgradb 157,75 (165,2), promet: ministrstvo, upratva pomorstva ter ravnateljstvo rečnega prometa 33 6 (29,8), oddelek za grarlbo novih zeleznic 168 37 (172.0), kmetijsko 61,4 (63.8), trgovina m Vn&isMia 43.9 (44.04), socialna politika in narodno Idravje 146.75 (148.0), firičfia	'Snf
(14^16) proračunski rezervni krediti 20,0 (-».<>), ilsopno 6.S50.2 (6914,35).
''Iz tega pregleda sledi, da so se povečali izdatki za pokojnine za 11.0 milij., nadalje izdatki im-nistnstva pravde za 6,86 milij., kar je v zvezi z ureditvijo sodme službe v Južni Srbiji, ter miniistr-«tva vojske in momanioe za 56,7 milij. Pn vseh oetalih ministrstvih pa eo se izdatki zmanjkali. Največje zmanjšanje je pri državnih dolgovih, za katerih knponeko in amortizacijsko službo bomo v bodočem proračunskem letu pornbilti 76,7 milij. Diti, kar je pripisovati transfememu moratoriju za nase stmanje dolgove. Najmanj se je zmanjšal proračun trgovinskega mimistrstva, ki je bil ze rtalc najnižji.
vsak 1000 reiaov), uvedla nova valuta cruseiro, ki naj bi nadomestila milreis, razdeljena pa bi bila na 100 centov. Do 5 cruseirov bi bil kovani denar, bankovci pa bi bili za 10, 20, 50, 100 in 1000 cruseirov.
Državna gospodarska podjetja
Pni izdatkih državnih gospodarskih podjetij je uspelo znižati izdatke v znatno večji meTi, kot eo pa bili znižani dohodki podjetij. Izdatki so prora-čunaTii na 3137,7 (3256,9), dohodki pa na 3608,2
Obrtniško zborovanje v Celju
Podružnica Društva jugoslcrv. obrtnikov v Celju je sklicala za 9. december obrtniško zborovanje, keterega se je udeležilo nad 100 celjskih obrtnikov ter iz okolice. Predsedoval je g. Holobar. Obsežno poročilo o okrožnih odborih je podal krojaški mojster g. Bizjak, ki je dejal, da zastopajo obrtniki stališče, da naj ne bo med zbornico in obrtniškima združenji nobenih vmesnih institucij, zato je treba ukiniti okrožne obrtniške odbore, ki povzročajo nepotrebno delo, nepotrebne stroške in nepotrebno razburjenje. Sledila je obširna razprava o davčni preobremenjenosti, lcjer je bik) priporočeno obrtništvu, naj se obrača na člane davčnih odborov. Iz obsežne resolucije, sprejete na tem občnem zboru, posnemamo, da zahtevajo razpustitev uprav okrožnih odborov obrtniških združenj in da se pri vpo-stavitvi odborov upoštevajo tudi obrtniki člana Društva jugoslov. obrtnikov. Nadalje zahtevajo, naj se čimprej razpišejo volitve v Zbornico za TOI v Ljubljani. Uredi naj se vprašanje ustanavljanja podružnic in prodajaln tvornic. Pn javnih delih naj se ujx>števa domača obrt. Končno zahtevajo tudi volitve v okrožne urade za zavarovanje delavcev.
Poštljatve izseljencev
V najnovejši knjigi Zveze narodov o plačilnih bilancah v letu 1933 čitanto o pošiljatvah izseljencev, da so znašale v normalnih letih od 1924-1929 okoli GOO milijonov dolarjev v zlatu letno. Ta vsota predstavlja 2% svetovne trgovine v letu 1929. Do {eta 1931 so pošiljatve izseljencev iz raznih držav v domovine r»dle za 25% v primeri z omenjeno številko, do leta 1933 pa že za 60% v primeri s prvo omenjeno številko 600 milj. dolarjev v zlatu. Predvsem so padle pošiljatve izseljencev iz Severnoameriških Zedinjenih držav od 1932 na 1933 od 138 milj na 89 milj. zlatih dolarjev. Nadalje so padle pošiljatve izseljencev iz Francije od 1932 na 1933 od 47 na 31 milj. zlatih dolarjev, iz Kanade 1» od 63 na 5.2 milj. K tem številkam je pripomniti, da so leta 1925 znašale pošiljatve Iz USA 275 milj., iz Francije leta 1926 107 in iz Kanade 1928, 1929 in 1930 po 23 milj. dolarjev. Po uradna ameriški statistiki so znašale pošiljatve naših državljanov iz USA leta 1929 4.5 milj. dolarjev, leta 1931 5.0 milj., leta 1932 3.4 in lani 1.3 mih. dolarjev. Največ dolarjev so poslali svojcem iz USA Italijani, in sicer leta 1929 46.2 milj., lani pa samo še 16.1 milijona.
Likvidacija. Kmetijsko društvo v Tržišču, r. z. z o. z., Tržišče. Prometit.i zadruga za blagovni promet, r' z. z o. z. v Ljubljani.
(3642,8), tako, da ee je presežek povečal od 385,9 na 470,5 milij. Din.
Izdatki posameznih podjetij so naslednji: Državna tiskam« v Belgradu 12,2 (17,7), v Sarajevu 4,77 <5,27); uprava državnih monopolov 375,4 (406,4), državni posestvi Belje in Topolovac 59,6 (62,06), sladkorna tovarna na Čukarici 36,0 (37,6); uprava državnih železndc 1867,85 (1896,85), ravnateljstvo rečne plovbe 91,25 (90 56), pošte, brzojav, telefon 327,0 (329,6), poštna hranilnica — (14,8), drža/vna razredna loterija 8,9 (9,2), državne kobilarne 2,96 (8,6), srednje kmetijske šole 1,2 (3,06), praktična mlekarsko-sirarska šola 0,9 (—), kmetijski zaklad 19,7 (32,7); hiipotekarna banka — (18,5), gozdovi 64,0 (66,8), rudniki 208,8 (219,7), bolnišnice itd. po odbitke dotaoij 53,5 (53,1).
Dohodki pa 60 proračunani sledeče: Državna tiskarna v Belgradu 25,3 (26,8), v Sarajevu 6,0 (6,5), državna monopoli čisti prebitek 375,4 (406.4), Belje in Topolovac 74,7 (73,3), sladkorna tovarna na Čukarici 39,9 (48.3), železnice 2010,4 (1926,7), rečna plovba 93,5 (92,8), pošte itd. 471,15 (482,7), poštna hranilnica 74,0 (61,2), razredna k*terija 8,9 (25,5), ! kobilarne 2,96 (8,6), srednje kmetijske šole 1,2 | (1,2), praktična mlekarSko-siraraka šola 0,9 (—), j kmetijski zaklad 19,7 (18,9), hipotekama bainka i 41.0 (53,5), gozdovi 85,16 (94,15), rudniki 237,3 (266,6). ;
Novost v proračunu je vsekakor, da med izdatki državnih gospodarskih podjetij niso več izkazani izdatki za Državno hipotokarno banko ter Poštno hranilnico ter je v proračun vnesen eamo čisti dohodek, torej že po odbitju stroškov. Cisti dohodek v proračunskem letu 1934/35 se da izračunati za PoSl-no hranilnico na 59,2 milij., zia 1935/36 pa je preračunan na 61,2 mililij., nadalje }e po proračunu 1934/35 znašal čisti dohodek Državne hiipo-tekarne banke 35,0 milij. Din. dočim je za bodoče proračunsko leto vnesen znesek 41.0 milij. Din kot čisti dobiček te ustanove. Izpreinenjen način proračunov Državne hipotekarne banke in Poštne "hranilnice je v zvezi z določilom člena 60 predloga tfi-nančnesa zakona za 1935/36, po katerem sp proračuni obeh zavodov ne bodo več posebej izkazovali v proračunu, ampak samo presežke dohodkov nad izdatki. Predlog proračuna z odgovarjajočimi odredbami obeh zavodov odobrava resorni minister v sporazumu 6 finančnim ministrom. — Nova je postavka za sirarsko-mlekamko šolo v znesku 0,9 milij. v izdatkih in dohodkih, ne vemo pa še, za kateri zavod gre.
Privit. izvozna družba
Iz poročila podanega na občnem zboru dne 15. decembra posnemamo še, da je podružnica Prizada v Skoplju zaključila svoje poslovanje t izgubo 0.35 milj. Din. Podružnica v Sarajevu osnovana februarja 1933 je tudi imela izgube 0 87 milj. Din, Prizad je imel lani kreditov od Narodne banke, Drž. hip. banke ter Poštne hranilnice za 39 milj. Din. Bilanca izkazuje kot smo že poročali, 48.732 Din. Ta rezultat je izkazan po znatnih odpisih, kar je bilo mogoče z vporabo vsega fonda ministrstva trgovine in industrije, ki je znašal 10.4 milj. Din, in s porabo posebnih dohodkov od izvoznih poslov v letu 1931—1932 v znesku 1.77 milj. Din.
Iz računskega zaključka družbe je razvidno, da so znašale plače t.54, upr. stroški 0.57 in režija 0.49 milj. Din. Skupno je bilo odpisov 8.24 milj., izgube podružnic pa so znašale 1.3 milj Din. Družba razpolaga s 73.3 milj. tujih sredstev, glavnica znaša 15 milj. Din. Med aktivi so gotovine 2.6, blago 23.5 in dolžniki 66.1 milj. Din.
Borza
Denar
Dne 17. decembra.
Znižanje notacije za Cnrili
Narodna banka je danes znižala notacijo Cu-riha od dosedanjih 1108.35-1113.85 na 1108.85 do 1111.35, srednji tečaj znaša torej sedaj 1108.80, dočim je prej znašal 1111.10. Seveda je treba k temu prišteti še ažijo, ki znaša 28.5%. K znižanju tečaja za Curih je prijx>mniti, da je dosedanja notacija Curiha bila na naših borzah v veljavi vse od avgusta leta 1932. Nova notacija je preračunana na podlagi tečaja v Curihu, ki je za 0.025 švic. franka višji kot dosedanja podlaga. To je v zvezi z mednarodno slabostjo švicarskega franka.
Prav tako so se znižali vsi drugi tečaji na naših borzah.
V zasebnem kliringu je ostal v Ljubljani avstrijski šiling neizpremenjen na 8.10—8.20, prav tako v Zagrebu na 8.09- 8.19. - Grški boni so v Zagrebu notirali 29.50 den. - Angleški funt je na ljubljanski borzi notiral 228.20-229.80, dočim je na zagrebški borzi popustil na 227.29—228.80. -Španska pezeta je v Zagrebu popustila na 5.60 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2309.07—2320.43, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 79S.16--802.10. London 168.59—170.19, Curih 1105.85—1111.35, New York 3386.67—3414.93, Pariz 225.15—226.27, Praga 142.69 do 143.55, Trst 291.35—293.75.
Curih. Pariz 20.36, London 15.28, New York 308.75, Bruselj 72.15, Milan 26.40, Madrid 42.20, Amsterdam 208.85, Berlin 123.95, Dunaj 73.25 (priv. 57.25), Stockhclm 78.80, Oslo 76.80, Kopenhagen 68.20, Praga 1291, Varšava 56.25, Atene 292, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 0.7675.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes nekoliko čvrstejša in so se nekateri tečaji okrepili, vendar ne v znatni meri. Prometa danes na zagrebški borzi sploh ni bilo, : dočim belgrajska borza ni poslovala. Na zagrebški borzi je bilo zaključenih 25 dehiic Priv. agr. banke.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 49—41, vojna škoda 335—337, begi. obv. 55 den., 8% Bler. pos. 63- 65, 7% Bler. pos. 55—56, 7% pos. Drž. nip. banke 64—66.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 70 den., agrarji 41.50-42.50. vojna škoda 336-337, 12 336 do 337, 2. 335-340, 6% begi. obv. 56-56.50, 8% Bler. pos. 63—65, 7% Bler. pos. 55—56, 7% pos. Drž. hip. banke 66 den. — Delnice: Narodna banka 4700—55C0, Priv. agr. banka 228—232 (229), Osj. sladk. tov. 120 den., Impeks 50 den., Trboveljska 103—11S
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je popolnoma neizpremenjen in prav tako tudi cene, ki so bile naslednje: pšenica 107.50—110, koruza umetno sušena 65 do 67.50, banaška 63-65 in moka 195-200.
Novi Sad. Koruza: bč. in srem. gar. kval. 57 do 59, bč. in srem. suš. 64—65, bč. in srem. za januar 60—61, ban. gar. kval. 54—55, ban. sušena 60—62, srem. suš. ladja 72—73, Mixed ladja 67—68. - Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet slab.
50°/o si prihranite
£e se poslužujete nakupa v
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska ulica 15
Insolvenca v novembru. Po podatkih Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo v mesecu novembru letos v vsej državi razglašenih 19 konkurzov, lani novembra 24. V Sloveniji sta bila letos v novembru 2 konkurza, lani 1. Nadalje je v vsej državi znašalo število prisilnih poravnav izven konkurza 20, lani 9. V Sloveniji so bile novembra 4 poravnave, prav toliko kot meseca novembra lani
Na5 kliring s Švico, Zaradi znatne aktivnosti naše trgovine s Švico je klirinški saldo Švice napram nam znatno padel. Še dne 15. novembra je znašal 225.314 šv. frankov, pa se je do 23. nov. zmanjšal na 157.441, do 30. novembra na 66.952 šv. frankov in je 7. decembra letos znašal samo še 55.155 Šv. frankov, kar praktično pomeni, da ga ni več.
NaSa trgovina s Švico. Po podatkih, ki smo jih prejeli od švicarskega konzulata v Zagrebu, je znašal uvoz v Švico iz naše države 1.339 milj. švicarskih frankov, od tega koruza 0.656, jajca 0.13, perutnina 0.127 in les 0.158 milj. fr., nasprotno pa je Švica izvozila v Jugoslavijo 1.006 milj. šv. frankov. Največ je Švica izvažala k nam tekstilnih stTojev 0.1 milj., anilinske barve 0.085, umetno svilo 0.06 milj, frankov.
Denar v Braziliji. Brazilsko finančno ministrstvo proučuje sddaj predlog, po katerem naj bi se namesto sedanjega nepraktičnega računanja v con-»os, tnilreis in reis (eontos je 1000 milreisov, ki ima
STARŠI!
Otroku, ki obiskuje šolo. daite, ako ie slaboten, použiti vsak dan ziutrai in zvečet malo žličico okusnega »Energina«. za krepitev krvi živcev b teka Otroci, ki redno lemlieio »Energin«, imaio dober tek in so odporni zopei vsa obolenja »Energin« za iatanie krvi živcev in teka daite dekletu med 10 in 17 leti ako je slabotno To ie prehodna dekliška doba. ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki nima teka »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven »ENERGIN« se dobi ? lekarnah » steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg S. br. 19.147/33
Za jugoslovanski patent št. 6883 od 1. okt. 1929 na:
Oproženje za motorna vozila
(»Abfederung Iflr Motorfahrzeuge«) iščemo kupce ali odjemalce licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
»ALGA< ZA MASA20 PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roke ei izlijte nekoliko »Alge« ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko ee je dlan ogrela in posušila. jo namočite nanovo in zopet drgnite. Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjeni del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih boste iineli prijeten občutek in olajšanje bolečin Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili.
»ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. e. br. 18117-32.)
+
Zaspal je v Gospodu po težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere. naš predragi očka, stari očka, stric, gospod
FRANC SNOJ
zasebnik
dne 16. decembra ob tričetrt aa pet popoldne, v 93. letu svoje starosti.
Pogreb predragega pokojnika bo v torek 18. decembra ob pol treh iz hiše žalosti Staničeva ulica 20 (Bežigrad) na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša bo v četrtek ob 7 zjutraj pri Sv. Krištofu.
Ljubljana, Ptuj, New-York, 17.12.1934.
ŽALUJOČI OSTALI
Mali oglasi
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert, (h)
(lužbodobe
Postrežnico
ki 9na nekoliko kuhati in šivati - iščem za ves dan. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14218. (b)

Telefon 38-10 , Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljabljana, Gledališka ulica 12. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Liubliana. Krekov trg 10
Ljublj. kred. banke
knjižice, vsak znesek, kupimo proti takojšnjem plačilu. Sporočite znesek in ceno pod šifro »Denarni zavod« upravi »SI.« pod št. 14216.	(d)
Hudega psa
volčje pasme, kupim. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14230._(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, luvelir, Ljubliana Wolfova ulioa št. 3.
ii m =£1
R. Warbinek
najstarejša tvornlca klavirjev
Ljubljana Gregorčičeva al. S l.
Prodaja inozemskih in
lastnih izdelkov Strokovnjaška popravila
in uglaševanje Najcenejša izposojevalnica Obročna odplačevanja
Posestva
Hiša
novozgrajena, visokopri-tlična, z dvema krasnima stanovanjema - naprodaj. V hiši je vodovod, elektrika ter angleška stranišča. Dalje je naprodaj več stavbnih parcel. Poizve se pri I. Oraiem, Moste pri Ljubljani, (p)
Za Božič
se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke Md. — pri tvrdbi Stanko Florjančič, železarna, Resljeva cesta št. 3 (vhod skozi dvorišče). V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znaten popust. — Ne zamudite ugodne prilike I
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Zdrav, odbran
krompir
oddaja — dokler zaloga
po 50 Din 100 kg
vsako količino
tvrdka A. VOLK,
Ljubljana, Resljeva cesta št. 24.
Standard Radio
Sveža jajca
zajamčena, zaboj 720 komadov 420 Din. Ia. orehe v lupini 100 kg 475 Din - kranko vsaka železniška postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Telefon 2038
✓ > PREMOG KARBOPAKETB DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
Prostov. sodna dražba
premičnin, upadajočih v zapuščino pokojne Zupančič Marije iz Ljubljane, Sv. Petra cesta št. 43
-	in sicer dobro ohranjenega pohištva, perila, obleke, posode, slik itd.
-	se vrši v četrtek, dne 20. L m. ob 9 dopoldne na licu mesta, v Ljublja ni, Sv. Petra c. št 43. -Hafner Mate, javni notai kot sodni komisar. (1)
.i
Naznanjamo, da |« odlel k svojemu Stvarniku po zasluženo plačilo velečastiti
gospod
Franc Ogrizek
npokofeni drameljski župnik
Pogreb blagopokojnega goapoda bo v četrtek, dne 20. decembra 1934 ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Št. Janžu na Dravskem polju. Priporočamo ga v pobožno molitev.
SL Jani na Drav. polja, 17. XIL 1934.
2a!a|oCI sorodniki.
Najprikladnejša darila za Božič so:
Ročne torbice, listnice, denarnice, tobačnice, aktovke, kakor tudi potni kovčki v veliki izberi. Po nizkih cenah dobite pri
IVAN KRAV0S
Maribor, Aleksandrova 13
MIGNON SUPER

Javna zahvala
Podpisana se najiskreneje zahvaljujem prima-riju ljubljanske bolnišnice g. dr. Jožetu Pogačniku, ker me je z veščim znanjem in spretno operacijo rešil hudega trpljenja.
Celje, dne 17. decembra 1934.
JERA JURSE.
Zahvala
Za vse iskrene in številne izraze sočutja, ki sva jih prejela ob težki in nenadomestljivi smrti najine nepozabne hčerke edinke
Žalilie
se vsem najprisrčneje zahvaljujeva. Posebno zahvalo sva dolžna preč. duhovščini, častitim šolskim sestram, ki so pospremili našo hčerko z vso šolsko mladino na njeni zadnji poti; iskrena zahvala tudi vsem številnim darovalcem šopkov in vencev ter vsem za izražena sočuvstvovanja in tolažbo ob najini nepozabni nesreči in potrtosti. Vsem skupaj Bog plačaj I Celje, dne 15. decembra 1934.
Rozalija m Matko K u p e r.
10.000 do 20.000 Din
za zelo dobičkanosno izdelovanje žitnih kav -išče strokovnjak. - Bark Josip, Celje, Pred grofijo U. 6.	(d)
200 Din nagrade
dam tistemu, ki mi izsledi ukradeno psico ber-nardinko. Niko Malgaj, Knezova ul. 19.	(o)
Poizvedbe
Pred kratkim
se je izgubila na Meljski cesta, Maribor, listnica in delavska knjižica. Najditelj se prosi, da gori navedene stvari odda na policiji.	(e)
ICBSS5B
Damsko dvokolo
malo rabljeno in dobro ohranjeno, ter prav tak
črn pianino
kupim. Ponudbe s	ceno upravi »Slov.« pod »Takoj« št. 14220.	(k)
Nova hiša
enonadstropna naprodaj za 60.000 Din. — Jerko, Črnuče.	(p)
Priložnostni nakup!
V Podonavju ob Docavi sta ugodno naprodaj dva mlina. Natančneje: Brača Rieger, mlin, Vršac. Za-željena je nemška korespondenca.	(p)
II

Priporoča se
za pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela
J. HLEBŠ
družba z o. z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 30-70.
Delo točno, solidno in pod garancijo. Najnovejši vzorci. — Cene nizke.

JI«
IU
Prima zimska jabolka
sortirana, od 2.50 Din dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali 3755.	(1)
Tekma okrog sveta
20
Ka vseh večjih postajah eo bile okrepčevalnice in na peronih odprte, samo s platneno ali leseno streho opremljene prodajalnice, za katerimi so ponujali kmetje in kmetice, zaviti v debele kožuhe, mleko v steklenicah, maslo, sir, svež kruh, pečene race, gosi ln jerebice ter druge doore stvari. Na vsaki teh miz je stal 6amovar, v katerem je vrela voda, ki so si jo hodili popotniki iskat v svojih lastnih kangljah.
Na drugih, manjših stojnicah so prodajali zaponke, ovratnice, uhane in druge okraske ter predmete iz ametista, topaza, kamene strele in drugih uralskih mineralov.
Ethel je kupila nekatere malenkosti in se je podala nato v kolodvorsko restavracijo, da bi popila čašo čaja. Na tej poti je morala prebresli visoke snežne žamete, ki jih je bil nagromadil ledeno pihajoči veter. Tračnice so bile popolnoma pokopane pod snegom.
V kolodvorski restavraciji je bilo polno ljudi. Po večini 60 bili kmelje in delavci v kratkih kožuhih, kr/.nenib kučmah, krznenih škornjih in debelih rokavicah iz kunčeve ali ovčje dlake. Na točilnici so i bili razvrščeni dolgi redi 6kled in krožnikov z oblo- ! ženinu kruhi, pirogi (mesnimi pašletaini), piroski, šlruklji i.n vsakovrstnim pecivom.
Ko je Ethel pristopila bliže, da bi vprašala po čaju, je zapazila komaj dva koraka od sebe tisto kinelico, ki je bila že v vozu tako nenavadno strmela vanjo, ter njenega moža. Žena je srčno grizla kruh z gnatjo obložen, In jo je zopet merila z neumno predrznim zaupnim pogledom. To jo je razjezilo, ne da bi sama vedela, zakaj, in mahoma jo . je minila želja po čaju; okrenila ee je na mestu in odšla nazaj v voz.
Razna perutnina
jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v fi-lijalni trgovini Kmetijske družbe, Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 3755.
Nogavice, rokavice, damsko perilo, kravate itd.
od danes naprej
15 % popusta
od reklamnih cen v izložbi
NOGAVICE
.BEMBERG'
Miklošičeva cesta 14
JAJCA
apnena, popolnoma sveža,
se dobe v Javnih skladiščih (»Balkan«) pri tvrdki
FRAN POGAČNIK
d. z o. z., v Ljubljani
19
Priključek na vse volta Se od 25-230 V. Sprejem kratkih, srednjih in dolgih valov. Najmodernejša konstrukcija. Dovršeno točna reprodukcija.
Oblika: moderne linije, najboljši les, okusna izdelava. Cena in pogoji izvanredno ugodni. Prepričajte se sami, da je aparat edinstven. Zahtevajte demonstracijo.
RAD20"reg.,.o,. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7.
Ko je vstopila v 6voj oddelek ter začela odlagati svoj kožuh, je slučajno segla v žep. V6a presenečena je bila, ko je našla v njem zgiban papir. Ni se mogla domisliti, kaj bi to utegnilo biti. Gotovo kakšen listek, ki ga je bila pri tej ali oni priložnosti spravila. Vzela ga je ven, da bi ga še enkrat pogledala, zakaj nek pomen je že moral imeti, ako je bil vreden shranitve.
Bil je košček belega papirja, na njem pa beležka s svinčnikom v angleškem jeziku. Pisava ji je bila docela neznana.
Začudena je čitala:
»Brave girll ,Na skorajšnje svidenje' ste rekli. Well, imate izredno navado držati evojo besedo! A kaj neki hočete v Pekingu?«
VIII.
Kje sta billy AUan in Dick Gordon?
Tretji dan zjutraj, ko je vlak imel že nekaj ur za seboj visoko med oblake segajočo naravno obmejno steno med Evropo in Azijo, so zapeljali v Jakaterinburg. Jakaterinburg, ki je po umoru poslednjega cara in njegove družine dosegel svojo grozotno slavo.
Komaj so kolesa končala svoj zadnji obrat, eo se že odloputnila vrata spalnega voza in dva lrpo oblečena gospoda sta prihrumela noter.
»Iščeva Dicka Gordona, Edvvarda Clarka in Billyja Allana?« je zaklical prvi mimo vrsle odprtih vrat v posamezne oddelke. »Prosim gospode, da se oglasijo.«
Govoril je angleški, in sicer v onem posebnem zavlačujočem piccadilly-narečju, ki je svojstven londonskim obiskovalcem klubov.
Mnogo potnikov je radovedno stopilo k vratom; med njimi tudi Ckrk in Ethel.
»Zaenkrat je tukaj Edvvard ClaTk. Gospoda
Lepe jaselce
kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, hlevčke itd. - razprodaja najceneje: Sv. Petra cesta št. 17, Ljubljana.	(1)'
Gordona in BiMyja Allana pa že morate črtati, ker ju ni v tein vlaku.«
»PaČ, sta,« je drugi ugovarjal. »Jaz sem mister VVright, ki Imam nesrečo in čast zastopati Britieh Press tukaj na skrajnem koncu ziapadne civilizacije. In tale je naš tovarišč Verčinski od »Izvestija« v Moskvi, lri prav tako gladko govori angleški kakor francoski, ker je po moji cenitvi tako v enem kakor v drugem jeziku napredoval nekako do dvanajste lekoije. A vi se gotovo motite, gospod Clark, vaša tekmeca sta tudi tu. Londonski časopisi so že snoči sporočili, in ruski tisk je po njih jx>vzel, da sto vsi trije zdravi prišli v Moskvo ln da ste v soboto od tam nadaljevali pot proti Pekingu. Menda je imel mister Gordon težave s policijo v Moskvi; a se mn je moralo posrečiti kako u iti, zakaj v Londonu objavljeni kablogram, ki naznanja, da je nadaljeval 6vojo pot proti Mandžuriji, je podpisal on sam. Torej je bilo za mojega tovariša Verčinskega in mene nekaj samo po sebi umevnega, da vas vse tri tu inlervjuvam.«
»Pa se boste le morali zadovoljiti samo z menoj, zakaj, kar ee tiče Billyja Allana, da na v6ej poti doslej še sploh nisem videl, in Dick Gordona zagotovo ni tukaj. Ogledal sem si potnike od prvega do zadnjega, a med njimi nii niti enega, ki bi ga mogel — čeprav bi bil preoblečen — imeti za Bil-lyja Allana ali pa za Dicka Gordona. Lahko sporočite v London, da so poročila lažnjiva.
Poročevalec B. II. P. je v dvomu majal z glavo.
»Poročila so preveč odločna, da bi jih mogel imeti za lažnjiva, dasi je tudi moj tovariš iz Moskve brzojavil, da pri odhodu vlaka ni bilo med potniki nili enega ne drugega. Kljub lenvu je vsak oddal svojo brzojavko in po mojem mnenju ona dva sama najbolje vesta, ali sla odpotovala ali ne. Tega enostavno ne razumem.«
»Morda ju je — golovo v njih najneprijetnejše
Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična
Jožica Vidmar
danes, dne 17. decembra ob 6.15 zjutraj, po dolgotrajni tn mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 19. decembra t. 1. ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice drž. splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu,
V Ljubljani, dne 17. decembra 1934. Globoko žalujoče rodbine: Vidmar, Tratnik, Gale.
presenečenje — šele po oddaji brzojavk zadela ovira, radd katere nista mogla odpotovati,« je menil Clark. »Za enega izmed njiju, ne vem samo ali za Gordona ali za Allana, je stvar nedvomno taka; zakaj v našein vozu je nezaseden oddelek, ki je bil oddan do Harbina, kjer moramo preeesti v Peking. Potnika pa ni bilo.«
»Well, si bom pa vendarle ©am ogledal še druge vozove. Preden odide vlak, ee še vrnem.«
S temi besedama je odšel, v spremetvu svojega ruskega tovariša, v sledeči voz. Kot izkušenemu časnikarju mu ni bilo niti na kraju pameti, da bi se zanašal na vesti z ene same strani. Zlasti v takšnem primeru, kakršen je bil tale, bi biLo kaj takega zoper vsa pravila vestne poročevalske službe. Potovanje trojice je bilo v Angliji — in nič manj v drugih delih sveta — zavzelo obseg senzacije, nešteto stav je bilo sklenjenih in občinstvo je z največjo napetostjo čakalo jjoročil. Vsako poročilo s 6tran.i udeleženca je moglo biti radi tega namenoma zmotno zaradi vpliva na sklepanje stav, zato ga je bilo treba primerjati.
»Ako se gospoda vrneta, prosim, bodite tako ljubeznivi in jima recite, da sem šel na brzojavni i urad,« je naprosil Clark, po kratkem premišljevanju, v katerem je očividno prišel do svojega zaključka, gospodično Elhel, ki je še vedno slonela ob vratih svojega oddelka.
»Seveda.«
Kmalu nato sta se časnikarja zares vrnila v 6palni voz.
»\VeIl, gentlemen, ali sta imela pri iskanju kaj prida uspeha?« je vprašala Ethel.
»Ah, vi ste Angležinja?« je presenečen vprašal mister Wright. »Žal, nobenega.«
»Škoda, rada bi bila vedela, kje tiči mister Gordon.«
»Ali ga poznate?«