NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 22 - LETO 52 ■ CEUE, 5. 6. 1997 - CENA 280 SIT
Bo Duri prerasla trava?
Prvič so šli šempetrski delovci v stečaj pod imenom Lik Savinja. Zgodba se ponavlja pod imenom Duri. Vroča tema na strani 7.      ^Bhmi
Poletje
z Novim tednikom
in Radiem Celje
stran 8.
Frupi z znakom
laške pivovarne
Pivovarna Laško kupila 45-odstotni delež
podjetja Vital. Pogovor z direktorjem
Tonetom Turnškom na strani 6.
^ter na fešti pesmi I
Celje je bilo z mladinskim pevskim
festivalom nekaj dni mlada, združena
Evropa. Stran 17.
IMotokros z
1^ mili|om
Policisti so še isti dan ujeli roparja
menjalnice Srečko v Rogaški Slatini.
Stran 32.
FOTO: Gregor Katic
Šport, ki nas dvigne
M kaj. Slovenci, in Celjani niso nikakršne izjeme, imamo nadvse radi košarko. To je potrdil tudi dan
košarke. Pripravili so ga v Centru Interspar v Celju in nanj povabili nekaj košarkarskih zvezd,
privabil pa je gledalce od blizu in daleč. Več na strani 14.
Spolna zloraba
deklice
Dolgoletne zlorabe osumljena dva
starejša občana s Celjskega. Stran 31.
Železna pot skozi
veliki traven
Dogajanja v mesecu ljubezni v kroniki
meseca na straneh 24,25.
Tristo tisoč tolarjev
za steklenico
Odlična konjiška likovna kolonija
pritegnila zanimive ustvarjalce.
Reportaža na strani 34.
V Petici še reportaže, ugankarstvo,
nasveti, avtomobilizem, glasba,
humor... Strani 33-48.
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Ko vzameš |e večja, če dodaš pa manjša
Gre seveda za luknjo - O tem, kolikšna bo letošnja v celjski občinski blagajni, so v prvem branju razpravljali svetniki
»Letošnji proračunski predlog ni skupek
želja, je resnično odraz dejanskih potreb, pa
še te niso vse zajete,« je v uvodu prvega
branja predloga letošnjega občinskega pro-
računa Mestne občine Celje pojasnjevala na-
čelnica oddelka za proračun in finance Dani-
ca Doberšek. Kot je razvidno iz predloga, se
bo v občinsko blagajno letos nateklo nekaj
manj kot 3,8 milijarde tolarjev, svetniki pa so
v prvem branju dali tiho soglasje za največ
350 milijonski proračunski primanjkljaj.
■.mmm
Da se letošnji proračun ne bo kaj dosti razliko-
val od lanskega, ko je občina tudi načrtovala
proračunski primanjkljaj, je v uvodu pojasnil tudi
župan Jože Zimšek. Opozoril je, da še vedno ni
dosežena 100-odstotna finančna izravnava z dr-
žavo, morda jo lahko pričakujejo v letu ali dveh,
vseeno pa je dolžnost občine, da nadaljuje z deli
ter uresniči zastavljene vizije. »Realni moramo
biti v naložbah, glede na to, da Slovenija še nima
državnega proračuna, pa se moramo v občinah še
toliko bolj racionalno obnašati.«
Posamezne proračunske postavke na prihod-
kovni in odhodkovni strani je podrobneje pred-
stavila Dobrškova, ob tem pa izpostavila pred-
vsem tista področja, kjer je kronično pomanj-
kanje denarja. »Celje skoraj nima denarja za
investicijsko vzdrževanje objektov družbenih
dejavnosti, zatika se v naložbah, nemogoče bo
pokriti potrebe komunalne infrastrukture,« je
bila jasna in dodala, da kljub lanskemu sklepu
o izdelavi meril in kriterijev proračunske pora-
be v resornih ministrstvih razen navodila o
dovoljeni 9-odstotni rasti zagotovljene porabe,
niso v občinah prejeli ničesar.
Proračunski predlog so temeljito prevetrili
tudi v vseh matičnih odborih občinskega sveta,
vsem pa je bila skupna ugotovitev, da morajo v
Mestni občini Celje nujno izdelati spisek obsto-
ječih obveznosti iz preteklih let ter jasno, na
dolgi rok, določiti prednostna področja oziro-
ma naložbe. Svetniki so v razpravi opozarjali
na posamezna področja, na njihove pripombe
pa bodo v strokovni službi odgovorih do druge-
ga branja proračunskega predloga, ki bo pred-
vidoma 1. julija. V prvem branju pa so svetniki
sprejeli proračunski predlog z dopolnilom
Nadzornega odbora Mestne občine Celje, da
mora župan o nekaterih svojih pristojnostih
sproti poročati odboru.
Tajnik Mestne občine Celje Aleš Vrečko je
svetnikom predstavil tudi županov predlog,
da v občinski upravi letos zamenjajo 8 let
star službeni avtomobil Citroen XM. Račun-
sko sodišče namreč naložbo, ki jo bodo v
Celju pokrili iz postavke za materialne stroš-
ke in delo občinske uprave, dovoljuje le ob
soglasju občinskih svetnikov. V Celju so z
županovim predlogom soglašali.
Protest skupine svetnikov
Del šentjurskih svetnikov zapustil sejo pri glasovanju o proračunu
šentjurski svetniki so v po-
nedeljek sprejeli letošnji ob-
činski proračun, tik pred gla-
sovanjem pa je nekaj svetni-
kov iz LDS in ZLSD sejo za-
pustilo. Po glasovanju o ne-
katerih amandmajih je na-
mreč svetnik Boris Zupane
(LDS) menil, da svetniki gla-
sujejo stranskarsko obarva-
no.
Pred odločilnim glasova-
njem o letošnjem proračunu
se je umaknil, k protestu pa je
pozval tudi druge. Večina
svetnikov iz LDS in ZLSD mu
je sledila, tako da je glasovalo
18 svetnikov (od 25 udeležen-
cev seje), ki so s 17. glasovi
»za« letošnji šentjurski prora-
čun sprejeli. Sicer pa znašajo
predvideni skupni prihodki
ter odhodki proračuna 924 mi-
lijonov tolarjev, pri čemer so
svetniki med sprejemanjem
predloga sprejeli nekaj predla-
ganih amandmajev, nekaj pa
so jih tudi zavrnili.
Tako so se na ponedeljkovi
seji odločili za sredstva, ki jih
namenjajo za cesti Šentvid-
Podlog ter Ponikva-Blagovna,
za slivniški vodovod ter prevor-
sko šolo, za študentsko organi-
zacijo, za Zvezo tabornikov ter
za Slomškovo hišo na Ponikvi.
Zaradi pomanjkanja novih sta-
novanj so z veliko večino gla-
sov podprli tudi predlog SDS o
ustanovitvi občinskega Stano-
vanjskega sklada, v vrednosti
30 milijonov tolarjev, zavrnili
pa so amandmaje o sredstvih
za cesto Arclin-Ponikva-Lipo-
glav, dodatne instrumente za
pihalno godbo, za delovanje
Ljudske univerze in naložbe v
športni park.
Med uvodnim seznanja-
njem svetnikov o aktualnem v
občini, je župan Malovrh ome-
nil sestanek na protestno zah-
tevo šolnikov, kjer pa so ugo-
tovili, da so vsa leta namenjali
šolstvu bistveno več kot zahte-
vajo merila. Glede skupščine
E-športa je povedal, da je pod-
jetje lani ter letos posluje us-
pešno, pri tem občina ne na-
merava ostati lastnik. Za hru-
ševski podvoz zbirajo sredstva
med obrtniki in podjetniki,
glede nadvoza proti Slivnici
pa se pripravljajo na gradnjo
nasipa.
Sicer pa so v Ekološkem
skladu Slovenije občini odo-
brili kredite za gradnjo vodo-
voda iz Hrastja ter v Dramljah
ter za kanalizacijska kolektor-
ja v Šentjurju ter iia Planini, je
še povedal Malovrh. Gre za
zneske od 2 do 55 milijonov
tolarjev (po obrestni meri
T0M-H6%), za čas od 5 do 15
let, s čimer so svetniki v pone-
deljek seveda soglašali.
BRANE JERANKO
Odvisnost od tirov
v šentjurskem industrij-
skem gigantu Alpos so zara-
di svojega dela od prevoza po
tirih še posebej odvisni. V
zvezi z železniško stavko so
izračunali, da bi jih zastoj
proizvodnje v njihovi Cevar-
ni stal po 2,7 milijona tolar-
jev na dan.
V Alposu potrebujejo me-
sečno po 7 tisoč ton reproma-
teriala, ki prispe po železniš-
kih tirih, po isti poti pa odpre-
mijo 1600 ton cevi. Tako, na
primer, dobava repromateria-
la iz železarn s pomočjo tovor-
njakov niti ni mogoča. V prejš-
njem tednu so imeli zaloge
repromateriala za potrebe Ce-
varne za približno teden dni,
do konca tedna pa bi morali
odpremiti 1100 ton cevi kup-
cem, predvsem v izvoz. Cevi
so sicer odpremili, vendar ne v
času, kot so zahtevali tuji kup-
ci. V zvezi z odvažanjem cevi s
pomočjo tovornjakov pa v Al-
posu računajo, da prihaja pri
daljših razdaljah do razlike v
ceni, ki znaša po približno 40
mark na tono. Prišlo pa je tudi
do zastoja pri pošiljki dvajse-
tih vagonov z jeklenimi trako-
vi, ki so jih poslali iz Češke, v
tem tednu pa naj bi vendarle
prispeli v Šentjur.
Sicer pa se v Alposu bojijo
posledic dosedanje neenako-
merne dobave materiala. To se
bo, zaradi neoptimalnega pla-
niranja, v proizvodnji skoraj
zagotovo odražalo v tem me-
secu.
B.J.
Turizem na
deželi
v Celju bo jutri, v petek, 6.
junija, posvet o razvoju tu-
rizma na podeželju.
Gre za enega od območnih
posvetov, ki so ga za maj ter
junij pripravili v Turistični
zvezi Slovenije v sodelovanju
z državno upravo za pospeše-
vanje kmetijstva ter turistič-
nim sektorjem ministrstva za
gospodarske dejavnosti.
S tem želijo, da bi se vsi, ki
delujejo na določenem ob-
močju, med seboj spoznali ter
bolj sodelovali - tako predstav-
niki gospodarske in obrtne
zbornice, kmetijske svetoval-
ne službe, občin, upravnih
enot, davčne uprave ter nosilci
turizma na deželi.
Posvet bo v Celjskem domu
z začetkom ob 11. uri.
B. J.
Nazarje
praznuje
v Krajevni skupnosti Na-
zarje so za krajevni praz-
nik izbrali 12. junij, v poča-
stitev praznika pa bodo ju-
nija pripravili kar precej
prireditev.
Praznovanja se bodo priče-
la v četrtek, 12. junija, ob 19.
uri z odprtjem razstave
umetniških del zgornjesa-
vinjskih likovnikov, slove-
snost v mali dvorani v delav-
skem domu bodo popestrili
učenci OŠ Nazarje. Prav tako
v delavskem domu bo v
petek, 13. junija, ob 18. uri
prireditev z naslovom Danes
smo vsi hi, hi, hi, ker naš
vrtec rojstni dan slavi.
Prihodnji teden bodo v ok-
viru praznovanj odprli nov
most, pripravili koncert me-
šanega komornega pevskega
zbora iz Luč, se poveselili v
zabavnih igrah, predstavili se
bodo učenci celjske in nazar-
ske glasbene delavnice pod
vodstvom Irene Vrčkovnik.
Še posebej zanimivo bo na
revijalnem nastopu godcev
veteranov in harmonikašev,
ter v drugi polovici junija, ko
bodo pripravili izbirno tek-
movanje za Zlato harmoniko
Ljubečna 97. Zadnji iz prire-
ditev bo zaključni nastop
učencev Glasbene šole Nazar-
je, ki bo posvečen tudi dnevu
državnosti. US
Zaprta magisiralica?
Odbor oškodovancev ob trasi avtoceste v Savinjski dolini je
za danes, četrtek, napovedal protestno zaporo magistralne
ceste med Celjem in Ljubljano na odseku med Latkovo vasjo in
Šentrupertom. Cesta bo predvidoma zaprta od 7. do 13. ure,
protestna zapora pa je posledica neuresičenih zahtev oškodo-
vancev. Oškodovanci so to zaporo napovedali že pred časom,
očitno pa se z DARS in vlado v tem času niso uspeli dogovoriti
za izplačilo odškodnin in spremembo zakonodaje, zato bodo
grožnjo o zapori očitno tudi uresničili. IB
Žalski svetniki
prekinili sejo
Minuli četrtek so žalski
svetniki nadaljevali sejo iz
prejšnjega tedna, vendar
dnevnega reda tudi tokrat ni-
so spravili pod streho, ker so
že po ^eni točki ostali nes-
klepčni.
Kopja so se lomila na predlo-
gu odloka o prispevku za inve-
sticijska vlaganja na področju
ravnanja s komunalnimi od-
padki. V občini so nameravah
uvesti nov prispevek, plačevali
naj bi ga vsi lastniki, najemniki
oziroma drugi uporabniki ob-
jekta bivanja, proizvodnih in
storitvenih dejavnosti na ob-
močju občine, vključeni v si-
stem ravnanja z odpadki. Pris-
pevek bi mesečno znašal 5,50
tolarjev na kvadratni meter
uporabnih površin ali 1100 to-
larjev na kubični meter odpad-
kov. Prispevek bi zaračunaval in
zbiral izvajalec odvoza in depo-
niranja odpadkov Javne napra-
ve Celje vsak mesec ob ceni
odvoza odpadkov. Denar naj bi
bil namenjen poravnavi obvez-
nosti po pogodbi o skupnem
ravnanju s komunalnimi od-
padki z mestno občino Celje,
sanaciji komunalne deponije
Ložnica, akciji čiščenja okolja,
uvajanju ločenega zbiranja od-
padkov in sanaciji divjih odla-
gališč. Prispevek naj bi Žalčani
plačevali 3 leta, odlok pa naj bi
začel veljati s prvim junijem.
Predlagani odlok je v svetniš-
kih vrstah sprožil različna
mnenja, eni so ga podpirali,
drugi menili, da občani z njim
niso bili seznanjeni, da ne
zmorejo plačevati sedanjih
prispevkov, kaj šele novih in da
je bila odločitev o odvozu od-
padkov v Celje prenagljena, saj
je takšen odvoz povezan z bis-
tveno višjimi stroški. Veliko
očitkov je bilo slišati tudi na
račun kmetovalcev, ki v občini
veljajo za velike onesnaževal-
ce, po drugi strani pa jih veliko
število še vedno ni vključenih v
organiziran odvoz odpadkov.
Takšni očitki so svetnike iz vrst
SLS tako razjezili, da so pro-
testno zapustiU zasedanje. Ob-
činski svet potem ni bil več
sklepčen, zato so sejo prekinili.
DrŽava je izbrala celjsko
bolnišnico
Medresorska vladna komi-
sija, ki vodi projekt oživitve
Zdravilišča Rimske Toplice,
je v ponedeljek kot najbolj-
šega ponudnika izbrala
Splošno bolnišnico Celje, ki
se je na natečaj Agencije RS
za prestrukturiranja prijavi-
la skupaj z ljubljanskim pod-
jetjem Investplan.
Pogajanja med medresorsko
komisijo in celjsko bolnišnico
se bodo pričela že prihodnji
teden, pogodba o ustanovitvi
gospodarske družbe pa naj bi
bila podpisana jeseni.
»Zelo smo veseli, ker smo
izbrani za najboljšega ponud-
nika in nam torej država zau-
pa, vendar se zavedamo, da
nas v prihodnjih mesecih ča-
kajo zelo naporna in trda po-
gajanja,« je v torek, ko je me-
dresorska komisija svojo odlo-
čitev objavila tudi uradno, po-
vedal direktor celjske bolni-
šnice dr. Samo Fakin. Uskla-
diti bo namreč treba vrsto
stvari, ki jih v času zbiranja
ponudb ni bilo mogoče, in
dobiti nekatera zagotovila,
brez katerih projekt ne bi mo-
gel uspeti. Dr. Fakin misli pri
tem predvsem na vsestransko
podporo vlade projektu celj-
ske bolnišnice, ki je zasnovan
na tesnem sodelovanju zdravi-
lišča z Zavodom za zdravstve-
no zavarovanje, boji pa se tudi
morebitnih zapletov zaradi
načrtovanih gradbenih pose-
gov v zdraviliški kompleks, ki
je spomeniško zavarovan.
»Vem, da nas v prihodnjih me-
secih čaka veliko pričakovanih
in nepričakovanih ovir, vendar
sem prepričan, da je naš pro-
jekt za oživitev zdravilišča
uresničljiv in bo od njega mar-
sikdo imel koristi,« pravi dr.
Fakin.
Celjska bolnišnica je projekt
oživitve zdravilišča, ki bi bilo
tudi v prihodnje rehabilitacij-
ski center, razdelila v tri faze.
Obnova bi bila končana leta
2000, preureditev kompleksa,
ki bi imel 300 postelj in bi
omogočil zaposlitev sto lju-
dem, pa je ocenila na dobro
milijardo in pol tolarjev. V gos-
podarski družbi bi poleg drža-
ve, ki bi iTnela 45-odstotni de-
lež, in celjske bolnišnice s 30-
odstotnim deležem, bili še
celjsko podjetje Gradiš, Izbira
Laško in hčerinsko podjetje
avstrijske gradbene firme CTC
Alpine v Mariboru.
J. INTIHAR
1. SNOPIČ
DOGODKI
3
Obisk   §
ruskega
veleposlanika
Pretekli teden sta bila
na Kozjanskem na zaseb-
nem obisku ruski velepo-
slanik Aleksej L. Nikofo-
rov in njegov svetnik Va-
lentin Rjabov.
Obiskala sta zdravilišče
Atomske toplice, ogledala
pa sta si tudi znamenitosti
Olimja. Visoke goste so
spremljali predsednik
Skupnosti borcev brigade,
ki je bila ustanovljena v biv-
ši Sovjetski zvezi, Janez
Želežnik, predsednik Me-
dobčinskega sveta Zveze
borcev celjske regije Risto
Gajšek ter predsednik ob-
močnega odbora Zveze bor-
cev iz Šmarja pri Jelšah,
Joško Lojen. O.K.
Višje cene
vrtcev
Celjski svetniki so minuli
teden potrdili za 15 odstot-
kov višjo ekonomsko ceno v
vseh treh celjskih vrtcih. Do
povišanja je prišlo po enem
letu, ceno pa so bili v vrtcih
prisiljeni dvigniti zaradi ra-
sti življenjskih stroškov ter
višjih stroškov dela, ki v vrt-
cih predstavljajo dve tretjini
vseh stroškov.
Nova ekonomska cena (iz
dosedanjih 30.166 tolarjev se je
za dnevno varstvo dvignila na
34.776 tolarjev) velja od 1. juni-
ja naprej, še vedno pa velja
dosedanji način obračunavanja
prispevka, ki ga za varstvo in
vzgojo svojih malčkov plačuje-
jo starši. Le-tem višino prispev-
ka določijo na osnovi družin-
skega socialnega položaja, zna-
ša pa med 15 in 85 odstotki
ekonomske cene. Za malčke iz
socialno šibkih družin starši
prispevka ne plačujejo, doseda-
nji razpon med najnižjim in
najvišjim prispevkom staršev
pa se je gibal med 4.500 in
25.000 tolarjev IS
^ ^      ^       mm
. Dosežki in izzivi
V Štorah minuli konec tedna tretjič obeležili občinski praznik - Pred vrati naložba,
vredna 1,7 milijona DEM
Štorski občinski svetniki so
za praznik občine izbrali 1.
junij. Ta dan so v spomin na
leto 1836, ko je Ignacij Novak
zakupil lastninske pravice za
rudnik najboljšega rjavega
premoga in s tem na sloven-
skih temeljih utrdil začetke
železarstva, Štorani že pred
ustanovitvijo občine prazno-
vali kot krajevni praznik.
Spremljajoče praznične pri-
reditve so se v Štorah vrstile
že ves prejšnji teden, osred-
njo slovesnost pa so pripravili
minuli petek. Župan Franc
Jazbec je v pozdravnem na-
govoru občanom spomnil na
delo, ki je bilo do polovice
prvega mandata že opravlje-
no, hkrati pa nanizal naloge,
ki jih še čakajo. Med njimi je
zagotovo največja izgradnja
obrtne cone med obema avto-
busnima postajama v Štorah,
saj je naložba vredna kar 1,7
milijona DEM. Župan je opo-
zoril na nerešeno vprašanje
meje z Mestno občino Celje,
praznično razpoloženje pa je
v Štorah grenila še misel na
upadajoče gospodarstvo ter
usihajoče železarstvo.
Župan Franc Jazbec in
predsednik štorskega občin-
skega sveta Albin Valand sta
na osrednji slovesnosti sku-
paj podelila priznanja naj-
zaslužnejšim posamezni-
kom in društvom. KUD Fol-
klorna skupina Kompole in
Vokalna skupina Kompolča-
ni sta za svoje uspešno delo
prejeli bronasti plaketi, Pi-
halna godba Svetina brona-
sti grb, Pihalni orkester
Štorski železarji ter Jože
Kragelj in Vladimir Novak
pa srebrne grbe.
Sicer pa ima občina Štore v
svojih prvih treh letih obstoja
marsikaj pokazati. Župan je
kot zgledno ocenil odlično so-
delovanje z občinskimi svet-
niki, delo vseh pa je usmerje-
no v dobrobit in razvoj kraja.
V Štorah so, denimo, letošnji
slabih 430 milijonov tolarjev
težak občinski proračun spre-
jeli že aprila, občinske nalož-
be pa enakomerno porazde-
Ijujejo tako v družbene dejav-
nosti kot v komunalno infra-
strukturo. In ob podatku, da
celotno občinsko upravo se-
stavljajo le trije ljudje - od
novembra, ko je bil župan
Franc Jazbec izvoljen tudi za
državnozborskega poslanca
pa le 2,3 človeka - tudi dejs-
tvo, da skoraj tri četrtine od
40 milijonov tolarjev, kolikor
jim država prizna za celotno
delo občinske uprave, preraz-
porejajo za druge potrebe.
Teh pa v občini ne manjka in
čeprav bodo v Štorah tudi v
drugi polovici mandata nada-
ljevali s tempom, ki so si ga
začrtali ob ustanovitvi občine,
jih bo še ostalo.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Z lepimi željami in čestitkami ob 1. juniju, prazniku občine Štore, je župan Franc Jazbec
zaključil svoj pozdravni nagovor občanom.
Vrelci vlagajo v kraj
Svetniki so prisluhnili direktorju Kolinske
Kolinska je za nakup Ro-
gaških vrelcev plačala zdra-
viliškemu holdingu kupni-
no v znesku 10,4 milijona
mark, v letu in pol pa je
vanje vložila še 3,1 milijona
mark. Gre za pogodbeni do-
govor, po katerem mora v
petih letih vložiti v vrelce 5
milijonov mark.
Vlogo Kolinske v Rogaški
Slatini je na zadnji seji sla-
tinskega občinskega sveta
predstavil njen generalni di-
rektor Lojze Deželak. V Ko-
linski omenjajo tudi, da so
se odrekli za 1,1 milijona
mark svojih terjatev do sla-
tinskega holdinga, prevzeli
so kredit za termalno vrtino
ter poravnali še druge ob-
veznosti do upnikov. V Ko-
linski menijo, da holding
svojih obveznosti, zlasti gle-
de prenosa zemljišč (z vrti-
nami) v Kostrivnici ter tam
l<-jer stoji polnilnica, še ni y
celoti izpolnil. Deželak je
pred svetniki napovedal še
širitev Kolinske v obsotelj-
skem mestu, kamor želijo
seliti del svoje proizvodnje.
Slatinske svetnike, ki jih je
prodaja Rogaških vrelcev vča-
sih razburjala je zanimalo,
koliko bo Kolinska vložila v
kraj. Deželak je omenil, da
med drugim sofinancirajo
vzdrževanje slatinskih par-
kov, direktor vrelcev, Božo
Kolar, pa je omenil precejšnje
zneske za delovanje društev.
Prav tako so odgovorili Ko-
strivničanom, ki jih zanima
ali bodo za uporabo svojih
vrtin deležni denarja. Kolar je
dejal, da bi morala biti Ko-
strivnica deležna denarja od
koncesije.
Na seji, ki je trajala dolgo v
noč, so se svetniki brez po-
sebne razprave odločili za le-
tošnji načrt naložb domače
komunale, OKP, po podaljša-
ni prvi obravnavi pa so spreje-
li tudi odlok o izvajanju gos-
podarske javne službe ureja-
nja pokopališč in pogrebne
dejavnosti. Pri tem gre za
možnost podelitve koncesije
za pokopališča v Brestovcu,
Kostrivnici ali v Sv. Florjanu.
Prav tako so sprejeli odlok o
ustanovitelj stvu šmarskega
Sklada za razvoj obrti in pod-
jetništva, obravnavajo pa še
njegov statut.
Občinski svet pa je tokrat
dal negativno mnenje k ime-
novanju ravnateljice slatin-
ske II. Osnovne šole, ki jo
vodi Karla Škrinjarič. Nje-
no strokovnost sicer visoko
cenijo, moti pa jih poslova-
nje z izgubo. Zato bo morala
pripraviti program sanacije,
občinski nadzorni odbor pa
bo pozoren na porabo sred-
stev.
Občani bodo, po novih me-
rilih v odloku o nadomestilu
za uporabo stavbnega zem-
ljišča, lahko veseli nižjih zne-
skov na položnicah.
BRANE JERANKO
Mediji,
polililca in
gospodarstvo
Klub podjetnikov Zlatorog
pripravlja v torek, 10. junija
ob 18. uri, v klubskih prosto-
rih Celjskega doma srečanje,
na katerem bodo predstavili
Visoko strokovno šolo za pod-
jetništvo ter spregovorili o me-
dijih, politiki in gospodarstvu.
Visoko strokovno šolo za
podjetništvo s sedežem v Por-
torožu bo predstavil dr. Jan
Žižek, v razpravi na temo Me-
diji, politika in gospodarstvo
pa bodo sodelovali odgovorni
urednik Dela Mitja Meršol,
urednik gospodarskih oddaj
na TVS Aleks Štakul in direk-
tor Večera Božo Zorko. Jože
Volfand, ki bo vodil pogovor,
jim bo med drugim zastavil
vprašanja, kakšni so odnosi
med mediji in gospodarstvom,
ali prihaja do zapiranja infor-
macij, v kolikšni meri skupaj z
najboljšimi v gospodarstvu od-
pirajo razvojne dileme in od-
govarjajo na izzive ob prelomu
tisočletja ter kaj bo nastalo na
ruševinah industrije. IS
po svetu
Francozi volili
socialiste
v Franciji je bil drugi krog
parlamentarnih volitev, v ka-
terem so prepričljivo zmagali
socialisti. V 577 članskem
parlamentu bodo zasedli 273
sedežev in bodo skupaj s ko-
munisti (38) in ekologi (7)
imeli 61 poslancev več od
sedanje desno-sredinske
koalicije, ki je z 257 sedeži
doživela velik poraz. Izgubi-
la je namreč kar okrog 200
mest. V parlamentu bo sedel
tudi en skrajni, Le Penov de-
sničar in en neodvisni kandi-
dat.
V novem parlamentu bo kar
62 žensk, medtem ko jih je bilo
v prejšnjem 32. Predsednik
Chirac je že izbral novega pre-
miera. To bo vodja socialistov,
59-letni Lionel Jospin, nekda-
nji univerzitetni profesor. Pred
dvema letoma se je potegoval
za položaj predsednika države,
a ga je premagal Jacques Chi-
rac. Zdaj pa bo z njim v t. i.
kohabitaciji, to je v položaju
kot sta predsednik države in
vlada različnih političnih us-
meritev. Chirac je enkrat že bil
v kohabitaciji in sicer kot pre-
mier, ko je državo vodil socia-
list Francois Mitterrand. In kaj
je bilo odločilno, da so Franco-
zi več glasov zaupali levici?
Poznavalci menijo, da je bilo v
drugem krogu odločilnih tistih
nekaj nad 30 odstotkov voliv-
cev, ki se v prvem krogu glaso-
vanja niso udeležili. Socialisti
so na predvolilnih shodih ob-
ljubljali 700 tisoč novih delov-
nih mest za mlade, skrajšanje
delovnika z 39 na 35 ur ob isti
plači, letos so predvideli grad-
njo pol milijona novih stano-
vanj in obnovo nekaterih mest-
nih četrti, zgrajenih po drugi
svetovni vojni. Socialisti si bo-
do tudi prizadevali za skrajša-
nje predsedniškega mandata iz
sedmih na pet let. Bolj strpni
naj bi bili pri priseljevanju tuj-
cev, ponovno pa naj bi uvedli
načelo, da je lahko francoski
državljan vsak, ki se rodi na
francoskem ozemlju. Gospo-
darstveniki napovedujejo, da
bodo s prihodom levice v Ma-
tignon zastala pogajanja o
skupni evropski denarni enoti
euro. Namesto dosedanje osi
Pariz-Bonn pa naj bi se okrepi-
la os Pariz-London.
O Nohi še brez
odločitve
Tudi po srečanju mini-
strov Nata v portugalski Sin-
tri še ni dokončne odločitve o
tem, koliko novih članic bo
zveza Nato sprejela v svoje
vrste na julijskem vrhu v Ma-
dridu. Nekatere države so se
namreč zavzele le za tri nove
članice, medtem ko bi druge
omogočile vstop kar petim.
Med najbolj vnetimi zago-
vornicami sprejetja treh članic,
najverjetneje Poljske, Češke in
Madžarske, so ZDA in Islandi-
ja. Washington meni, da bi
preveliko število novih članic
oslabilo osrednjo zahodno vo-
jaško organizacijo, poleg tega
pa bi to Natu povzročilo velike
stroške. Kot je dejal nek neime-
novani ameriški predstavnik,
naj bi sprejetje omejenega šte-
vila držav v prvem krogu Natu
omogočilo pripravo drugega
kroga širitve. Isti vir je še zani-
kal, da bi bilo potrebno Slove-
nijo avtomatsko izključiti kot
potencialno kandidatko zaradi
njenih omejenih vojaških
zmogljivosti. Kot je dejal, ne
gre za vprašanje velikosti voj-
ske, ampak združljivosti vojaš-
ke opreme z opremo Nata ter
za stabilnost in sposobnost za
uresničevanje Natovih misij.
Devet članic Nata, predvsem iz
južne Evrope, se zavzema, da
bi se trem kandidatkam pri-
družili tudi Slovenija in Romu-
nija. Njuno članstvo naj bi, po
mnenju Francije in Italije, utr-
dilo stabilnost na vnetljivem
balkanskem območju in utrdi-
lo južno krilo Nato pakta.
Nemčija, Velika Britanija, Nor-
veška, Danska in Nizozemska
pa se zaenkrat še niso odločile,
katere države naj bodo preten-
dentke v tej prvi širitvi Sever-
noatlantske zveze po letu
1982. Seveda pa pet prej ome-
njenih kandidatk ni osamlje-
nih, temveč je za članstvo za-
prosilo še šest držav: Slovaška,
Bolgarija, Litva, Latvija, Estoni-
ja in Makedonija. Uradni krite-
riji Nata so za vse nekdanje
države vzhodnega bloka enaki
- demokratični nadzor nad
oboroženimi silami, vzpostavi-
tev tržnega gospodarstva in
kompatibilnost vojaške opre-
me z Natovo. Sama odločitev o
novih članicah pa je kljub temu
politične in ne vojaške narave.
50 let
Marshallovego
načrta
v teh dneh mineva 50 let od
znanega Marshallovega na-
črta, ki je pomagal obnoviti
porušeno Evropo po drugi
svetovni vojni. Konec maja je
že bila slovesnost v Haagu,
konec tega meseca pa bo tudi
v Berlinu. 5. junija 1947 je
namreč takratni ameriški
zunanji minister George C.
Marshall na podlagi zakona
o pomoči tujini predlagal Ob-
novitveni program za Evro-
po, ki je dobil ime Marshal-
lov načrt.
Porušeno Evropo sta poleg
štirileme vojne opustošili še
dve hudi zimi. Ljudje so trpeli
za lakoto in mrazom. Vplivni
Američani so se zavedali, da ob
tej bedi čaka na svoj trenutek
sovjetski diktator Stalin. V stra-
hu pred izbruhom komuniz-
ma so taisti Američani kongre-
su predlagali naj sprejme pro-
gram, s katerim bi rešil zahod-
no Evropo in njene prebivalce.
Kongres je sprejel Marshallov
načrt, ki je pomenil za dobrih
13 milijard takratnih dolarjev
pomoči v denarju, hrani in dru-
gih dobrinah, s katerimi je bilo
moč obnoviti porušena mesta.
V današnjih dolarjih bi to po-
menilo okoli 88 milijard za 16
držav, ki so bile pomoči najbolj
potrebne. Danes bi pomoč po-
trebovala predvsem vzhodna
Evropa. Vendar, kot je poudaril
Clinton na slovesnosti v Haa-
gu, do novega Marshallovega
načrta ne bo prišlo. Mednarod-
ne denarne ustanove so na-
mreč vzhodni Evropi doslej že
namenile okoli 50 milijard do-
larjev, zasebni investitorji pa
45 milijard dolarjev. Zato bodo
EU in ZDA tem državam po-
magale predvsem z okrepljeni-
mi zasebnimi gospodarskimi
pobudami.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Najsodobnejša naprava za
vse vrste preiskav
V celjskem zdravstvenem domu so kupili najsodobnejši univerzalni ultrazvočni aparat za preiskave otrok m odraslih
- V uporabi bo najkasneje cez dva meseca
Od prejšnjega tedna imajo v
Zdravstvenem domu Celje
nov ultrazvočni aparat. Gre za
zelo pomembno pridobitev,
saj sodi ultrazvočni aparat
med trenutno najbolj dovrše-
ne tovrstne naprave na svetu,
poleg tega pa pomeni za
zdravstveni dom nov korak k
zastavljenemu cilju, to je, po-
stati napomembnejša institu-
cija na področju osnovnega
zdravstva v celjski regiji in
ena pomembnejših v državi.
mm
Celjski zdravstveni dom je
imel doslej dva ultrazvočna apa-
rata, na ginekološkem in na
rentgenskem oddelku, vendar
imata oba zelo ozke zmogljivo-
sti. Z novim aparatom, ki je
trenutno edini v Sloveniji in tudi
v tem delu Evrope, pa bo mogo-
če opravljati preiskave vseh or-
ganskih sistemov otrok in odra-
slih. »Sodobne diagnostike si
preprosto ne da več zamisliti
brez ultrazvočnih preiskav, ki
so neškodljive, neboleče in po-
novljive, poleg tega pa omogo-
čajo tudi specifično diagnosti-
ko« pravi direktor zdravstvene-
ga doma dr. Brane Mežnar.
»Zdravstveni dom ima veliko
dejavnosti in tudi specialistov in
prav zato smo se odločili za
nekoliko dražji, vendar univer-
zalni ultrazvočni aparat.« Apa-
rat je znamke ALOKA 2200 in je
stal blizu 26 milijonov tolarjev
Denar je v celoti zagotovil
zdravstveni dom, ki je lani po-
sloval dokaj uspešno in si je
poleg novega aparat lahko »pri-
voščil« še nekaj manjših naložb.
Ultrazvočni aparat ho uporab-
ljala večina oddelkov, saj je z
njim mogoče opravljati preiska-
ve trebušnih organov, srca in
ožilja, poškodbe mišic in kosti,
omogoča diagnostiko ženskih
bolezni in je pomemben tudi za
spremljanje nosečnosti, veliko
pridobitev pa pomeni tudi za
otroški dispanzer, saj otrokom,
ki imajo težave s kolki, ne bo več
treba hoditi na preiskave v bol-
nišnico. »Za naše paciente bo
gotovo zelo pomembno, da se
bodo zaradi novega aparata
močno zmanjšale čakalne dobe,
saj je sedaj na marsikatero prei-
skavo treba čakati več kot eno
leto.« je prepričan dr.Mežnar.
Zdravniki, ki bodo imeli približ-
no dva meseca časa, da se nava-
dijo na ravnanje z ultrazvokom,
bodo vse preiskave opravljali na
rentgenskem oddelku, kjer je
aparat nameščen. Poleg njih bo-
do preiskave, tudi v popoldan-
skem času, opravljali še speciali-
sti iz celjske bohiišnice, od jese-
ni pa bo v zdravstvenem domu
redno zaposlen tudi rentgeno-
log.
JANJA INTIHAR
iFoto: GREGOR KATIC
Vodstvo Zdravstvenega do-
ma Celje, ki so mu podaljšali
mandat še za štiri leta, želi
letos obnoviti tudi enega od
veznih hodnikov in preurediti
šest ambulant z zelo nizkim
standardom v pet sodobnih,
kupiti pa želi tudi dva ali tri
nove avtomobile za reševalno
postajo. Že lani pa so pričeli z
obnavljanje laboratorija, ki
sodi sedaj med najbolj sodob-
no opreniljene v državi.
Z novim ultrazvočnim aparatom bo Celjanom in tudi ostalim prebivalcem celjske regije
omogočena najsodobnejša diagnostika, deležni najsodobnejše preiskav, skrajšale pa se bodo
tudi čakalne dobe za preiskave.
Kdo bo plačal račune?
Četrtina Konjicanov ne plačuje komunalnih sToritev - Grožnje z odklopi - Kdo bo plačal
ločeno zbiranje odpadkov?
Neplačevanje računov za
komunalne storitve je bilo
eno osrednjih vprašanj zad-
njega zasedanja konjiškega
občinskega sveta. Konjiško
javno komunalno podjetje se
namreč srečuje z izredno ne-
disciplino pri plačevanju ra-
čunov, tako s strani občanov
kakor s strani podjetij. Kar
25 odstotkov odjemalcev
sploh ne plačujejo računov.
Na seji pa je bilo v razpravi
slišati, da se z veliko nedisci-
plino na tem področju sooča
tudi podjetje Bis trade, ki
upravlja s stanovanji in skrbi
za ogrevanje. Obe podjetji iš-
četa poti, kako preseči težave,
zaenkrat pa vidita rešitev v
odklopih. Svetniki so opozori-
li, da bodo z odklopi v blokih
prizadeti tudi tisti, ki redno
plačujejo storitve in ki so že
povzdignili glas, da imajo gro-
ženj dovolj. Pri komunali raz-
mišljajo, da bi postopoma
uvedli etažne in individualne
priključke, zaenkrat pa jim še
ni povsem jasno, kako izterjati
svoj denar, če odklopov ne bo.
Ob velikih težavah zaradi
neplačevanja računov se v Slo-
venskih Konjicah srečujejo tu-
di z velikimi potrebami po in-
vesticijskih vlaganjih na ko-
munalno področje. Komunal-
no podjetje je pripravilo načrt
vlaganj za to in prihodnje leto,
ki naj bi ga financirali iz ne-
davno uvedene ekološke takse
ter sredstev razširjene repro-
dukcije. Predvidevajo, da bodo
zbrali 72 milijonov tolarjev, od
katerih bi skoraj polovica bila
usmerjena v širitev in ureditev
deponije komunalnih odpad-
kov ter urejanje zbiranja in
odvoza odpadkov. Seveda bo
tudi dinamika uvajanja novo-
sti počasnejša, če se bo nepla-
čevanje nadaljevalo.
Bis trade je že napovedal,
da bodo, če do jeseni ne bo
poravnanega vsaj 80 odstot-
kov dolga, prekinili ogreva-
nje. Javno komunalno pod-
jetje pa je dolgove prepustilo
v izterjavo drugim podjet-
jem, sočasno pa že razmišlja,
da bo začelo z odklopi ne-
plačnikov, tako na področju
vodooskrbe kakor urejene
kanalščine.
Javno komunalno podjetje
je svetnikom predstavilo še
predlog ločenega zbiranja od-
padkov, ki naj bi ga v vsej
občini udejanjili v naslednjih
dveh letih. Ker tudi ločeno zbi-
ranje odpadkov zahteva neka-
tere novosti, je komunalno
podjetje predlagalo nov način
obračunavanja cen zbiranja
odpadkov: s sedanjega obraču-
navanja po kubičnih metrih
naj bi prešli na obračun po
osebah v gospodinjstvu. Nov
način obračunavanja bi prine-
sel tudi višjo ceno tovrstnih
storitev. Nove cene pa ni pod-
prl niti nadzorni svet komu-
nalnega podjetja niti svetniki -
ti so opozorili, da so občani že
zelo obremenjeni z različnimi
plačili in da bo potrebno najti
drugo pot za uvajanje ločene-
ga zbiranja odpadkov. Možno-
sti je več: ali bo dinamika uva-
janja takšnega načina zbiranja
počasnejša ali pa bo za nujno
začetno opremo denar prispe-
val občinski proračun. Odloči-
tev o tem bodo svetniki spreje-
li na naslednji seji.
K.Š., A.N.
Bazen v Rimskih Toplicah
spet odprt
Podjetju Forum Terma je v roku, to je do 31. maja, uspelo
dokončati vsa obnovitvena dela na območju termalnega
kopališča v Rimskih Toplicah in bazen je od nedelje zopet
na voljo obiskovalcem. Kot smo že pisali, je bilo kopališče
ves april in maj zaprto, saj je bilo treba sanirati vrsto stvari,
ki jih je upravljalcu in najemniku bazena konec marca z
odločbo naložil zdravstveni inšpektor.
Čeprav inšpektor še ni opravil ogleda opravljenih del, je
podjetje Forum bazen vseeno odprlo. Direktor Foruma Samo
Klemen namreč meni, da so storili vse, kar so po odločbi
morali oziroma še več, tako da bodo tudi obiskovalci kopališča
zadovoljni. »Žal vsega, kar smo načrtovali, nismo mogli naredi-
ti, saj nam lastnik kopališča. Turistično društvo Rimske Topli-
ce, ni dalo soglasja, da bi korito« bazena oblekli s posebno
plastično folijo,« pravi Klemen. Material, vreden 40 tisoč
nemških mark, je zato deponiran v Mariboru, hudo načet
bazen pa so učvrstili s posebnim vezivnim betonom. Na novo
je urejena tudi okolica, najpomembnejše pa je, da so poskrbeli
za kroženje termalne vode in s tem uredili dezinfekcijski
postopek, namestili pa so tudi črpalko, ki omogoča večji obtok
vode. JI
Vitanje bo praznovalo
Vitanjski občinski svet je
na zadnjem zasedanj potrdil
predloge za letošnje občin-
ske nagrade in priznanja.
Denarno nagrado v višini
2000 tisoč tolarjev bo prejelo
Gasilsko društvo Vitanje, zlati
grb - najvišje občinsko prizna-
nje - pa bo vitanjski župan
podelil Antonu Kokolu, direk-
torju obrtnega podjetja Kovi-
nar. Priznanja bodo podelili ob
praznovanju občinskega praz-
nika, 25. junija. V Vitanju se
bo pb prazniku zvrstilo precej
športnih prireditev: turnir v
odbojki, gorsko kolesarjenje
do Rakovca, nočni pohod na
Stenico, kros po ulicah, nočni
nogometni turnir, pa tudi kre-
sovanje bo, in slavnostna seja
in osrednja proslava ob občin-
skem prazniku.
Vitanjski svetniki so razde-
lili še nekaj več kot 700 tisoča-
kov občinskega denarja, ki bo
porabljen za družbene dejav-
nosti: Največ, 330 tisoč tolar-
jev bo dobilo vitanjsko turi-
stično društvo, 110 tisočakov
domače planinsko društvo,
preostali denar pa še številna
druga medobčinska ali doma-
ča društva, kot so Sožitje,
Sonček, medobčinska organi-
zacija slepih in slabovidnih.
društvo upokojencev Vitanje
in druga.
Sicer pa so na seji v Vitanju
sprejeli še program komunal-
nih javnih del za letos. Občina
in Republiški zavod za zaposlo-
vanje sta konec maja zaposlila
tri delavce, ki bodo do jeseni
urejali ceste, zelenice, vodna
zajetja, bankine, čistili vodne
brežine in struge ter jaške. Či-
stili bodo tudi okolico obeh gra-
dov in dostopne poti, urejali in
markirali nekatere druge turi-
stične poti, žago na Rakovcu,
pomagali bodo pri urejanju po-
kopališča in po potrebi tudi pri
drugih komunahiih delih.
po državi
Panožne
pogodbe
LJUBLJANA, 3L maja
(Nedelo) - Čeprav se je
30. maja iztekel rok ve-
ljavnosti splošne kolek-
tivne pogodbe in social-
nega sporazuma, vlada,
delodajalci in sindikati pa
se niso uspeli sporazume-
ti o sklenitvi nove kolek-
tivne pogodbe, pri izpla-
čevanju plač ne bo pravne
praznine. Še nekaj časa
bodo namreč veljale pa-
nožne kolektivne pogod-
be, v veljavi pa ostajata
tudi eskalacija, to je us-
klajevanj plač z rastjo cen
na drobno, in minimalna
plača.
Vlaki vozijo
UUBLJANA, L junija
(Delo) - Železniški sindi-
kati so do polnoči v četr-
tek, 5. junija, zamrzniU
stavko, ki sicer traja od
20. maja. Delodajalska
skupina in predstavniki
centralnega stavkovnega
odbora so se namreč do-
govorili, da se bodo priče-
li pogajati o novi tarifni
prilogi h kolektivni po-
godbi. Sindikati zahteva-
jo izhodiščno plačo v viši-
ni 42.500 tolarjev bruto in
regres v višini 102.000 to-
larjev bruto, delodajalci
pa jim ponujajo manj,
vendar sta obe strani pri-
pravljeni na kompromis.
Konec zgodbe
LJUBUANA, 2. junija
(Večer) - Združena lista
socialnih demokratov je
umaknila referendumsko
zahtevo pod geslom
»Ohranimo naše bogas-
tvo«, saj je ustavno sodiš-
če večji del vprašanj raz-
veljavil kot neustavne. Če
bi ZL vztrajala pri refe-
rendumu, za katerega je
zbrala preko 52.000 pod-
pisov, bi ga državni zbor
moral razpisati. V stranki
poudarjajo, da je nespre-
jemljivo, ker se pri nas
lahko izvede le referen-
dum, s katerim soglaša
pet ustavnih sodnikov,
slišati pa je tudi ideje, da
bi združena lista vnovič
začela zbirati podpise.
Bela stavka
UUBLJANA, 2. junija
(Delo) - V Policijskem
sindikatu Slovenije se pri-
pravljajo na belo stavko.
Za ta korak so se odločili
zato, ker so se naveličali
opozarjati vlado na ob-
veznost izplačila nadur in
izvedbo napredovanja de-
lavcev. Vlada je namreč
pred dvema mesecema
ustavila izplačevanje na-
durnega dela v državni
upravi, tako da bodo de-
lavci notranjega ministrs-
tva čez nekaj dni dobili
izplačanih samo osem od-
stotkov opravljenih nadur
v marcu in aprilu. V t.i.
beU stavki, ki je poUci-
stom še dovoljena, mora-
jo opraviti večino svojih
obveznosti.
1. SNOPIČ
DOGODKI
5
Poskrbimo za zdravje že danes
Na razstavišču Celjskega sejma bo
čez slaba dva tedna, 18. junija, odprl
svoja vrata 5. sejem za zdravo življe-
nje z naravo Senior '97. Po zadnjih
podatkih bo na sejmu, ki ga bodo za
svoje letno srečanje izkoristili tudi
slovenski upokojenci, sodelovalo
okoli 100 razstavljavcev, generalni
pokrovitelj sejma pa je Klasje Celje.
Namen sejma, ki ga organizatorji
pripravljajo pod skupnim sloganom
»Poskrbimo za zdravje že danes«, je
predstavitev zdravega načina življenja
ter zdravih načinov lajšanja in prepre-
čevanja različnih zdravstvenih težav.
Posebnost sejma bo tudi letos Ulica
zdravja, ki jo že tradicionalno priprav-
lja Zdravstveni dom Celje z gosti. V
Ulici zdravja bodo vse sejemske dni do
22. junija delovale svetovalnice, v kate-
rih bodo medicinske sestre ter drugi
strokovnjaki obiskovalcem svetovali,
jih motivirali za zdrav način življenja
ter predstavljali pravočasno in pravil-
no preventivo za ohranitev zdravja.
Obsejemska strokovna posvetovanja
in srečanja pripravljajo v Zbornici
zdravstvene nege Slovenije, Psihiatrič-
ni in nevrološki sekciji ter Društvu
medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Celje. »Bolezni ne bo, če ji ne
daš priložnosti«, je naslov enega od
posvetov, med obsejemskimi priredi-
tvami pa velja omeniti še predstavitev
dejavnosti patronažnih medicinskih
sester ter prikaz dietnih pogrinjkov in
zdrave hrane, s ponudbo receptov in
praktičnih nasvetov, seveda.
V okviru sejma bodo svoje mesto naš-
le tudi predstavitve zdravilišč, turistič-
nih agencij in rekreacijskih centrov, pa
seveda tudi različnih pripomočkov .in
opreme za razgibavanje ter nego, koz-
metike, zdravilnih zelišč ter številnih
društev, zavarovalnic in založb, ki svojo
dejavnost usmerjajo na to področje.
«■■■■■■■■»1»  I. STAMEJČIČ
Drugi sejemski dan, četrtek 19. ju-
nij, bo v znamenju Srečanja upoko-
jencev Slovenije. Osrednja prireditev,
na kateri bo okoli 30 tisoč slovenskim
upokojencem spregovoril predsednik
države Milan Kučan, bo dopoldne v
sejemskem Atriju, srečanje pa bo
spremljalo še več zabavnih in kultur-
nih ter turističnih predstavitev.
Delo v prazno?
Tržni inšpektorji v Celju zagotavljajo, da opravljajo svoje
delo v okviru pristojnosti
v celjski enoti Tržnega inš-
pektorata Republike Sloveni-
je so v ponedeljek pripravili
novinarsko konferenco, na
kateri so podrobno predstavi-
li svoje ukrepanje v zvezi s
kršitvami obratovalnega časa
v gostinskih lokalih. Glavni
republiški tržni inšpektor, ki
je edini pristojen za dajanje
informacij, je vodstvo celjske
enote pooblastil, da javnosti
predstavijo opravljeno delo.
Po besedah pomočnika glav-
nega inšpektorja Leopolda
Jevšenaka so tržni inšpektorji
na območju celjske, štorske in
vojniške občine opravili 615
rednih pregledov ter 248 kon-
trolnih pregledov (v nočnem
času, zvečine v policijskem
spremstvu) kršitev obratoval-
nega časa. Inšpektorat dobiva
veliko pritožb in prijav, vsako
pa inšpektorji temeljito prouči-
jo in ukrepajo v okviru pristoj-
nosti. »Mnenje javnosti, da trž-
ni inšpektorji ne ukrepamo, to-
rej ne drži. Res pa je, da ne
moremo ukrepati tako, kot bi
ljudje želeli. Mi namreč nismo
pristojni, da bi posamezne lo-
kale kar zaprli, lahko le posre-
dujemo predloge sodniku za
prekrške in častnemu sodišču
gospodarske zbornice zaradi
kršitve poslovne morale, v
skrajnem primeru pa lahko pri-
stojnim organom lokalne
skupnosti posredujemo tudi
predlog za pečatenje lokala.
Vendar lahko lokal zapečatimo
le, če s tem soglašajo tudi v
občini,« pojasnjuje delo tržnih
inšpektorjev Jevšenak.
Doslej so pristojnim služ-
bam Mestne občine Celje na-
slovili 8 predlogov, v katerih so
zaprosili za pečatenje posa-
meznih lokalov, vendar odgo-
vora niso dobili niti v enem
primeru. Tržni inšpektor Ivan
Gaberšek je sam posredoval 7
predlogov, poudarja pa, da gre
resnično za najbolj vztrajne in
ponavljajoče kršitelje, tiste to-
rej, pri katerih so izčrpani že
vsi drugi ukrepi. Resnici na
ljubo namreč na območju celj-
ske, štorske in vojniške občine
velika večina gostincev spoštu-
je obratovalni čas ter vse druge
predpise in določbe, ki izhaja-
jo iz zakona o gostinstvu.
I   I. STAMEJČIČ
Čeprav tržni inšpektorji v
ponedeljek niso želeli govori-
ti o imenih oziroma o posa-
meznih lokalih, so vendarle
posredovali podatek, da je
med vztrajnimi kršitelji obra-
tovalnega časa izstopajoč pri-
mer celjskega Barflya. V tem
lokalu so namreč kar 112-
krat hudo kršili predpisani
obratovalni čas (prekoračitev
za 6 ur), 760-krat pa so ga
prekoračili za 2 uri.
V Celju brez dovoljenja
obratuje 12 gostinskih loka-
lov, v njih pa tržni inšpektorji
ne morejo posredovati druga-
če, kot da ugotovijo nedovolje-
no obratovanje. Ti, na »črno«
odprti lokali so tudi zvečine
primeri, ki jih v sodelovanju z
lokalnimi oblastmi tudi zape-
čatijo. Zadnjega, Vegas v Gos-
poski ulici, so v Celju novem-
bra 1995, za prihodnji mesec
pa tržni inšpektorji napove-
dujejo še eno pečatenje.
Makadama ne bo več?
Regionalko v Kozje bi asfaltirali v dveh letih
Med torkovim sestankom
v zvezi s asfaltiranjem dela
regionalke med občino Koz-
je ter Šentjurjem, je pred-
stavnik Direkcije za ceste
Jure Vojska napovedal, da
nameravajo nadaljevati z
deli na preostanku makada-
ma še letos.
^^■■■■■■■■■■■■■Hi
Na sestanku v Lesičnem, ki
ga je sklical posebni odbor za
gradnjo ceste Prevorje-Lesič-
no, je njegov podpredsednik
Jože Pirš predstavil problem.
Gre za regionalno cesto, ki
povezuje občino Kozje s Šent-
jurjem in Celjem po najkrajši
poti, čez Lesično ter Prevorje,
kjer pa je še 3,5 kilometra
makadama v dveh občinah.
Lani so hude težave predstavi-
U tudi predsedniku vlade, dr.
Janezu Drnovšku, letos apri-
la pa še novemu ministru za
promet in zveze, mag. Anto-
nu Bergauerju.
Na nujo po sodobni promet-
ni povezavi so med sestan-
kom opozorili tudi drugi člani
odbora, župan Kozjega dr.
Božo Sok, Marija Rataj, ki je
zastopala šentjursko občino
ter   predstavniki   krajevnih
skupnosti Kozje, Lesično, Za-
gorje in Prevorje.
Sicer pa je predstavnik Di-
rekcije Vojska potrdil, da je
cesta vključena v njihove pro-
grame. Dejal je, da bi z grad-
njo na preostanku nadaljevali
še letos, drugo leto pa končali
s asfaltiranjem celotnega 3,5
kilometrskega odseka. Pro-
jektno dokumentacijo imajo
pripravljeno za 1,5 kilometra
regionalke (s šentjurske stra-
ni), preostanek pa je v izdela-
vi. Takoj po sprejetju državne-
ga proračuna bi začeli s prido-
bivanjem potrebnih zemljišč.
BRANE JERANKO
Dvoje priznanj
Predsednik Združenja
borcev in udeležencev
NOB Mestne občine Celje
Risto Gajšek je pred dnevi
prejel dvoje priznanj.
Za zasluge pri ohranjanju
tradicij brigade, ustanovljene
v bivši Sovjetski zvezi, ki šte-
je še okoli 400 živečih borcev
in ima svoj domicil v Celju,
ga je ruski veleposlanik Alek-
sej Nikiforov odlikoval z me-
daljo Prezidija ruske federa-
cije (Jelcinovo odličje). Hkra-
ti pa mu je izročil tudi spo-
minsko medaljo Žukova, iz-
delano ob 100-letnici rojstva.
Kraljevska britanska legija
pa je Ristu Gajšku za zasluge
pri organizaciji lanske spo-
minske slovesnosti ob odkrit-
ju spominske plošče anglo-
ameriškim obveščevalcem
med drugo svetovno vojno v
Logarski dolini, poslala pri-
ložnostno darilo.
Konferenca
podmladka
LDS
Minulo soboto je bil v Ho-
telu Žalec kongres Sivih
panterjev in programska
konferenca Mladih liberal-
nih demokratov.
■ Sprejeli so resolucijo Mladi
za Evropsko unijo. S tem so
potrdili, da želijo v Evropo,
med drugim tudi zaradi pravic,
možnosti in ugodnosti študen-
tov v državah Evropske unije in
na tamkajšnjih univerzah.
Častni gost srečanja v Žalcu je
bil minister za delo, družino in
socialne zadeve Tone Rop.
MV
LDS v Slivnici
šentjurski občinski odbor LDS-Liberalne demokracije
Slovenije pripravlja za jutri, v petek 6. junija, spomladan-
sko srečanje članov, simpatizerjev in yrijateijev stranke.
Vsakoletno srečanje, ki se bo začelo ob 15. uri, bo v
znamenju družabnih športnih iger, zaključili pa bodo z razgla-
sitvijo rezultatov in družabnim srečanjem. Prireditev bo v
Gorici pri Slivnici, v okolici kulturnega doma. Na srečanje so
povabili tudi Toneta Anderliča, pričakujejo pa prav tako
ministra dr. Pavla Gantarja. V slabem vremenu bo srečanje v
avU kuhurnega doma, ob 19. uri. B.J.
Graf enauer v Velenju
Prejšnji petek so v mestni občini Velenje pripravili delov-
ni pogovor z ministrom za lokalno samoupravo Božom
Grafenauerjem, ki so se ga udeležili predstavniki vseh
uradov v velenjski občini in župani Šoštanja. Šmartna ob
Paki ter Velenja.
Ministru so predstavili problematiko, s katero se srečujejo v
svojih občinah, pri tem pa izpostavili problem razmejitve nalog
med županom in občinskim svetom. Po mnenju velenjskega
župana Srečka Meha so posebej kritična sredstva zagotovljene
porabe. Obstoječo infrastrukturo v Velenju morajo vzdrževati, za
to pa nimajo dovolj denarja. Opažajo tudi, da manjše občine, ki so
nastale z lokalno razdelitvijo, bolje uspevajo kot večje. Meh je še
poudaril, da bodo težave v velenjski občini precej manjše takrat,
ko bodo imeli svoj izvirni dohodek. Garfenauerju so predstavili
tudi svoja stališča do zakona o pokrajinah in ga opozorili na
problematiko sodelovanja med upravno enoto ter občino.     KL j
po državi
Devetletna šola
kasneje
UUBLJANA, 27. maja
(Večer) - Državni zbor je
odločil, da se rok za uvedbo
devetletne šole podaljša za
eno leto. To pomeni, da se
bodo prvi otroci izobraževali
v devetletnem programu leta
1999, za vse prvošolce pa bo
devetletka obvezna leta
2002.
Moderna
prometna varnost
UUBUANA, 28. maja
(Večer) - Državni zbor je
opravil drugo branje zakona
o varnosti cestnega prometa,
s katerim bodo uvedene ka-
zenske točke za hujše pro-
metne prekrške ter v skladu s
tem sprejel tudi novelo zako-
na o prekrških. Kazenske toč-
ke se lahko predpišejo v raz-
ponu od ena do sedem. Voz-
nik, ki bo v dveh letih dosegel
ali celo presegel osemnajst
kazenskih toč, bo moral voz-
niški izpit ponovno opravlja-
ti. Enako bo kaznovan voznik
začetnik, če bo v dveh letih
zbral sedem točk. Največ ka-
zenskih točk - sedem, je
predvidenih za vožnjo pod
vplivom alkohola ali mamil.
Podpredsednica
UUBLJANA, 29. maja
(Dnevnik) - Državni zbor je
dobil novo podpredsednico.
Večino glasov (48) je dobila
poslanka DeSUS Eda Okre-
tič-Salmič, njena nasprotni-
ca Helena Hren-Vencelj iz
SKD, ki je dobra dva meseca
že bila podpredsednica, a so
jo zaradi medstrankarskega
dogovora razrešili, pa je do-
bila le 31 glasov. Državni
zbor, tokrat spet brez po-
slancev SDS, je z veliko veči-
no potrdil tudi krščanskega
demokrata Marjana Schif-
frerja za predsednika komi-
sije za Slovence v zamejstvu
in po svetu.
Slomškov sklad
UUBUANA, 29. maja
(Delo) - Slomškov štipendij-
ski sklad, ki sta ga ustanovila
Delodajalska organizacija
Slovenije in Krščansko vza-
jemno društvo, bo letos prvič
podelil pet štipendij. Štipen-
dije, ki bodo znašale 15.000
tolarjev na mesec, so name-
njene predvsem tistim mla-
dim iz socialno ogroženih
družin, ki se bodo letos prvič
vpisali v program srednješol-
skega ali poklicnega izobra-
ževanja. Prošnje je treba
predložiti do L septembra.
Panožne pogodbe
UUBUANA, 31. maja
(Nedelo) - Čeprav se je 30.
maja iztekel rok veljavnosti
splošne kolektivne pogodbe
in socialnega sporazuma,
vlada, delodajalci in sindikati
pa se niso uspeh sporazume-
ti o sklenitvi nove kolektivne
pogodbe, pri izplačevanju
plač ne bo pravne praznine.
Še nekaj časa bodo namreč
veljale panožne kolektivne
pogodbe, v veljavi pa ostajata
tudi eskalacija, to je usklaje-
vanj plač z rastjo cen na
drobno, in radmmalna plača.
6
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Frupi z znakom laške pivovarne
Pivovarna Laško kupila 45-odstotni delež podjetjo Vital - Skupni brezalkoholni program kmalu na tržišču flHHH^
Pred enim letom se je vodstvo mestinjskega Vitala odloči-
lo, da bo poiskalo strateškega partnerja, ki bi podjetju
zagotovil stabilnejše poslovanje. Poslalo je ponudbe neka-
terim slovenskim podjetjem, prednost pa je dalo tistim, ki
imajo zgrajeno uspešno prodajno mrežo. Čez kakšnih se-
dem mesecev je prišel pritrdilni odgovor iz Pivovarne Laško
in v prihodnjih dneh bo na tržišče prišla nova pijača,
mešanica piva in limonade z imenom roler, že znana
Vitalova blagovna znamka Frupi pa bo na novi embalaži
dobila še znak najuspešnejše slovenske pivovarne.
Odločitev Pivovarne Laško,
da se poda tudi na področje
brezalkoholnih pijač ni prese-
netljiva, saj je takšno strategijo
razvoja napovedala že pred leti.
Presenetljivo je za marsikoga
morda le to, da si je za partnerja
izbrala podjetje Vital. Kateri so
bili poglavitni razlogi za nov
korak v zgodovini laškega pivo-
varstva, smo vprašali direktorja
pivovarne Toneta Tlirnška.
»Pivovarna Laško že dolga de-
setletja dela le pivo in zadnja
leta smo se vse bolj zavedali, da
samo z enim izdelkom, pa če-
prav ga prodajamo zelo dobro,
ne bo šlo več naprej. Samo več
izdelkov lahko zagotovi podjet-
ju večjo trdnost in varnost. Pre-
pričani smo, da se bo z novimi
izdelki še bolj okrepil naš imidž,
nenazadnje pa smo se za proi-
zvodnjo brezalkoholnih pijač
odločili tudi zato, da se bomo
lažje reklamirali.«
Kako to, da ste sprejeli po-
nudbo mestinjskega Vitala?
Vital je tehnološko zelo dobro
opremljena tovarna, z dobrimi
izdelki, ki pa se brez lastne pro-
dajne mreže nikakor niso mogli
uveljaviti in dobro prodajati.
Prav na tem področju pa lahko
pivovarna, ki ima razpredene
prodajne poti po vsej Sloveniji,
naredi zelo veliko. Kupili smo
45 odstotkov podjetja in prepri-
čan sem, da bomo skupaj uspe-
šni. Res je, da se podajamo na
področje, kjer je konkurenca
izredno močna, vendar ne gre
drugače. Odločili smo se, da
gremo v boj.
Leto 1997 bo za Pivovarno
Laško leto novih izdelkov?
To seveda drži za pivovarno,
za Vital pa ne v celoti, saj ima že
vrsto let uveljavljeno blagovno
znamko Frupi, ki je ne bomo
spreminjali. Bodo pa vsi Vitalovi
izdelki, to je sadni sokovi in
sirupi, dobili novo embalažo, na
kateri bomo podpisani tudi mi.
Pripravili smo tudi nekaj novo-
sti, na primer mešanico piva in
limonade z imenom roler, ki jo
bomo že čez nekaj dni predsta-
vili potrošnikom, načrtujemo pa
že nove izdelke, ki bodo morda
na tržišču še letos.
Se bo glede na to, da je Vital
tehnološko dobro opremljen,
vsa proizvodnja odvijala v
Mestinju?
V Laškem bomo, vsaj za se-
daj, polnili le pločevinke z lede-
nim čajem. Bilo bi namreč ne-
smiselno, da tudi ta del proi-
zvodnje prevzamejo v Vitalu,
saj so naše zmogljivosti za pol-
njenje pločevink zaenkrat še do-
volj velike. Pa tudi sicer je pivo-
varna tako dobro opremljena,
da lahko poleg piva izdeluje še
druge pijače.
V zadnjih petnajstih letih
ste v pivovarno vložili blizu
250 milijonov nemških mark
in zgradili pravzaprav po-
vsem novo tovarno. Se obdob-
je vlaganja v novo opremo in
novo tehnologijo končuje?
Še nekaj let in naš veliki na-
ložbeni ciklus bo končan. Od
stare pivovarne bo ostal le kotel
v pivovarniškem muzeju. Tre-
nutno obnavljamo kleti, nalož-
ba, ki je vredna kar 30 milijonov
mark, pa bo dokončana prihod-
nje leto. Načrtujemo še izgrad-
njo novega obrata za polnjenje
piva in avtomatizirano skladiš-
če, ki ga nujno potrebujemo
tudi zaradi novih brezalkohol-
nih izdelkov.
JANJA INTIHAR
»Zadovoljen sem, ker smo
se povezali s Pivovarno Laško,
saj boljšega partnerja oziroma
solastnika res ne bi mogli do-
biti,« pravi direktor Vitala
Zvone Murgelj. »Pivovarna
nam zaupa in prepričan sem,
da bo naš skupni projekt uspe-
šen. V prodajo 45 odstotkov
podjetja nismo bili primorani,
ampak smo preprosto želeli,
da se s pivovarno povežemo
tudi kapitalsko. Že prejšnja
leta smo veliko vlagali v naše
zmogljivosti in zdaj bomo lah-
ko to tudi s pridom izkoristili.
Naša blagovna znamka Frupi
na tržišču ni neznana, s pivo-
varno jo bomo le še bolj utrdili
in bolje prodajali.«
Tone Tarnšek
|aromete|
Biterm povečuje
proizvodnjo
v družbi Biterm v Bistrici
ob Sotli, ki sta jo leta 1994
ustanovila Gorenje in danski
Danfoss, bodo letos v primer-
javi z lanskim letom proi-
zvodnjo povečali za tretjino.
Na povečanje obsega proi-
zvodnje bodo vplivala pred-
vsem bistveno večja naročila
podjetja Danfoss, v Bistrici
ob Sotli pa bodo letos izdelali
približno milijon 400 tisoč
termostatov. Za potrebe Go-
renjeve proizvodnje hladilno
zamrzovalnih aparatov so v
Bitermu najprej izdelovali
zagonske releje za kompre-
sorje in sicer v prostorih tam-
kajšnje osnovne šole. Sledila
je proizvodnja termostatov,
ki so jo pred devetimi leti
preselili v nove prostore.
Obveznice Nove
Ljubljansice
banice
Nova Ljubljanska banka je
začela 1. junija z javno po-
nudbo obveznic, ki bodo za-
padle v plačilo čez pet let.
Celotna izdaja obveznic je
razdeljena na dva dela: na
tolarski z vezavo na TOM in
tolarski z valutno klavzulo.
Višina tolarskega dela izdaje
znaša 2.370 milijonov tolar-
jev, višina deviznega dela je
20 milijonov mark v tolarski
protivrednosti. Obveznice so
izdane v apoenih po 100.000
tolarjev in 1.000 mark v tolar-
ski protivrednosti. Javna pro-
daja bo trajala do 1. septem-
bra. Za obveznice, izdane v
tolarjih, znaša obrestna mera
TOM+6,75% letno, za obvez-
nice, izdane z valutno klav-
zulo v nemških markah, zna-
ša obrestna mera 7% letno.
ISO 9002 za DHL
Podjetje DHL Slovenija je
del mednarodne mreže DHL
International, ukvarja se z
ekspresno dostavo pošiljk od
vrat do vrat, svoje predstav-
ništvo ima tudi v Celju. Pred
kratkim so v DHL Slovenija
prejeli certifikat kakovosti
ISO 9002, s čimer se podjetje
jivršča med eno prvih DHL
podjetij v svetu in prvo pod-
jetje za ekspresno dostavo
pošiljk v Sloveniji, ki ima ta
certifikat. Mednarodno pod-
jetje DHL je sicer prisotno v
220 državah sveta, letno pa
dostavijo preko 100 milijo-
nov pošiljk.
Poznilc uspel v ZDA
Srebrna in zlata plaketa na največjem sejmu inovacij na svetu
Podjetje Medicinska opre-
ma Poznik se je s pravkar
končanega sejma v ameriš-
kem Pittsburghu vrnilo s sre-
brno in zlato plaketo, kar je
nedvomno izjemen uspeh te-
ga celjskega podjetja, kjer
vse svoje znanje in izkušnje
posvečajo izdelavi aparatov,
namenjenih izboljšanju člo-
vekovega počutja in zdravja.
V Pittsburghu je bil sejem
Impex 97, ki velja za največji
sejem inovacij na svetu. Iz
Slovenije se je prireditve ude-
ležilo 24 predstavnikov. Na-
stop na sejmu je skupno orga-
nizirala podjetniško inovacij-
ska mreža SPIM, celjsko pod-
jetje je pri predstavitvi sodelo-
valo z združenjem podjetni-
kov in inovatorjev Spatinova
iz Kamnika.
Medicinska oprema Poznik
se je na sejmu predstavila v
dveh kategorijah. Na področ-
ju uporabe magnetnih polj v
zdravstvu in kozmetiki so
predstavili aparate, ki jih do-
bro pozna že marsikateri Slo-
venec. To so Elmag, Ekomag,
posebna krtača z magnetom
za stimulacijo akupunkturnih
točk na lasišču, novost pa je
izdelek z imenom Amor. Ned-
vomno bo pri Slovencih vzbu-
dil precej zanimanja, saj je
naprava namenjena spodbu-
janju potence tako pri moških
kot pri ženskah. Za vse te
naprave so jim Američani po-
delili srebrno plaketo. Zlato
plaketo pa so v Medicinski
opremi Poznik prejeU v tako
imenovani vakumski inpresso
terapiji v zdravstvu in kozme-
tiki. Obiskovalcem so pokaza-
li njihov aparat nega press
RTL, to je aparat za hipobarič-
no terapijo spodbujanja cirku-
lacije krvi in ostalih telesnih
tekočin.
Vili Poznik je uspeha seve-
da zelo vesel, velik del zaslug
zanj pripisuje tudi zdravni-
kom, s katerimi sodeluje. Na
poti v domovino se je ViU
Poznik s sodelavci ustavil še
pri kanadskih Slovencih v To-
rontu. S predstavniki tam-
kajšnje zbornice so se dogo-
varjali tudi o tesnejšem po-
slovnem sodelovanju, saj so
Slovenci v Kanadi pripravljeni
pomagati našim podjetnikom
pri njihovem nastopu na ka-
nadskem tržišču.
IJB
Vili Poznik
Slavki ni videti iconca
stavka delavcev celjske Zlatarne se je prevesila že v osmi
teden, socialne razmere pri zaposlenih pa so katastrofalne,
saj so v začetku tega tedna prejeli le plačo za mesec januar.
Stavkovni odbor se je odločil, da omogoči delavcem, da v
času od 2. do 9. junija lahko ostanejo doma, stavka pa se ne
prekine. Vse stavkovne aktivnosti bodo v tem času tekle po
načrtu. V podjetju je organizirana stavkovna straža in de-
žurstvo stavkovnega odbora. Istočasno je stavkovni odbor
organiziral dežurstvo v službah, ki skrbijo za vitalne dele.
podjetja, vzdrževanje zgradbe, varovanje premoženja in
ekologijo.
Ta teden se odvija tudi vrsta aktivnosti, povezanih z
reševanjem krize v podjetju. Delavci upajo, da bo končno
rešena agonija, ki jo doživljajo že šest mesecev. Stavkovni
odbor ob tem kritično dodaja, da jim ob strani stojijo le
sindikat SKEI in območna organizacija sindikata, zunaj
podjetja se je angažiralo le ministrstvo za gospodarske
dejavnosti. Na delavce Zlatarne in njihove probleme pa so
očitno pozabile domače občinske strukture. IJB
Previsoici strošici dela
V petek, 30. maja, so na seji Savinjsko-šaleške območne
zbornice obravnavali lanske značilnosti gospodarskih gi-
banj v savinjsko-šaleški regiji.
Ugotovili so, da poslovni rezultati na tem območju niso
najboljši, saj ustvarjajo še vedno relativno veliko izgub, kar je
značilno predvsem za področje energetike. Sicer pa so menili,
da v ostalem delu gospodarstva rezultari niti niso tako slabi
glede na gospodarski položaj v naši državi. Eden od zaključkov
je bil ta, da bi morali presekati obdobje, v katerem gre zgolj za
gospodarsko preživetje, obenem pa omogočiti nov zagon gos-
podarskemu razvoju. Seje se je udeležil podpredsednik GZS
Valter Drozg in osvetlil problematiko dogovarjanja med delo-
dajalci in delojemalci. Podrobneje je predstavil pogajanja o
socialnem sporazumu in prenovljeni splošni kolektivni pogod-
bi za gospodarske dejavnosti. Strošek dela v celotni strukturi
stroškov je eden najvišjih, v primerjavi s prihodkom pa je
nesorazmerno narastel. Slednja težava, so ocenili, se odraža
predvsem v izvoznem gospodarstvu. KL
novo na borzi
Tečaji in inflacija
v juniju
Piše: DARJA OROŽIM
Inflacija za junij je ponov-
no nad odstotkom in znaša
1,3 %. Visoka rast inflacije je
posledica zadnje podražitve
električne energije. V zad-
njih šestih mesecih je pov-
prečna inflacija 0,97%. Rast
cen v prvih petih mesecih
leta je 5,2%, revalorizacija
na letni ravni pa znaša
7,93%.
Maja so se vse valute poce-
nile. Banka Slovenije je poce-
nila srednji tečaj za DEM za
0,28%, trend je še naprej obr-
njen navzdol. Letos je srednji
tečaj DEM padel za 0,04%.
Tečaj EURO je v maju padel za
0,58%, v tekočem letu pa je
porasel za 0,9%. Tudi ameriš-
ki dolar se je maja obrnil
navzdol in sicer za 2,1%. Nje-
govo razmerje do nemške
marke je ob koncu maju zna-
šalo 1,7 DEM za 1 USD. Ven-
dar je rast ameriškega dolarja
v tekočem letu še vedno
9,29%. Tudi italijanska hra je
maja padla je za 0,53%, njen
padec v letu 1997 je 1,1%.
Kljub mnogim nihanjem in
predvsem majhnim prome-
tom z vrednostnimi papirji na
borzi je bil ob koncu maja
indeks SBI višji za 0,51% gle-
de na april. Največ se je v
zadnjih dneh maja trgovalo z
nakupnimi boni pete in šeste
izdaje. Tečaji NBS6 so dosegli
cene okoli 7.400 SIT za bon.
Tolarski popust za bon NBS6
je v maju znašal 7500 SIT.
Veliko bank je kupovalo na-
kupne bone, s katerimi so
zadnje dni maja vpisovali bla-
gajniške zapise Banke Slove-
nije 6. izdaje, ki so zapadh 1.
junija.
V prvih dneh junija bo Ban-
ka Slovenije po nekaterih oce-
nah izplačala za okoli 25 mili-
jard tolarjev blagajniških za-
pisov z nakupnim bonom še-
ste izdaje. Prodaja novih bla-
gajniških zapisov Banke Slo-
venije sedme izdaje bo dru-
gačna kot do sedaj. Banka Slo-
venije bo od 3. junija prodaja-
la blagajniške zapise sedme
izdaje vsak dan in sicer brez
licitacije po teoretični vrednosti
na dan poravnave. Blagajniški
zapisi se bodo na tak način
prodajali do zneska 20 milijard
SIT nominalne vrednosti. Po-
tem pa jih bodo predvidoma
podajali po starem, to je na
dražbah ob torkih in četrtkih.
Na sedežu družbe CBH
d.o.o., Celje lahko prodate
večino delnic, ki ste jih pri-
dobili z vpisom certifikata v
podjetja, ki so se lastninila s
pomočjo javne prodaje. To
so predvsem delnice serije
G. Naj navedemo le nekaj
takšnih družb: Alpos Šent-
jur, Cinkarna Celje, Gorenje
Velenje. Kot novost smo
uvedli odkup delnic serij B
in D za tiste družbe, ki so
svoje delnice vpisale v cen-
tralni register KOD. Seveda
še vedno odkupujemo amor-
tizacijske načrte, ki jih je
izdala Pošta Celje, sedaj Te-
lekom Slovenije.
1. SNOPIČ
VROCATEMA
7
Trava okoli Durija?
Prvič so šli šempetrski delavci v stečaj pod imenom Lik Savinja, se jim bo zgodba ponovila še pod imenom Duri?
Konec aprila je imelo šem-
petrsko podjetje Duri bloki-
ran žiro račun že 783 dni ali
več kot dve leti, znesek blo-
kade je znašal 146 milijonov
tolarjev.
'mmummmmm-
Delavci se ne bojijo samo
tega, da bodo ostali na cesti,
bojijo se, da bodo ostali tudi
brez svoje firme. Obenem opo-
zarjajo na malomaren odnos
lastnika, nič bolj niso zadovolj-
ni z direktorjem podjetja.
Životarimo iz
dneva v dan
o životarjenju v Duriju pri-
povedujejo delavci, ki zaradi
morebitnih posledic ne želijo
biti imenovani. Po stečaju Lik
Savinje sta šempetrsko podjet-
je kupila Hmezad Export Im-
port in Strojna Žalec, ki se je
zdaj še sama znašla v stečaj-
nem postopku. Odkar dela
podjetje pod imenom Duri, to
je dobrih sedem let, so se za-
menjali štirje direktorji. Ob-
jekti so dotrajani, streha puš-
ča, stroje moči dež. Najslabši,
pravijo delavci, sta zadnji dve
leti, od kar je na direktorski
stol sedel Branko Gorečan.
Nekoč je v firmi delalo 80
ljudi, danes je število prepo-
lovljeno. Delajo pretežno za
izvoz, a od januarja dela sko-
rajda ni. Posamezni delavci že
dve ali tri leta delajo pogodbe-
no, marsikdo nima več letoš-
njega dopusta, porabiti so ga
morah, ker ni dela. Plače so,
ampak denar, trdijo delavci, se
izplača na roko, obveznosti za
socialno zavarovanje po infor-
macijah delavcev niso porav-
nane. Da je Duri na seznamu
dolžnikov pri plačilu prispev-
kov, so potrdili tudi v Zavodu
za zdravstveno zavarovanje
Slovenije. »Direktor nam da
plačilno listo, na njej je napi-
sano kot da si denar dobil na
tekoči račun ali hranilno knji-
go, v resnici dobimo denar v
kuverti,« trdijo delavci. Doda-
jajo, da so za marec dobili
delavci po 27 tisoč tolarjev,
zaradi dolgov podjetja ostaja-
jo tudi brez tople malice.
Ker je Duri blokiran, teče
poslovanje preko direktorjeve
firme Simex. Zasebno firmo je
Gorečan imel menda že pred
prihodom v Šempeter, v njej
pa se ukvarja s prodajo kmetij-
skih strojev. Ljudje so prepri-
čani, da direktor dobiček na-
kazuje na svojo firmo, izgubo
na Duri. Po trditvah delavcev
jim namreč nekateri znotraj
Durija zagotavljajo, da so zad-
nji dve leti poslovali pozitiv-
no. Kam je torej šel denar, se
sprašujejo ljudje? Trdijo, da so
pripravljeni delati, hočejo le
čiste račune. Če je podjetje
zrelo za stečaj, naj gre v stečaj,
če ga hoče imeti Gorečan, naj
ga pošteno plača. Delavci vedo
tudi za dogovore med direk-
torjem Gorečanom in Hmezad
Export Importom, po katerem
naj bi Durijevi delavci pol leta
delali v direktorjevi firmi Si-
mex, invalidi in delavci v bol-
niškem staležu naj bi ostah v
Duriju, pred iztekom šestme-
sečnega roka bi delavci spet
prešli v Duri, potem bi Duri
spustili v stečaj. Igre, ki jih
zakonodaja verjetno dopušča,
a jih razumejo le posvečeni. In
še eno cvetko so navrgli delav-
ci - direktor Gorečan si je kupil
avtomobil znamke Audi, me-
sečno naj bi Duriju za obrab-
nino zaračunaval 1200 mark
plus kilometrino.
Finančni invalid
Vodja ekonomsko finančne
slugbe v Hmezad Export Im-
portu Josip Skočič in pred-
sednik skupščine v Duriju po-
jasnjuje drugo plat medalje.
»Podjetje Duri sta leTa 1989
ustanovila žalska Strojna in
Hmezad Export Import. Nova
lastnika sta kupila premože-
nje bivšega tozda Lik Savinje v
stečajnem postopku. Hmezad
Export Import je kupil 51-od-
sotni. Strojna 49-odstotni de-
lež. Ustanovitelja nista zago-
tovila zadosti obratnih sred-
stev, tako da je bilo podjetje že
na začetku finančni invalid.
Strojna je potem ugotovila, da
Duri zanjo ni atraktivna nalož-
ba in je svoj delež ponudila v
prodajo Export Importu.
Hmezad tega deleža ni bil pri-
pravljen odkupiti, kasneje so
začeli družbeno pogodbo raz-
lagati tako, da Hmezad Export
Import mora kupiti delež v
Duriju. Strojna, ki je medtem
šla v stečaj, je leta 1991 proti
Export Importu celo vložila
tožbo, ki je bila umaknjena
šele lani, pa tudi sicer se Stroj-
na nikoli ni obnašala kot aktiv-
ni lastnik. Ko je bilo treba
družbeno pogodbo uskladiti z
zakonom o družbah, je bilo
stališče stečajnega senata, da
stečajni upravitelj ne more
podpisati družbene pogodbe,
kar je vplivalo na blokade v
firmi. Je pa sodišče odločilo,
da gredo v prodajo premože-
nja, vendar kupca niso našli.
Novembra lani je bil potem
izveden brezplačni prenos
premoženja Durija na Hme-
zad Export Import,« je razla-
gal Skočič.
Zapleti Z
lastniškim
deležem
Drug problem Durija je dena-
cionalizacija. »Zahtevek za vra-
čilo premoženja je vložila hči
nekdanjega lastnika Srebotnja-
ka. Ponudili smo jim 48-odstot-
ni delež. Ko so dediči ugotovili,
da razmere v firmi niso rožnate,
so namesto o deležu v-Duriju
začeli razmišljati o obveznicah
odškodninskega sklada. Mi
smo potem pripravili določeno
obliko prisilne poravnave, do-
govori so padli v vodo, ker so se
denacionalizacij ski upravičenci
junija lani dokončno odpoveda-
H lastninskemu deležu v Duriju
in se odločiH za obveznice odš-
kodninskega sklada,« pravi Sko-
čič. In dodaja, da se v Šempetru
srečujejo še z enim proble-
mom. »V zemljiški knjigi je po-
lovica zemljišč in objektov vpi-
sana na ime občine Žalec. Obči-
na je premoženje pridobila od
okrajnega ljudskega odbora leta
1965. Občina je premoženje do-
bila kot upravni organ ne kot
lastnik, danes pa to razlagajo
kot lastnino in so v zemljiški
knjigi formalno pravno lastnik
polovice premoženja. Vsi ti
problemi so vplivali na to, da se
v firmi kaj pametnega ni dalo
storiti. Duri pa je letno ustvarjal
300 do 350 tisoč mark izgube.«
V začetku leta se je v klobčič
zapletla še Hmezad banka, ki je
hotela sprožiti stečaj Durija.
»Banka je že leta 1991 dobila
zastavno pravico nad celotno
opremo podjetja, januarja letos
so se odločili, da bodo zastavno
pravico vnovčili, s čimer so
praktično sprožili stečajni po-
stopek. V Hmezad Export Im-
portu smo se potem odločili za
prodajo podjetja. Sedanji direk-
tor Gorečan je v dogovoru s
Hmezad banko pridobil lastni-
no oziroma cesijo nad terjatvijo
in začel se je zanimati za nakup
Durija. Mi prodaji nismo nas-
protovali, smo pa zahtevali, da
se pridobijo cenitve in da se
prodaja izvrši na osnovi razpi-
sa. Postavili smo tri pogoje: no-
va firma mora imeti zagotovljen
denar za financiranje poslova-
nja, dokler ne bi uredili stvari v
zvezi s prodajo deležev ali pa da
bi se razmere v podjetju zaostri-
le smo se bili pripravljeni pogo-
varjati o najemnem odnosu, pri
čemer bi moral Gorečan jamčiti
za plačilo najemnine. Drugi po-
goj je bil dogovor z Elesom, da
omogoči normalno proizvod-
njo, tretji pogoj pa je bil, da se
tudi delavci strinjajo s takšno
varianto. Delavci so rekli ne,
zato smo se dogovorili za sklic
skupščine, kjer naj bi predlagali
stečaj. Potem so se delavci takoj
oglasili in rekli, da so proti ste-
čaju. Tudi nam je jasno, da bi
bilo po stečaju težko oživiti
proizvodnjo. Duri izvaža preko
80 odstotkov proizvodnje, iz-
delke izvaža v trgovine, ki pa
lahko izbirajo med drugimi po-
nudniki in niso življenjsko ve-
zane na Duri. Če pride v Duriju
do stečaja, bo tam rasla visoka
trava,« je prepričan Skočič
Po drugi strani Josip Skočič
pravi, da je v Duriju dober
kolektiv, da so ljudje pridni in
da z njimi nikoli ni bilo prob-
lemov, čeprav so vseskozi do-
bivali nizke plače. Skočič tudi
ni zanikal, da so delavci plače
dobivali preko Simexa kot po-
slovnega partnerja, zagotavlja
pa, da so stvari na relaciji Duri
Simex čiste in da ljudje niso
dobivali izplačila na roke.
Računam na Duri
Svojo plat zgodbe dodaja še
direktor Durija Branko Gore-
čan. Pojasnil je, da je v firmo
prišel v času, ko so bile razme-
re že zelo slabe, podjetje so
bremenili stari dolgovi. Raz-
mere so se po njegovem še
poslabšale zadnjega pol leta,
ker sam ni hotel več plačevati
obresti za kredite, ki so jih
najeli njegovi predhodniki,
med njimi zadnja direktorica
Goličnikova, sicer soproga
nekdanjega direktorja Hme-
zad banke. Zaradi tega mu je
banka, takrat še pod vods-
tvom prejšnjega direktorja Mi-
haela Goličnika, zagrozila s
prodajo opreme. Gorečan je
potem želel firmo vzeti v na-
jem in prevzeti delavce, kar pa
zaradi dolgotrajnega procesa
lastninjenja v Hmezad Export
Importu tudi ni mogoče. Gore-
čaii tudi ne zanika, da je preko
svoje firme nabavljal surovi-
no, saj je bil zaradi blokade to
edini način. Za plače delavcev
trdi, da so bile izplačane na
tekoče račune oziroma hranil-
ne knjige, razen ene plače, ki
je bila v bistvu akontacija.
»Stečaj bi bil najslabša pot,
zato iščem druge rešitve. V
podjetju je dela za približno
40 ljudi. Preden sem prišel v
Duri, sem bil 7 let direktor
Tajfuna. Firmo sem predal v
dobri kondiciji. Da bi lahko
kupil opremo v Duriju, sem
prodal svoj delež v Tajfunu,
nepremičnine pa bi imel v na-
jemu. Sam še vedno računam
na Duri,« je povedal Gorečan.
Zadnjo besedo v Šempetru
bo moral imeti lastnik Hme-
zad Export Import. Na vpraša-
nje, ali bo stečajni postopek
uveden, Josip Skočič ni želel
povedati jasnega odgovora, iz
njegovih besed pa je bilo raz-
brati, da zaradi dolgotrajnih
procedur in ocenjevanja vred-
nosti podjetja zaenkrat ne raz-
mišljajo niti o prodaji niti o
oddaji podjetja v najem. Bese-
de, da je perspektiva podjetja
slaba, da agonije ne bodo do-
voljevali in da bodo v primeru,
če bo do stečaja prišlo, korekt-
no poskrbeli za delavce, dokaj
jasno kažejo, kam se bo preve-
sila tehtnica. V primeru Durija
se tako v praksi uveljavlja sta-
ro reklo: »Veliko babic, kilavo
dete.«
mmm irena jelen baša
WiP Foto: gregor KATIC
Stečaj Durija bi bila po mnenju delavcev, lastnika in direktorja najslabša možnost, a očitno
so odgovorni storili premalo, da bi se mu v prihodnje lahko izognili.
8
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
9
Kdor vidi, bo bogat
Ob 30-letnici se v OŠ Štore veselijo načrtovane gradnje prizidka
v jubilejno, 30. šolsko leto
so v Osnovni šoli Štore zako-
rakali v času, ko je bila spre-
jeta nova šolska zakonodaja,
ki za prelom tisočletja uza-
konja 9-letno osnovno šola-
nje. V Štorah ga bodo z grad-
njo prizidka pričakali pri-
pravljeni, na slovesnosti ob
30-letnici šole pa so v fe-
bruarju načrtovani začetek
gradnje obeležili z namesti-
tvijo nove plošče na pročelju
ob glavnem vhodu.
Ploščo z napisom »OŠ Štore
1998« je na pročelje namestil
predsednik štorskega občin-
skega sveta Albin Valand, v
kulturnem programu ob jubi-
lejni slovesnosti pa so med
drugim nastopili tudi plesalci
Folklorne skupine Kompole. V
zborniku, ki so ga ob jubileju
pripravili v šoli, je podrobneje
orisan dosedanji razvoj osnov-
nega šolstva, prikazane šolske
in obšolske aktivnosti ter do-
sežki štorskih osnovnošolcev.
Po reformi lokalne samou-
prave je štorski občinski svet
sprejel sklep o ustanovitvi Jav-
nega zavoda OŠ Štore, v okvi-
ru zavoda pa delujeta še enoti
na Kompolah in Svetini ter
vrtec. Po besedah Vladimirja
Novaka, ki je v štorski osnovni
šoli zaposlen le leto manj od
njenega obstoja, zadnjih 20 let
pa je ravnatelj, imajo v mladi
štorski občini za potrebe šole
velik posluh. Zadovoljstvo z
občinskim posluhom za inve-
sticijsko vzdrževanje šolskih
prostorov se odraža tudi v
prispevku »Kdor lahko vidi tri
dni naprej, bo bogat tri tisoč
let«, ki ga je za jubilejni zbor-
nik pripravil ravnatelj Novak.
Lani in letos so prenovili stre-
ho in fasado na šolski telovad-
nici ter dvorani, ob šoli pa
uredili 40 parkirnih mest za
zaposlene in obiskovalce šole.
Prostor pred šolo je zdaj zaprt
za promet in namenjen otro-
kom.
Še večji zalogaj pa občino
Štore čaka prihodnje leto. Žu-
pan Franc Jazbec pravi, da v
teh dneh zbirajo vsa potrebna
soglasja, tako da bi do konca
leta pridobili gradbeno dovo-
ljenje za prizidek. Z ministrs-
tvom za šolstvo in šport je
sklenjen dogovor za polovično
sofinanciranje prizidka, fe-
bruarja pa naj bi začeli graditi.
V prizidku bo prostor za knjiž-
nične prostore ter osem zveči-
ne specialnih učilnic. Z novi-
mi prostori se bodo sprostile
učilnice v obstoječi šoli, orga-
nizacijsko pa bodo v Štorah
devetletko pričakali tako, da
bo v vsaki od treh šolskih etaž
potekal pouk za učence posa-
mezne triade.
■MM I- STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Ploščo z napisom »OŠ Štore 1998« je na šolsko pročelje
namestil predsednik štorskega občinskega sveta Albin Va-
land.
Abraham kovinarjev
v polstoletnem obstoju je Srednja strojna šola Štore zamenjala pet imen, število učencev v
zaključnih letnikih pa se je gibalo od deset v šolskem letu 1947/48 preko 355 v šolskem letu
1980/81, ko je šola zabeležila najštevilčnejšo generacijo učencev zaključnih letnikov, do 133,
ki se bodo od srednješolskih klopi poslovili v naslednje tedne.
Osrednjo slovesnost s proslavo in priložnostno razstavo izdelkov učencev so ob polstoletnem
jubileju v šolskih prostorih pripravili minuli petek, ko je učence, profesorski zbor in goste
nagovoril ravnatelj Tomaž Štolfa. Učenci šole so pripravili tudi kulturni program, ki so ga s
svojim nastopom popestrili še člani Vokalne skupine Kompolčani. V soboto pa so v Srednji strojni
šoli Štore pripravili dan odprtih vrat, namenjen srečanju bivših učencev z delavci šole, staršem
sedanjih učencev ter seveda bodočim učencem in vsem tistim, ki so želeli podrobneje spoznati
poklice, za katere izobražujejo v šoli. IS, Foto: G. KATIC
Vrtec skozi cas
Slovesno ob 50-letnici konjiškega vrtca - Izdali so odličen zbornik V čas Konjic
vtkane sanje
»Ko dela človek s človekom je to nekaj
veličastnega, ko pa opisujemo delo vzgo-
jiteljic z našimi otroki, dobi beseda veli-
časten dvojni pomen.« S temi besedami je
konjiški župan Janez Jazbec čestital ko-
njiškim vrtcem ob zlatem jubileju na
slovesnosti, ki je bila v petek v dvorani
Kulturnega doma v Slovenskih Konjicah.
Program je skupaj z otroki povezovala
doc. dr. Jana Bezenšek. Zapele so pevke
pevskega zbora Vrtec pod vodstvom Olge
Kangler, po pozdravnih govorih župana,
direktorice urada za šolstvo iz Ljubljane
dr. Ljubice Marjanovič-Umek in drugih
pa so nastopili konjiški kratkohlačniki in
čenče, kot jih je poimenovala voditeljica
programa. Ob zaključku slovesnosti je
voditeljica povabila na oder vse prisotne
varovance generacije 1947-48 ter vzgojite-
ljice in delavke, ki so v petdesetih letih
oblikovale življenje v vrtcu. Vsi so dobili
darila, ki so jih otroci naredili sami.
Po slovesnosti je bila v avli KuUurnega
doma v Slovenskih Konjicah odprta še
razstava Vrtec skozi čas, ki sta jo v sode-
lovanju z vsemi vzgojiteljicami pripravili
Milena Magdič in Slavica Macuh. Kasneje
pa so se vzgojiteljice in vsi, ki so sodelo-
vali pri nastajanju zbornika, zbrali še v
vinotoču v Škalcah.
Ob zlatem jubileju konjiškega vrtca so
namreč natisnili poseben zbornik z na-
slovom V čas Konjic vtkane sanje. Nastal
je na pobudo docentke dr. Jane Bezen-
šek, ki je pri njegovem nastajanju poma-
gala kot urednica in tudi pripravila pris-
pevek. Poleg nje so v zborniku svoja
razmišljanja strnili in objavili še drugi
strokovnjaki: doc. dr. Zlatka Cugmas, izr.
prof. dr. Jože Lipnik, izr. prof. dr. Dolfe
Rajtmajer, izr. prof. dr. Stane Proje, Zvo-
ne Krušič, prof., mag. Majda Schmidt,
mag. Jurij Planinšec, mag. Olga Denac,
mag. Marjana Pačnik Erženičnik in Marja
Strojin, dipl. psihologinja.
Zbornik je namenjen staršem, pedago-
gom in vsem, ki jih zanimajo razvojne
značilnosti predšolskega otroka. Zbornik
so s svojimi prispevki obogatile tudi
vzgojiteljice: kronološki pregled petdese-
tih let obstoja vrtca je strnila in pripravila
Jožica Čerenak, prispevek o vlogi in po-
menu vrtca včeraj, danes in jutri je pri-
pravila ravnateljica Marija Primožič. Pri
nastajanju posameznih prispevkov je so-
delovalo še šestnajst drugih vzgojiteljic.
Izdajo zbornika so podprli občina in do-
mači podjetniki.
Kot poseben gost se je slavja udeležil
tudi Ivan Minatti, katerega rojstni kraj so
Slovenske Konjice.
A. P. ,
Foto: M.N.
Nove ceste v Poki
v petek, 23. maja, so krajani v zaselku Paka pri Velenju
slovesno odprli 1800 metrov asfaltiranih cest.
Veselega dogodka so se udeležili predstavniki mestne občine
Velenje, izvajalci del in krajevni župnik Tone Krneč. Zbrali so se
na domačiji Franca Vodončnika (na sliki). Tam so napeli trak čez
cesto, ki jo je skupaj z Vodončnikom, predsednikom gradbenega
odbora, odprl velenjski župan Srečko Meh. Ceste, ki so terjale več
kot 1000 ur prostovoljnega dela, ter 8 milijonov tolarjev, so gradili
dobri 2 leti. Po izjemno težkem terenu je bilo treba zgraditi veliko
škarp, kanalov in mostičkov, kar je delo podražilo in podaljševalo
rok izgradnje. Cesta je rezultat skupnega dela in prizadevanj,
krajevnega samoprispevka in financiranja iz sredstev za demo-
grafsko ogrožene. JOŽE MIKLAVC
Šola se ni izgubila!
Kar nekaj staršev in učen-
cev, ki so na delovni praksi,
je prve dni tega tedna želelo
v popoldanskih urah priti v
Srednjo šolo za gostinstvo in
turizem Celje. Naleteli so na
zaklenjena vrata in mnogi so
se spraševali, kaj se je zgodi-
lo s šolo. So se morda zaradi
novogradnje šolskih prosto-
rov preselili, je bilo vpraša-
nje, ki so ga zastavili tudi
nam.
Med najbolj začudenimi je
bil oče ene od učenk, ki je
opozoril, da na šolskem pro-
čelju ni niti plošče z imenom
šole, vodstvo šole ni doseglji-
vo po telefonu, na šolskih
vratih pa ni niti nobenega
obvestila. Za pojasnilo smo
zaprosili ravnateljico Božo
Škerjanc, ki nam je pojasni-
la, da imajo v šoli zaradi pri-
prav na zaključne izpite
enoizmenski pouk, zato je
šola odprta le med 7. ih 15.
uro.
Ker je zadnje dni kar nekaj
učencev, ki so sicer na delov-
ni praksi, prišlo v šolo po
opravkih v popoldanskem ča-
su, ne bo odveč pojasnilo, da
lahko zadeve v tajništvu in
vodstvu šole urejajo samo do
15. ure. Šole se torej ni izgu-
bila, niti se tik pred zaključ-
kom šolskega leta niso prese-
lili kam drugam - res pa je, da
na pročelju ni table z imenom
šole. »Naš hišnik jo je snel,
ker je bila poškodovana. V
nekaj dneh jo bomo spet na-
mestili,« pojasnjuje Škerjan-
čeva.
IS
10
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNI
Zanemarjena preventiva
V Celju gre zahvala za dobro delo z mladimi mentorjem
Kljub temu, da v mestni ob-
čini ni Sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu,
ima Celje državnega prvaka v
poznavanju cestno prometnih
predpisov ter kolesarjenju
med osnovnošolci. Laskavi na-
ziv je uspelo doseči Daretu
Podgorniku iz Osnovne šole
Lava, ki se je na državno tek-
movanje v Tolminu pripravljal
skupaj z mentorico za promet-
no vzgojo Greto Gabriel.
Po besedah svetovalca za
promet v Komunalni direkciji
Mestne občine Celp Iztoka
Uranjeka je prometna varnost
izredno pomembno področje,
ki pa smo ga žal zadnja leta v
Sloveniji skoraj povsem zane-
marili. V Celju kljub dvakrat-
nemu poskusu zaradi proce-
duralnih zapletov še niso usta-
novili Sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu, da
delo z mladimi vsaj v osnovnih
šolah še ni povsem zamrlo, pa
gre zabavala predvsem priza-
devnim mentorjem prometne
vzgoje v posameznih šolah.
»Pred leti je bila v osnovnih in
srednjih šolah močno prisotna
preventiva in tako je tudi prav,
saj so prav šolarji ena najbolj
kritičnih skupin udeležencev v
prometu. Preventiva daje re-
zultate na daljše časovno ob-
dobje in zaradi zanemarjanja
tega področja v preteklih letih,
se pomanjakanje znanja o
cestno-prometnih predpisih
ter obnašanju v prometu poz-
na prav pri zdajšnji generaciji
srednješolcev,« ocenjuje raz-
mere Uranjek.
Da prometna vzgoja v os-
novnih šolah ni povsem zamr-
la, so zaslužni predvsem men-
torji in vodstva posameznih
šol. Vsi tretješolci opravljajo
kolesarske izpite, letos prvič
na poligonu na Ljubečni, saj so
vodstva šol in mentorji pro-
metne vzgoje zadnja leta pogo-
sto opozarjali na nevarnost ne-
sreč na javnih cestah oziroma
mestnih ulicah. Pri kolesar-
skih izpitih osnovnim šolam
pomagajo predstavniki ZŠAM
in AMD Celje. Starejši osnov-
nošolci pa svoje znanje s po-
dročja cestno-prometnih pred-
pisov in obnašanja v prometu
preverjajo na tekmovanjih.
V Komunalni direkciji Mest-
ne občine Celje so v predlogu
letošnjega proračuna naloge s
preventive in vzgoje v cestnem
prometu ovrednotili na 3 mili-
jone tolarjev. S tem denarjem
bi zagotovili nujno pomoč
mentorjem prometne vzgoje,
pomagali pri nakupu potreb-
ne literature ter izvedbi kole-
sarskih izpitov in akcije Prvi
šolski dan.
»Vesela sem, da smo po dveh
oziroma treh letih v Celju spet
oživili ta tekmovanja,« pravi
mentorica prometne vzgoje
Greta Gabriel iz OŠ Lava. Šol-
ska tekmovanja pripravijo v
dveh starostnih skupinah, za
učence 5. in 6. razredov ter
učence 7. in 8. razredov. Učen-
ci se pomerijo v znanju cestno-
prometnih predpisov (s pou-
darkom na pravila, ki veljajo za
kolesarje), spretnostni vožnji
ter vožnji v prometu, ki jo
spremljajo redarji in policisti,
strokovnjaki pa preverijo brez-
hibnost koles. Najboljši iz po-
sameznih šol se pomerijo na
občinskem tekmovanju, ki so
ga za učence iz celjske in voj-
niške občine letos pripravili na
OŠ Lava, prvaka iz obeh sta-
rostnih skupin pa sta se udele-
žila državnega tekmovanja.
Na državnem tekmovanju v
Tolminu je absolutno najboljši
rezultat (tudi v konkurenci
srednješolcev) dosegel Dare
Podgornik, osmošolec iz OŠ
Lava, ki se je tekmovanja letos
udeležil prvič, hkrati pa opra-
vil tudi izpit za vožnjo kolesa z
motorjem. Dare pravi, da so se
na tekmovanje v šoli temeljito
pripravljali, reševali teste in ve-
liko ur preživeli tudi na poligo-
nu pri šoli oziroma na Ljubeč-
ni. Na kolesarske vožnje po
javnih cestah jih je spremljala
mentorica Greta Gabriel, ki se
je prometni vzgoji učencev za-
pisala že pred 21 leti, ko je
prišla na OŠ Lava. »Da bo Dare
na državnem tekmovanju us-
pešen, sem pričakovala, naslo-
va državnega prvaka in njego-
vega absolutno najboljšega re-
zultata pa smo se vendarle vsi
zelo razveselili, saj je to konec
koncev priznanje tudi za šolo.«
I. STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Mentorica za prometno vzgojo na OŠ Lava Greta Gabriel je
ponosna na dosežek osmošolca Dareta Podgornika. Dare, ki
bo jeseni osnovnošolske klopi zamenjal za Gimnazijo Lava,
pa je tudi sicer odličen in vzoren učenec. Ob šolskih dosega
tudi vrsto obšolskih uspehov, prav v soboto pa ga čaka še
državno temovanje iz robotike.
Za ohranitev šembriške cerkve
V Šembricu pri Velenju so na majsko nedeljo peli in igral
šaleški likovniki pa so svoja likovna dela podarili ki
dobrodelni prispevek za obnovitev cerkve Svetega Brica.
Na koncertu, ki je bil v cerkvi in tudi na prostem, so sodelova
Mešani pevski zbor Konovo, starejši tamburaši Lipa Konovi
kvartet SVIT, oktet Paka, pevski zbor upokojencev Konovo i
domači Štrajhorkester. O zgodovini cerkve je spregovoril cerkvi
ni ključavničar Alojz Jelen. Šaleški likovniki, ki so tega dne slika
Šembric in cerkev Svetega Brica, so na javni licitaciji zbrali ve
kot pol milijona tolarjev. S to vsoto pa bo možno obnovitver
dela na cerkvi dokončati najverjetneje še letos.
JOŽE MIKLAV
Otroške risbe v Gorenju
v razstavnem prostoru Gorenja Servis so v ponedeljek, 2
maja, odprli razstavo otroških slik, ki so nastale v otroškem vrt(
Tinkara v Velenju. Z razstavo, ki jo je pripravilo Goren
Kulturnica, so obeležili 45-letnico tega vrtca. »Risanje otroku i
pomeni le umetnosti, temveč je zanj način izražanja, ki je i
navadi varnejši in bolj neposreden kot govor. Ristja je ods(
otrokovih izkušenj, z njo lahko pove več, kot je pripravlje
povedati z besedami,« je ob odprtju razstave povedal Tone Sko
profesor likovne pedagogike. HINKO JERČI
Za zdrave zobke med šolarji
Na slovesni prireditvi ob zaključku akcije za čiste zobke so se danes zbrali učenci tistil
razredov, ki so za svoje zobke v tem šolskem letu najlepše skrbeli.
V akciji, ki jo vsa leta vodijo Karolina Praprotnik, Gabrijela Jelenko in Vera Jazbec
medicinske sestre z mladinskega zobozdravstva v celjskem zdravstvenem domu, je vključeni!
petnajst šol s Celjskega. Letos so v akciji pridno sodelovali malčki iz kar 152 razredov od prveg
do četrtega razreda, učenci razredov, ki so si na posameznih šolah prislužili največ točk, pa so n
današnji prireditvi prejeli posebne nagrade in si ogledali tudi film. N.-M. S
Takole ponosno so svoje zdrave zobke pokazali zmagovalci OŠ Hudinja, učenci 3. b, ki so
bili v tem letu še posebej pridni.
Živahni utrip prve tržnice
V soboto, ko so končno odprli prvo šentjursko redno kmečko tržnico, so za začetek
postavili več kot deset stojnic. Kmetice in gospodinje, ki so prišle iz Dramelj, s Ponikve tei
iz Slivnice, so prinesle vse mogoče dobrote.
Najprej je zmanjkalo zgodnjega krompirja, zelenjave je bilo nekoliko manj, videti pa je bilo še
domača jajca, skuto, kis, pecivo, potico... Na povabilo se je posebej predstavila turistična kmetija
Zgonc, z Razborja pri Dramljah, ki slovi z razhčnim domačim kruhom, salamami, zaseko,
mesom iz tunke, z domačimi rezanci in drugimi dobrotami.
Bilo je precej kupcev in vseh, ki so hoteli videti nastajanje prve mestne kmečke tržnice.
Uradno jo je odprl podžupan Oto Pungartnik, o pridobitvi pa je govorila tudi predsednica
Društva kmetic, Breda Terbovc. Tržnica je odprta vsako soboto, od 8. do 12. ure, v Turističnem
društvu pa nameravajo dogajanje popestriti s folklornimi nastopi. Zamislih so si, da bi tržnica
postala živahno sobotno dopoldansko zbirališče.
BRANE JERANKO, Foto: GREGOR KATIC
Zaključna akademija gimnazijcev
Letošnje šolsko leto so di-
jaki Gimnazije Celje-Center
dostojno zaključili na slav-
nostni akademiji, ki je bila
včeraj, v sredo, v dvorani
kina Union v Celju.
»Gimnazija današnjega časa
je pravo središče raziskovalne-
ga dela, bogatega kulturnega in
športnega življenja, odpira pa
se tudi v širši evropski prostor,
pri čemer ne zanemarja svoje
osnovne naloge - doseganja
čim višjih učnih uspehov ter
zdrav fizični in psihični razvoj
mladih ljudi,« je na prireditvi,
združeni s prijetnim kulturnim
programom, povedal ravnatelj
gimnazije, Igor Majerle.
Ob najvidnejšem dosežku
letošnjega leta, uprizoritvi
Shakespearovih sonetov, s ka-
terimi so gostovali tudi v An-
gliji, so skozi vse leto dosegli
več uspehov in dobrih rezulta-
tov. Usmerili so se predvsem v ,
navezovanje stikov s šolami iz
tujine, vključili so se v Unes-
cov projekt, se predstavili na
ljubljanskih Dnevih izobraže-
vanja in se udeleževali raznih
športnih, kulturnih in drugih
prireditev in tekmovanj, na ka-
terih so dosegali lepe rezulta-
te. V posebno čast si štejejo
priznanje Turistične zveze Slo-
venije za urejeno šolsko oko-
lje, posebno priznanje, ki so ga
za nemški časopis Schmetter-
ling prejeli na sejmu Vse za
otroka, in pa na moško roko-
metno ekipo, ki je osvojila na-
slov državnega prvaka. Naj-
zahtevnejši projekt Gimnazije
Center v tem letu pa je gradnja
nove športne dvorane ob gim-
nazijski zgradbi, ki naj bi dija-
kom omogočila normalne po-
goje za izvajanje športnih ak-
tivnosti že do začetka prihod-
njega šolskega leta.
N.-M. S.
20 let okteta Zavodn je
v Zavodnju nad Šoštanjem so v nedeljo, 25. maja dopoldan,
praznovali 20-letnico okteta Zavodnje, ki ga vodi Jože Grab-
ner. Na koncertu sta sodelovala še oktet bratov Pirnat iz Jarš
in stobljanski oktet iz Domžal, med gosti pa je bil tudi operni
pevec Franc Javornik. Ob tej priložnosti so osmim pevcem
podeUli Gallusova priznanja. Zlato priznanje sta prejela Jože
Grabner in Anton Grabner, srebrno Jani Brglez, bronasto pa
Miha Brglez, Janko Stropnik, Bojan Grabner, Janez Grabner
in Vlado Kompan. VINKO ŠMAJS
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Zabaven junij v Grižah
V nedeljo Poletni Miš maš - Teden dni kasneje Ročk žur in za konec Polkaoke
Naslednje tri vikende res ne
bo manjkalo zabave. V nede-
ljo bo v Grižah 11. Poletni Miš
maš, prireditev, ki jo vsako
leto obišče med 10 in 35 tisoč
obiskovalci. 14. junija bo v
letnem gledališču še tradicio-
nalni Ročk žur, 22. junija pa
nova prireditev Polkaoke.
Približno 200 prizadevnih
organizatorjev bo tudi letos
poskrbelo za pestro dogajanje
na Miš mašu. Predsednik
DPD Svoboda Griže Miran
Krajšek je povedal, da so po-
vabili vrsto znanih imen, ra-
zen na glavnem odru pa se bo
veliko zanimivega dogajalo
tudi na odru sramežljivih in
ostalih prizoriščih v Limber-
ku. Novost letošnje prireditve
bo velik ognjemet, na katere-
ga bo seveda treba počakati
do mraka. Prireditev na glav-
nem odru bo v nedeljo opold-
ne začela skupina X Raj, po-
tem pa se bodo zvrstili: Vesele
Štajerke, Noxire, Pop design.
Zmaji, 12. nasprotje, Spidi in
Gogi, Patricija Diklič, Lavra
Pešak, Kladivo, konj in voda,
Sunny orchestra, Bojan Rako-
vec, Interceptor, Tomaž Do-
micelj in Triglav, Aleksander
Jež, Kut gas. Vili Resnik, Irena
Vrčkovnik, Panda, Faraoni,
Don Mentoni band, Gimmi 5,
Transcendence, Halo, Avto-
mobili, Pero Lovšin in Križarji
ter skupina Šank ročk. Mode-
ratorji bodo Deja Mušič, Bo-
jan Rakovec, Borut Veselko in
Živko Beškovnik.
Na odru sramežljivih se bo-
do predstavili plesalci Plesne-
ga foruma Celje, čarovnika
Niko Fric in Danijel Gorjup,
klovnesa Eva Škofič, Plesna
skupina OŠ Žalec, Igor So-
mrak, Mojca Lipičnik, Gleda-
liška skupina OŠ Griže, Ko-
roški radio. Plesni studio N Ve-
lenje ter GledaUška skupina OŠ
Mežica. Poleg tega bodo
najmlajši ustvarjali v kiparski
in slikarski delavnici, se zaba-
vali na igrišču ringa raja,
slončku Tončku ali pa si bodo
ogledali lovsko razstavo, mu-
zej motociklov Petra Groma z
Vranskega in letos prvič tudi
razstavo psov, na kateri bo
približno 40 štirinožnih lepot-
cev. Namesto z avtomobili se
boste tudi tokrat v Griže lahko
pripeljali z vlakom Rogačan
ali nadstropnim avtobusom.
Če organizatorjem vreme slu-
čajno ne bo naklonjeno, bo
Mis maš naslednjo nedeljo.
IJB
V soboto, 14. junija ob 21. uri, bo v Grižah še tradicionalni
Ročk žur. Nastopile bodo skupine Šank ročk, Pero Lovšin in
Križarji ter Don Mentoni band, kot predskupina pa se bo
obiskovalcem predstavila savinjska skupina Halenštajn. Nova
pa je prireditev Polkaoke, ki jo v Grižah pripravljajo 22. junija
ob 15. uri. Polkaoke bo vodil Boris Kopitar, gostje prireditve
bodo Vesele Štajerke, ob koncu pa bo veselica, na kateri bo igral
ansambel Nika Zajca. Vsi tisti, ki želite sodelovati na Polkao-
kah, se lahko prijavite pri DPD Svoboda Griže, avdicija bo na
dan prireditve ob 10. uri v poletnem gledališču. Za tri najboljše
udeležence so pripravljene lepe nagrade.
v spomin
Jože Štorman
Na pokopališču v Gotov-
Ijah so k zadnjemu počitku
položili Jožeta Starmana iz
Žalca, prizadevnega šport-
nega delavca, šahista, teh-
ničnega vodjo ŠK Savinjčan
ter nogometaša NK Borut iz
Gotovelj. Poslovili smo se od
človeka, ki si je pridobil velik
ugled in veliko prijateljev.
Jože Štorman se je rodil
16. februarja 1946 pri Sveti
Jederti, kasneje se je izučil'
za pleskarja, se preselil v
Žalec in si ustvaril družino.
Rad je imel šah in nogomet.
Pri ŠK Savinjčan v Šempetru
so ga izvolili za tehničnega
vodjo in prav po Jožetovi
zaslugi je klub zaživel ter v
svoje vrste privabljal čedalje
več novih članov. Jože je
organiziral več prijateljskih
srečanj v šahu, med njimi
tu^i nagradne novoletne
šahovske turnirje. Več kot
deset let je bil tudi nogome-
taš NK Borut v Gotovljah.
Družina je izgubila do-
brega moža in očeta, ple-
skarstvo Lemič s Polzele
zglednega sodelavca, šahi-
sti in nogometaši pa priza-
devnega športnega delavca.
Vsi, ki smo ga poznali, se ga
bomo spominjali s spošto-
vanjem.
___JQŽE.,GROBELNIK
Delovni žalski upokojenci
Minuli konec tedna so se
na redni letni skupščini v
dvorani doma upokojencev
v Grižah sešli delegati Zveze
društev upokojencev občine
Žalec. V zvezo je vključenih
12 društ«v s 5785 41ani.
O delu Zveze so spregovori-
li predsednik upravnega od-
bora ZDU Žalec Ivan Poteko,
tajnik, blagajnik in predsedni-
ki štirih komisij. Namen zve-
ze je, da bi društva lažje ure-
sničevala dejavnosti, posebno
na tistih področjih na katerih
lahko zveza društev upoko-
jencev dosega svoje cilje. Delo
je bilo osredotočeno v poveza-
nost v Zvezo društev upoko-
jencev Slovenije, zlasti na po-
dročju socialnega varstva, sta-
novanjske problematike in
pokojninskih zadev. V razpra-
vi pa so ugotovili, da vsa druš-
tva dobro delujejo, zato se
tudi članstvo povečuje. V ob-
čini je 70 odstotkov od 8400
upokojencev včlanjenih v
društva. Kljub temu si bodo
še naprej prizadevali povečati
članstvo.
Po razrešnici dosedanjim
organom zveze DU Žalec so
izvedli nove volitve organov.
Za novega predsednika je bil
i^zvbljen Adi" "GoršeTc"fz DU
upokojencev Petrovče, za
podpredsednika pa Alojz Ko-
tar iz DU Liboje. IzvoliU so
tudi nov nadzorni odbor in
častno razsodišče.
Srečanje vseh upokojencev
občine Žalec načrtujejo za 2.
julij v letnem gledališču v Gri-
žah. Po kulturnem programu
bodo pripravili tekmovanje v
streljanju z zračno puško, me-
tanje metalnih krogov v cilj,
tekmovanje v pikadu in še kaj.
T.TAVČAR
Novi predsednik Zveze DU
občine Žalec Andi Goršek.
Oživljajo dejavnost
Prosvetno društvo Domi-
nik Hriberšek iz Šmartnega
v Rožni dolini je v domačem
kulturnem domu v sredo,
28. maja, pripravilo občni
zbor, na katerem so pregle-
dali delo, izvolili novega
predsednika in organe druš-
tva, sprejeli nov statut ter si
začrtali smernice delovanja.
Društvo trenutno šteje 55
aktivnih članov. V Šmartnem
v Rožni dolini ima kuUurno
delovanja že dolgoletno tra-
dicijo, žal pa je pred nekaj
leti to delovanje zamrlo. V
minuli sezoni so kulturni de-
lavci v Šmartnem, tudi s po-
močjo domače krajevne
skupnosti, dejavnost ponov-
no oživeli. Ob folklorni sku-
pini je naprej začel delovati
moški pevski zbor, pod vods-
tvom Jožeta Dimca, zatem še
dramska sekcija, ki deluje
pod vodstvom Anke Dimec,
pa recitacijska sekcija, dekle-
ta in žene iz Jezerc pri Šmart-
nem so ustanovile vokalni
sekstet ljudskih pevk in delu-
jejo pod vostvom Dragice Je-
zernik, poleg tega pa je v kra-
ju tudi knjižnica, ki deluje v
povezavi z Osrednjo knjižni-
co Celje in ima trenutno 400
članov, od katerih jih knjižni-
co redno obiskuje in si izpo-
soja literaturo 70 do 80 bral-
cev. Po ponovni oživitvi kul-
turne dejavnosti je dramska
sekcija pripravila že dve igri,
zadnja je bila mladinska Veli-
kaška norost, ki so jo v doma-
čem kraju že uspešno pred-
stavili, bodo jo pa igrali tudi
še v naslednji sezoni. V bodo-
če želijo kuUurno ustvarja-
nost v kraju še bolj poživiti, k
delu pritegnili še nove, sveže
moči, seveda pa dejavnost
čim bolj približati krajanom
Šmartnega, svoje delovanje
pa povezati, tako kot je v
Šmartnem že tradicija, tudi s
podružnično osnovno šolo.
Predsedniško mesto društva
je prevzela Marjana Pikelj.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Med žalskimi šolarji
Minuli teden so v telovadnici osnovne šole Žalec pripravi-
li dve lepi prireditvi, ki sta privabili tudi množico obisko-
valcev. Najprej koncert šolskih pevskih zborov in dan
kasneje še podelitev bralne značke.
Zaradi obnove Doma II. slovenskega tabora sta se morali obe
prireditvi seliti v prostore šolske telovadnice, kar pa kljub vsemu
ni posebej vplivalo na kvaliteto prireditev Na koncertu so se
tokrat predstavili otroški pevski zbor Pedenjped, ki ga vodi
zborovodkinja Anja Legvart, mlajši mladinski pevski zbor, vodita
ga Anja Legvart in Zdenka Markovič ter mladinski pevski zbor
pod vodstvom Zdenke Markovič. Obiskovalce so z lepo pesmijo
in domiselnim nastopom navdušili pevci vseh treh zborov, buren
aplavz pa je doživela gos^ Nataša Kranjc, dijakinja tretjega
letnika celjske gimnazije, ki študira solo petje, pred leti pa je tudi
sama prepevala v pevskih zborih žalske osnovne šole.
Zelo zanimiv in poučen program so šolarji pripravih tudi ob
podelitvi bralne značke. Šolarji na razredni stopnji so v goste
povabili ilustratorja Marjana Mančka, na predmetni stopnji
pa so gostili planinca Marjeto Keršič Svetel in Jako Čopa. Po
ocenah gostov so Žalčani pripravili prireditev, ki se je ne bi
sramovali niti v Cankarjevem domu, kar je gotovo najlepše
priznanje žalskim šolarjem in njihovim učiteljem. IJB
Najmlajši žalski šolarji prepevajo v otroškem pevskem zboru Pedenjped in pod vodstvom zborovodkinje Anje Legvart.
Udeleženci republiškega seminarja citrarjev na Homu.
Seminar za citrarje
Konec maja je bil na Homu dvodnevni republiški seminar za citrarje.
V sodelovanju z ZKO Slovenije ga je organizirala DPD Svoboda Griže, udeležilo se ga je 15
citrarjev iz vse Slovenije. Za izobraževanje citrarjev sta poskrbeli Mateja Ferenčak iz Brežic ter
Cita Galič iz Šempetra. Seminar so citrarji zaključiU s koncertom v cerkvi na Homu, ki je bila ob
tej priložnosti nabito polna.
Vehko obiskovalcev pa je v Grižah pritegnila še ena prireditev. Minuli četrtek je bil v
tamkajšnjem kulturnem domu koncert vseh pevskih zborov, ki delujejo v Grižah. Skupno se je
obiskovalcem predstavilo preko 100 pevcev. IJB \
12
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
na današnji dan
6. JUNIJ
1599 - Rodil se je velikan
španskega baročnega slikars-
tva Diego Rodriguez de Silva y
Velasquez, ki je ekstatični ba-
rok in misticizem svojega časa
presegel z zdravim, logičnim
in racionalnim odnosom do
stvarnosti in z duhom kritič-
nega realizma (umrl leta
1660).
1799 - Rodil se je ruski pe-
snik (Ruslan in Ljudmila,
Kavkaški ujetnik), pisatelj
(Evgenij Onjegin) in dramatik
(Boris Godunov, Pikova dama,
Stotnikova hči) Aleksander
Sergejevič Puškin, utemeljitelj
vzpona ruske literature v
prejšnjem stoletju (umrl leta
1837).
1875 - Rodil se je nerjiški
književnik Thomas Mann,
eden najpomembnejših
nemških pisateljev 20. stolet-
ja. V njegovih delih se preple-
tajo prvine naturalizma, de-
kadence in impresionizma
(Tonio Kroger, Smrt v Benet-
kah, Buddenbrookovi). Zara-
di nacizma je zbežal v ZDA,
od koder je po radiu pošiljal
protinacistične poslanice
nemškemu ljustvu. Leta 1929
je dobil Nobelovo nagrado
(umrl leta 1955).
7. JUNIJ
1781 - Rodil se je prvi želez-
niški teoretik in praktik, an-
gleški inženir George Step-
henson, ki je naredil prvo
uporabno lokomotivo in zgra-
dil prvo javno železniško pro-
go (umrl leta 1849).
1848 - Rodil se je francoski
sHkar Paul Gauguin, poleg
van Gogha in Cezanna tretji
veliki pionir moderne umet-
nosti ob koncu 19. stoletja.
Njegov slikarski postopek ka-
rakterizirajo poenostavljene
oblike v trdnem obrisu, široke
ploskve, bogata barvna skala,
močni kontrasti in zanemarja-
nje perspektive (umrl leta
1903).
1879 - Rodil se je danski
polarni raziskovalec in ling-
vist Knut Rasmussen. Razi-
skoval je predvsem Grenlan-
dijo, kjer je leta 1910 ustanovil
polarno postajo Thule (umrl
leta 1933).
8. JUNIJ
1508 - Najverjetneje se je na
ta dan rodil prvi slovenski pi-
satelj in začetnik slovenskega
knjižnega jezika Primož Tru-
bar. Leta 1550 je izdal prvi
slovenski knjigi: Abecednik in
Katekizem. Njegovo delo je
bilo prežeto z versko reforma-
torskimi in prosvetiteljskimi
idejami (umrl leta 1586).
1810 - Rodil se je nemški
skladatelj Robert Schumann,
najpomembnejši predstavnik
nemške romantične šole in
največji lirik glasbene roman-
tike (umrl leta 1856).
1869 - Rodil se je ameriški
arhitekt Frank Lloyd Wright,
vodilni ameriški arhitekt mo-
derne »organične« smeri z ve-
likim razponom v razvoju
(prerijske hiše, Guggenhei-
mov muzej v New Yor-
ku)(umrl leta 1959).
9. JUNIJ
1945 - V Beogradu je bil
sklenjen drugi beograjski spo-
razum med vladami ZDA, Ve
Uke Britanije in Jugoslavije, i
začasni vojaški upravi v Julij
ski krajini, po katerem je bil
Julijska krajina razdeljena :
Morganovo črto na cono A ii
cono B pod jugoslovansko ve
jaško upravo. Temu sporazu
mu so naše množice odgovc
rile z velikimi manifestacija
mi. V coni A se je tržaški
okrožje zmanjšalo na štir
okraje, goriško pa na sedem
Na podlagi sporazuma so si
jugoslovanske čete 12. juniji
1945 umaknile z ozemlja co
ne A.
10. JUNIJ
1819 - Rodil se je francosk
slikar Gustave Courbet, začet
nik in najpomembnejši pred
stavnik realističnega slikars
tva 19. stoletja (umrl leti
1877).
1880 - Rodil se je francosk
slikar Andre Derain, eden oc
začetnikov fauvizma, slikar
skega gibanja, ki je zavrgle
naturalistično tradicijo, za
vestno deformiralo modele, k
jih je jemalo iz narave in upo
rahljalo čiste barve (umrl let£
1954).
11. JUNIJ
1864 - Rodil se je nemški
skladatelj in dirigent Richard
Strauss, mojster simfonične
pesnitve (Don Juan, Smrt ir
poveličanje, Till Eulenspiegel)
in glasbene drame (Šaloma,
Kavalir z rožo) (umrl leta
1949).
1867 - Rodil se je francoski
fizik Charles Fabry, ki je od-
kril ozon (energijsko bogatej-
šo obliko kisika) (umrl leta
1945).
1881 - Rodil se je slovenski
slikar Fran Tratnik, prvi, ki je
pokazal slovenskemu slikars-
tvu pot v ekspresionizem
(umrl leta 1957).
~~TTTuNij'
1828 - Rodila se je sloven-
ska pisateljica Luiza Pesjako-
va. Njene prve pesmi so na-
stale pod Prešernovim vpli-
vom, kasneje pa se je priklju-
čila slovenskemu narodnost-
nemu gibanju in začela objav-
ljati poznoromantične, veči-
noma domovinske pesmi
(umrla leta 1898).
1881 - Rodil se je slovenski
slikar, karikaturist in ilustra-
tor Gvidon Birolla, razmero-
ma brezbarven, risarsko za-
strt, v risbi pa oster in grčav
umetnik. Kot romantik se je
navduševal nad legendami in
baladami davnih prednikov,
njegovi modeli so bili prepro-
sti ljudje iz vasi, njegov svet
pa je bil svet naših očakov, ki
ga je našel samo še v oddalje-
nih vaseh in hribih (umrl leta
1963).
1929 - Rodila se je Nizo-
zemka Ana Frank, hči židov-
skega bankirja. Po dolgem
skrivanju so jo nacisti z doma-
čimi odpeljali v taborišče Ber-
gen-Belsen, kjer je tudi umrla.
Zapustila je dnevnik, ki so ga
pod naslovom Zadnja hiša
(slovenski prevod Dnevnik
Ane Frank) objavili v Amster-
damu leta 1947 in ki je kmalu
postal uspešnica in eno naj-
bolj pretresljivih pričevanj o
fašističnem terorju (umrla le-i
ta 1945).
Zidani Most bi^ii rad zraven
Program ločenega zbiranja odpadkov v občini Laško brez dveh krajevnih skupnosti - Neuspešna vsa dosedanja
opozorila
Krajevna skupnost Zidani
Most si že nekaj časa pri^-
deva, da bi jo laško komunal-
no podjetje vzelo za »svojo«.
Po razdelitvi nekdanje obči-
ne Laško pred dvema letoma
in pol še vedno skrbi za celot-
no območje te krajevne
skupnosti, ki sicer sodi pod
Laško, radeška komunala.
Gre predvsem za odvoz
smeti, saj si v Zidanern Mostu
vse ostale zadeve, za katere
običajno skrbi komunala, ure-
jajo kar sami. Na delo Komu-
nalnega podjetja iz Radeč si-
cer nimajo kakšnih večjih pri-
pomb, vendar bi se radi vklju-
čili v ločeno zbiranje odpad-
kov, ki ga bo laško komunalno
podjetje pričelo izvajati letos.
Po programu, ki ga je že lani
sprejel občinski svet Laško,
bodo v naslednjih petih letih
postopoma v sistem ločenega
zbiranja odpadkov vključene
vse krajevne skupnosti, razen
Zidanega Mosta in Sedraža,
za katerega skrbi komunalno
podjetje iz Hrastnika.
Zidanomoščani so o svojih
željah že nekajkrat spregovorili
na sejah občinskega sveta, ven-
dar jih niso upoštevaU, laška
komunala pa je program po-
stavljanja zabojnikov in odva-
žanja smeti po posameznih
krajevnih skupnostih zopet pri-
pravila brez Zidanega Mosta in
Sedraža. Na vprašanje svetnice
Zlate Strel iz Zidanega Mosta,
zakaj tako, je direktor Komu-
nalnega podjetja Ivan Kenda
na zadnji seji občinskega sveta
odgovoril, da je razlog v denar-
ju. Če bi namreč laška komuna-
la v svoj program zbiranja in
odvažanja smeti vključila tudi
krajevno    skupnost    Zidani
Most, bi morala nabaviti dodat-
no opremo in zagotoviti še eno
ekipo, kar pa bi tako za samo
komunalo kot tudi za občino
predstavljalo precejšnje dodat-
ne stroške. Pa tudi sicer, je dejal
Kenda, bi morali o tem, kdo bo
odvažal odpadke v Zidanem
Mostu, najprej pogovoriti laška
in radeška občina. Občinski
svet je sicer sprejel sklep, naj
komunala v program zbiranja
odpadkov vključi tudi krajevni
skupnosti Zidani Most in Se-
draž, vendar je vprašanje, če se
bo to tudi zgodilo, saj komunal-
ci poudarjajo, da imajo službo
za odvoz smeti zelo racionalno
urejeno in bi bilo nesmiselno
karkoli spreminjati.
J. INTIHAR
Telefonija v lesičnem
V Lesičnem so staro telefonsko centralo zamenjali z novo,
ki je digitalna.
Stara centrala je omogočala 220 priključkov, nova jih 480,
celjski Telekom pa vzporedno zaključuje gradnjo telefonskega
omrežja. Vse preusmeritve za dosedanje naročnike namera-
vajo dokončati v mesecu dni, v tem času pa bi zazvonilo tudi
pri 123 novih naročnikih. Vrednost naložbe je 74 milijonov
tolarjev, sredstva pa so zagotovili Telekom, Občina Kozje in
novi naročniki. B.B.
O holesterolu in drugih
maščobah v krvi
Krajevna organizacija
Rdečega križa Laško pri-
pravlja to nedeljo, 8. junija,
ob 10. uri v dvorani Krajevne
skupnosti Laško, predavanje
dr. Nika Boriča z naslovom
»O holesterolu in drugih
maščobah v krvi«.
Zdravstvena predavanja
spadajo med redne aktivnosti
organizacij Rdečega križa in v
Laškem samem je to letošnje
prvo predavanje, v jeseni pa
načrtujejo še enega.
Območna organizacija RK je
z Zdravstvenim domom Laško
oziroma zdravniki - kot izvajal-
ci predavanj, pripravila pester
izbor tem, med katerimi je bilo
v zadnjem letu med slušatelji
najbolj zaželeno predavanje »O
boleznih, ki jih prinašajo klo-
pi«, ki je bilo tudi minulo nede-
ljo v Jurkloštru ter »O prehlad-
nih obolenjih«, v zadnjem času
pa tudi »O raku na splošno« in
»O maščobah v krvi«.
MOJCA MAROT
Darujte kri!
Za junij pripravlja Rdeči
križ Slovenije krvodajalski
akciji tudi na celjskem ob-
močju. V Rogaški Slatini bo
odvzem krvi danes, v četrtek
5. junija, v Kozjem pa v četr-
tek 12. i unij a.
—........ .1..............................................—,„,,,,,,,,,„„......,„,.....,„.........
Kabli tudi V Taboru
v Krajevni skupnosti Tabor v žalski občini so pred časom
pričeli z deli za vključevanje v sistem kabelske televizije. Dela je
prevzelo podjetje Signal iz Ljutomera, ki je tudi drugod po
žalski občini že napeljalo omrežje. V Taboru so izkoristili
priložnost ob napeljevanju kablov za telefonsko omrežje za
nove naročnike in dodali še kable za CATV. V sistem bodo
vključeni Ojstriška vas, Pondor, Kapla in Tabor, do konca leta pa
naj bi priključili okoli 250 naročnikov. Taborsko omrežje bo
povezano s CATV Prebold. T TAVČAR
odprli novo cesto v
Podvrh
Za del krajanov Podvrha in
za vse tiste, ki so do sedaj
uporabljali makadamsko ce-
sto v ta zaselek KS Braslovče,
je bil v soboto popoldan sre-
čen dan. Namenu so predali
odsek novo asfaltirane ceste v
Podvrh v dolžini okoli 500 m.
Odprtja se je udeležilo veli-
ko krajanov, zbrane pa je naj-
prej pozdravil predsednik re-
žijskega odbora za gradnjo ce-
ste Vinko Brinovec. Povedal
je, da so že lani cesto razširili
in utrdili, letos spomladi pa so
še sanirali plaz, ki je v prete-
klosti večkrat pretrgal edino
povezavo z dolino. V imenu
KS Braslovče je govoril pred-
sednik Dušan Goričar, ki je
poudaril, da so pri tem objek-
tu krajani veliko napravili z
udarniškim delom in zbraU
precej denarja. Investicijo oce-
njujejo na okoli 5 milijonov
tolarjev.
Preden je najstarejša krajan-
ka tega zaselka Ana Brinovec
prerezala trak nove ceste, jo je
blagoslovil domači župnik Jo-
že Zidanšek ter vsem zaželel
srečno in varno vožnjo.
T. TAVČAR
Ana Brinovec odpira novo cesto s prerezom traku.
1. SNOPIČ

13
Saj smo že cepljene
Od jutri do nedelje v Žalcu kvalifikacije za rokometno SP mladink - Tina RandI: »Rojstni dan bom
praznovala v Afriki!«
Naše najboljše rokometa-
šice so se z rekordnima
zmagama v dodatnih kvali-
fikacijah proti Avstraliji
(43:11 in 40:7) uvrstile na
svetovno prvenstvo, mladin-
ke pa jutri v Žalcu začenjajo
turnir za uvrstitev na svoje
prvenstvo, ki bo avgusta v
Afriki.
»V konkurenci s Ciprom,
Madžarsko in Nizozemsko bo
dovolj že 2. mesto in seveda
bomo uspele,« je trdno prepri-
čana Tina Randl in Žalca, ki
ima edina že tudi nekaj nasto-
pov za člansko reprezentan-
co. »Pred časom smo se že
cepile in prepričana sem, da
bom rojstni dan praznovala
na Slonokoščeni obali.«
Jeseni ste že bile na mla-
dinskem evropskem prvens-
tvu. Izkušenj torej ne manj-
ka?
Večina je že bila na Polj-
skem. Odšle so le zunanje
igralke in zato bomo imele
težave z obrambo 6-0. Tudi
uigrane še nismo najbolj, saj
sem bila letos vedno s člansko
reprezentanco in se šele v po-
nedeljek na zadnjih pripravah
v Slovenskih Konjicah prvič
spet srečala z vrstnicami.
Kakšna so zdaj razmerja v
ženskem rokometu?
Mladinski rokomet se je ze-
lo pribHžal članskemu. Skan-
dinavke in vzhodnjakinje še
vedno prevladujejo, vehko je
metov z razdalje, igra pridobi-
va na hitrosti, v obrambi so
najpogostejše postavitve 5-1.'
V zadnjem letu smo se zelo
približale najboljšim in po us-
pehih je ženski rokomet v Slo-
veniji pred moškim.
Kje so vzroki za tako hiter
in strm vzpon?
V ženski rokomet se je zače-
lo več vlagati, pozna se pre-
hod trenerjev iz moških klu-
bov, nasploh je več resnosti.
Klubski in reprezentančni us-
pehi niso izostali in tudi v
drugih državah so pristopi ve-
liko bolj strokovni.
Žalec je v prvenstvu in po-
kalu končal na 4. mestu,
premija za uspeh proti Mli-
notestu pa je bila menda
1500 mark in križarjenje?
Nagrado smo imele res ob-
ljubljeno, a nam ni uspelo.
Lanske rezultate smo ponovi-
le, toda sezona je bila vseeno
bolj uspešna. Večkrat smo
zmagale, dvakrat tudi z Olim-
pijo, s Krimom smo bile oško-
dovane, le z Ajdovkami nam
nikakor ne gre. Njihova igra
nam preprosto ne ustreza.
Obema ljubljanskima klu-
boma ste se letos zelo pribli-
žale. Prihaja čas, ko se boste
potegovale tudi za kakšno
uvrstitev v finale?
Razlike niso več velike in na
tekmah z Olimpijo in Krimom
ni nikoli težav z motivom. Za
serijo zmag v derbijih še ved-
no imamo nekoliko prekratko
klop, toda s kakšno kvalitetno
okrepitvijo na položaju zuna-
nje igralke se bi stvari lahko
zasukale nam v prid.
Torej ne bo nič s presto-
pom k Oiimpiji?
Nisem se še odločila, toda
verjetno bom ostala v Žalcu.
Ne zaradi očeta, ki je v upravi
kluba, marveč bom še vedno
lahko več igrala kot v Tivoliju.
Olimpija je sicer ostala brez
desnega krila in o možnostih
za prestop smo se že pogovar-
jah. Jeseni začenjam s študi-
jem v Ljubljani in po tej strani
bi mi zamenjava kluba ustre-
zala. A vse kaže, da s tem ne
bo nič.
mmm,      žeuko zule
■■i Foto: GREGOR KATIC
Spored - petek: Slovenija-
Ciper (18), Nizozemska-Ma-
džarska (20). Sobota: Ma-
džarska-Slovenija (18), Ci-
per-Nizozemska (20). Nede-
lja: Slovenija-Nizozemska
(lO), Ciper-Madžarska (12).
■STOrtniOTeseca
i   športnika 1.f.ta   j
Cankar, Srebotnikova,
Publikum
v prejšnjem krogu ste bili najbolj naklonjeni atletu
Gregorju Cankarju (13 glasov), teniški igralki Katarini
Srebotnik (9) in nogometašem Publikuma (8).
Omeniti velja še lepo število glasov, ki so jih prejeli Urška
Roš, Anja Valant, Jolanda Steblovnik in Aco Pepevnik. Novi
nominiranci so Gregor Cankar z novim skokom preko osmih
metrov, rokometašica Mojca Derčar (Žalec) je v svoji prvi
reprezentančni tekmi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo
proti Avstraliji dosegla kar osem golov, med ekipami pa je
najbolj odmevno 4.mesto atletov Kladivarja na evropskem
pokalu skupine B.
Prva generalka
v drugi polovici oktobra
bo v Augsburgu ekipni sve-
tovni pokal v kegljanju, zato
so igralke Miroteksa že
spoznavale objekt v olimpij-
skem parku.
»Kegljišče ima kar 16 stez,
prvenstvo pa bo na dvanaj-
stih. Zaletišče je mehko, glad-
ko in rahlo drsi. Podobno kot
v Golovcu padejo samo keglji,
ki jih krogla zadene in moški
rekord je manj kot 1000 lesov.
Za svetovni pokal Nemci ob-
ljubljajo nove keglje in krogle,
zato bomo v začetku septem-
bra še enkrat trenirali v Augs-
burgu,« je o značilnostih spre-
govoril trener Lado Gobec.
»Ekipni rezultat 2616 le-
sov je za Augsburg in pred-
vsem konec sezone, ko in-
tenzivnost treningov že upa-
da, zelo dober. Izstopale so
Kardinarjeva s 460, Zupan-
čeva s 448 in Petakova s 447
keglji. V naslednji skupini so
bile Šeškova s 426, Tkalčiče-
va s 424 in Razlagova s 411
keglji, nekoliko manj uspe-
šni pa sta bili Čehova in Les-
jakova. Naslednji dan je bila
znova najboljša Kardinarje-
va, ki je v 50 lučajih podrla
kar 249 kegljev,« je dodal
Gobec in za novo sezono na-
povedal vrnitev Mire Grobel-
nik.
Množično V Bari
Na 13.sredozemskih igrah bo naša država v 21 panogah
zastopana s 175 športniki. Želja je ponoviti uspeh izpred
štirih let v Franciji, kjer je Slovenija osvojila 19 kolajn, po
neuspehu na kvalifikacijah za EP pa je nastop odpovedala
ženska košarkarska reprezentanca.
V Bariju in okolici bodo tekmovali tudi Gregor Cankar, Miro
Kocuvan, Anja Valant, Jolanda Steblovnik (atletika), Damir
Vrbanič (karate), Sašo Sviben (kolesarstvo). Maja Novak (ko-
nj eništvo), Simon Veternik (strelstvo), Miloš Šporar, Goran
Jurak (košarka), Aljoša Sivko, Robert Cugmas, Jernej Javornik,
Samir Balagič, Spasoje Bulajič, Oskar Drobne (nogomet), Aleš
Pajovič, Borut Papež, Robert Šafarič, Beno Lapajne, Tomaž
Tomšič, Uroš Šerbec, Gregor Cvijič, Renato Vugrinec, Tomaž
Ocvirk, Rajko Begovič, Boštjan Strašek, Barbara Hudej in
Tatjana Oder (rokomet).
panorama
ATLETIKA
Pokal prvakov
Moški: skupina B (Atene)
- 100 m: 5.Acman 10,89; 200
m: 5.Acman 21,39; 800 m:
2.Marinič 1:50,12 1500 m:
3.0šep 3:54,49; 5000 m:
7.Rozman 15:19,63; 110 m
ovire: 7.Škoberne 15,41; 400
m ovire: I.Kocuvan 50,62;
3000 zapreke: S.Gračner
9:41,19; daljava: I.Cankar
802; višina: l.Miloševič 222;
palica: 6.Škoberne 420; kro-
gla: 4. Medic 1725; disk:
4.Medič 51,22; kladivo: 4.Ke-
vo 60,58; kopje: 2.Teršek
69,16 4x100 m: 3.Kladivar
(Patru, Kocuvan, Bračič, Ac-
man) 41,16; 4x400 m: l.Kla-
divar (Bračič, Marinič, Hor-
vat, Kocuvan) 3:11,14.
Skupno: I.Budimpešta
109, 2.Amsterdam 105, 3.Pa-
nelhonos 99, 4.Kladivar 89,
5.Kobenhavn 90, 6.Fenerbah-
če 88, 7.Bern 59, S.Liege 58.
NOGOMET
l.liga
35.krog: Publikum-Ohmpi-
ja 2:5 (0:0); Sankovič (80),
Hodžar (86); Beltinci-Rudar
1:1 (1:1); Javornik (45); Pri-
morje-MAribor 2:0, Koper-
Mura 2:0, Korotan-Gorica 0:1.
36.krog: Publikum-Koper 0:2
(0:0), Olimpija-Rudar 4:1
(1:1); Mehilh (20); Maribor-
Beltinci 5:1, Gorica-Primorje
1:0. Mura-Korotan 0:2. Konč-
ni vrstni red: Maribor 71, Pri-
morje 66, Gorica 65, Publi-
kum 47, Olimpija, Korotan
45, Mura 43, Rudar 42, BeUin-
ci 32, Koper 31.
llJiga
29.krog: Šentjur-Nafta 1:1
(1:1); Žilnik (2); Piran-Šmart-
no 1:0 (1:0), Drava-Vevče 0^1,
Dravograd-Domžale 1:1, Čr-
nuče-Železničar 2:4, Jadran-
Rudar 1:1, Zagorje-Naklo 1:1,
G.opekarne proste 30.krog:
Šmartno-Zagorje 2:0 (0:0);
Spasojevič (74, 88); Rudar-
Šentjur 3:0 (0:0), Domžale-
Drava 0:0, Železničar-Jadran
1:2, Nafta-Piran 4:0, Naklo-
Dravograd 1:1, G.opekarne-
Črnuče 3:2, Vevče proste.
Končni vrstni red: Vevče 60,
Drava 56, Dravograd 50, Naf-
ta 48, Rudar (T) 45, Šentjur
42, Domžale 39, Zagorje 38,
Železničar,^ G.opekarne 37,
Naklo 36, Šmartno 35, Jadran
33, Črnuče 28, Piran 21, Ljub-
ljana 8.
lILliga
24.krog: Dravinja-Paloma
3:0 (2:0); Šnofl (14), Kranjc
(38)), Ivetič (60); Goričanka-
Unior 1:0 (0:0), Pohorje-Ste-
klar 5:0 (3:0), Turnišče-Kovi-
nar 2:3, Črenšovci-Brunšvik
1:0, Aluminij-Odranci 3:1,
Kungota-Bakovci 1:5; zaosta-
la tekma: Bakovci-Dravinja
1:1 (1:1); Šnofl (12). Vrstni
red: Aluminf) 58, Pohorje 52,
Bakovci 49, Črenšovci 48, Pa-
loma 34, Kovinar 31, Unior
30, Goričanka 29, Turnišče
28, Dravinja 27, Kungota 25,
Odranci 24, Brunšvik 19, Ste-
klar 16.
ONZ Celje
Končnica - 3.krog: Krško-
Usnjar 0:1, Vransko-Tim Laš-
ko 0:3 pf (0:1; Vransko v sus-
penzu zaradi finančnega dol-
ga). 4.krog: Usnjar-Krško 4:3,
Tim Laško-Vransko 2:3. Vrst-
ni red: Usnjar 22, Vransko 14,
Krško 10, Tim Laško 9.
TENIS   '
Lliga
ženske - 5.krog: Velenje-
Domžale 2:1, Slovan-Velenje
2:1, Branik-Triglav 1:2. Konč-
ni vrstni red: Slovan 10, Tri-
glav 6, Velenje, Branik 4,
Domžale, Hit 2.
Il.liga
Moški - 5.krog: Celje-Krško
7:2, Trbovlje-Žalec 3:6, Bistri-
ca-Celje 5:4, Ptuj-Bistrica 3:6.
Končni vrStni red: Žalec, Bi-
strica, Trbovlje 8, Celje 4, Krš-
ko 2, Ptuj 0.
Ženske - 5.krog: Olimpija-
Žalec 3:0, Krka-Maribor 0:3.
Brežice-Breskvar 0:3. Končni
vrstni red: Maribor 10, Olim-
pija 8, Krka, Breskvar, Žalec
4, Brežice 0.
BALINANJE
Lliga
6.krog: Velenje-Hrast 24:0,
Huje-Izolal8:6, Jesenice-Vir-
tus 18:6, Železničar-Pivka
16:8, Kozina-Gorica 18:6.
7.krog: Gorica-Velenje 14:10,
Javor-Pivka 8:16, Virtus-Že-
lezničar 9:15, Izola-Jesenice
13:11. Vrstni red: Železničar
19, Kozina 16, Huje, Izola 12,
Jesenice 11, Gorica 9, Hrast 8,
Velenje 7, Pivka 4, Virtus 3.
Il.liga-vzhod
6.krog: Fužine-Megrad
10:6, Center-Tržič 10:6. Zarja-
Svoboda 4:12, Bistrica-Prim-
skovo 11:5, Plešivica-Radov-
Ijica 10:6. 7.krog: Megrad-
Center 5:11, Radovljica-Fuži-
ne 11:5, Primskovo-Plešivica
7:9, Svoboda-Bistrica 13:3, Tr-
žič-Zarja 12:4. Vrstni red: Bi-
strica, Plešivica 18, Svoboda
12, Radovljica 11, Center 10,
Fužine 9, Tržič, Megrad,
Primskovo 6, Zarja 4.
^oledai^
ČETRTEK, 5.6.
Košarka
Laško: P.Laško-Slovenija
mladi (prijateljska tekma,
18.30).
PETEK, 6.6.
Rokomet
Žalec: kvalifikacije za sve-
tovno prvenstvo mladink (do
nedelje).
SOBOTA, 7.6.
Nogomet
Zreče: Unior-Paloma,
Sp.Kungota: Kungota-Dravi-
nja, Kidričevo: Steklar-Alu-
minij (25.krog III.lige); Vran-
sko: Vransko-Usnjar, Krško:
Krško-Tim-Laško (6. krog
končnice ONZ Celje, vse
17.30).
NEDEUA, 8.6.
Tenis
Velenje: ETA turnir za žen-
ske z nagradnim skladom
10.000 dolarjev (do 15.juni-
ja).
Q I ŠPORT
NOVI TEDNIK
Prvič s Celjani
Največji rokometni časopis
Handball Woclie je ob izteku
sezone pripravil tradicional-
no evropsko klubsko lestvico,
na kateri je naša država za-
stopana s Slovanom, (prvič)
Pivovarno Laško, Gorenjem
in žensko ekipo Olimpije.
ločke v vseh pokalih dobi
samo najboljša četverica. Zma-
govalec pokala prvakov 50, fina-
list 40, polfinalista 30 (ekipa, ki
izpade s prvakom) in 25. V po-
kalu pokalnih zmagovalcev je
sistem 35-27-18-15, v pokalu
EHF in pokalu meSt 25-18-12-
10. Letos je na lestvici prvič tudi
Pivovarna Laško, ki za osem
mest zaostaja za Slovanom, v
posebni razvrstitvi zadnjih de-
setih let pa je na robu trideset.
Moški: Gummersbach 554,
Barcelona 457, Dukla 347,
CSKA 303, Steaua 287, Zagreb
250, Dinamo Bukarešta 242,
Metaloplastika 235, Gaja Canta-
bria 222, Elgorriaga 207 ...
52.Slovan 40, 60.Pivovarna Laš-
ko 30 ... Gorenje 1Q Ženske:
Spartak 805, Hypo 515, Radnič-
ki 495, Leipzig 456, Vasas 398,
L_fctzellinden 242, Spartacus
226, Debrecen 188, Kuhan 177,
Žalgiris 175 ... 41.01impija 50.
Obdobje 1987-1997, moški:
Barcelona 322,Zagreb 250, Gaja
Cantabria.222, Tušem 207, El-
gorriaga 172, Fotex 165, SKA
Minsk 153, Wallau 113, CSKA
103, OM Vitrolles 92 ...28.Pivo-
varna Laško 30 ... Gorenje 10;
ženske: Hypo 460, LUtzellin-
den 232, Spartak 185, Debrecen
170, Kuban 159, VUcea 143, Va-
sas 138, Walle 135, Rostelmash
122 ... 21.01impija 50.
V finalu prvenstva je Rusija
premagala Švedsko s 23:21, za
S.mesto pa je bila Francija
boljša od Madžarske z 28:27.
košarka
Okrogli
uvrstitvi
Na svetovnem prvenstvu
srednjih šol v košarki je Slo-
venijo v obeh konkurencah
zastopala I. Gimnazija Ce-
lje. Fantovska ekipa je v Os-
travi zasedla 10. mesto, de-
kleta pa so končala na 20.
mestu.
Dijaki so dosegli štiri zmage
in tri poraze, med katerimi sta
tudi z drugouvrščeni Grki in
tretjimi Estonci (zmagali so
Turki). Prav zahteven žreb je
onemogočil boj za načrtovano
še višjo uvrstitev, a je mesto
med deseterico vseeno lep us-
peh, ki ga je dopolnil Luka
Vrhovec z naslovom tretjega
strelca prvenstva.
Dekleta so v sedmih tek-
mah zmagale le dvakrat. Eki-
pna je bila slabša kot predlani
(14. mesto), že uvodoma pa
se je poškodovala najboljša
igralka Nadja Ramšak in se
predčasno vrnila v Celje.
Zmagale so predstavnice Tur-
čije pred Grkinjami in Kitajka-
mi. Naslednje prvenstvo bo
čez dve leti v Dublinu.
TS.
Jera je
Celjanka
Po lanskih neuspešnih po-
gajanjih je reprezentantka
Jera Grobelnik (22 let, 187
cm) končno postala igralka
Ingrada.
Ljubljančanka je igrala za
Jezico in nazadnje Ilirijo ter
je podpisala dveletno pogod-
bo. V Celju zdaj načrtujejo še
prihod dveh igralk iz tujine,
ekipo sta zaradi študija zapu-
stili Knezova in Čedetova, ki
sta za dve sezoni posojeni
Iliriji.
U.K.
Finale samo z
Rogaško
Na polfinalnih turnirjih
pionirskega festivala za
mlajšo kategorijo (letnik
1984) je bila uspešna samo
dekliška ekipa 1. OŠ Rogaš-
ka Slatina, ki bo v nedeljo
igrala na zaključnem turnir-
ju v Žireh.
I. OŠ Rogaška Slatina je na
turnirju v Litiji premagala
Tolmin s 53:27 in Gabrovko s
50:41. Dekleta konjiške OŠ
Pod goro so v svoji dvorani
premagale Kranj z 68:54 in
izgubile z OŠ Jarc Ljubljana s
45:54, velenjska OŠ Livada pa
je na turnirju v Trbovljah iz-
gubila z gostiteljicami z 49:54
in Žirovkami z 29:86.
V fantovski konkurenci je
lU OŠ Rogaška Slatina v
Škofji Loki izgubila z domači-
mi s 35:45 in ljubljansko OŠ
Kraigher s 33:61, OŠ Hruše-
vec pa v Slovenskih Konjicah
z Mariborom s 40:50 in Seža-
no s 37:67.
na kratko
Milano: na tekmi za svetov-
ni pokal v streljanju s pištolo
35.Ljubič (Konj) 571, 42.Ve-
ternik (Mrož) 567, 52.Tkalec
(Pož) 567.
Celje: določeni sta mladin-
ski plavalni reprezentanci za
evropsko prvenstvo in olim-
pijske dneve mladih. Na MEP
v Glasgovvu bo nastopila Urš-
ka Roš in na igrah v Lizboni
Urška Bagari (obe Neptun).
Lesce: na državnem pr-
venstvu v jadralnem letenje je
bil v odprtem razredu četrti
Kočevar, v standardnem 10.
Štuklek, 13.Polutnik, 14. Pe-
perko, 16.Mirnik in 19.Kosa-
ber (vsi Celje).
Hajdoše: na peti dirki dr-
žavnega prvenstva v kartingu
je v formuli C 125 ccm zmagal
Pevec (Šlander). Tretja sta bi-
la Paj v slokartu in mlajši Pe-
vec v razredu 100 ccm junior.
Maribor: na medklubskem
tekmovanju v preskakovanju
zaprek je v najtežjem parkur-
ju (130 cm) zmagal Aleš Pe-
vec iz Gotovelj, za najboljšega
jezdeca pa je bil izbran Matjaž
Čik (oba Vel).
Štore: v prijateljski nogo-
metni tekmi Kovinar-Publi-
kum 3:4 (2:2). Strelci: Drob-
ne, Vrečko in Štor za domače,
Šporar 2, Mitič in Turk za
goste.
Celje: končno je prvenstvo
v vzhodni skupini mladinskih
nogometnih lig MNZ Ptuj in
Celje.  Končni vrstni red:
Šentjur 40, Boč 31, Unior 2;
Slovenja vas 18, Hajdina K
Bistrica 13, Sp.Polskava 1]
Gerečja vas 4.
Celje: končano je območn
kegljaško prvenstvo v borbe
nih igrah. Vrstni red: Lašk
2066, Petrol II 2057, Kovine
tehna 1925, Petrol I 1899, Zla
torog 1866, Avto Celje 1864
Komcel (ženske) 1832, Obrl
nik 1806, Komcel (moški
1676, Kajuh 1657, Ostrožm
1488, Cetis 1347.
Velenje: v 6.krogu območ
ne balinarske lige Trbovlje
Vegrad 6:8. Vrstni red: Ti
bovlje 9, Vegrad 6, Žalec 3.
Celje: v zaključnem deli
tekmovanja košarkarskih šo
je pri letnikih 1984 Celje izgu
bilo s Slovanom z 41:43, pr
letnikih 1986 pa je bila Rogaš
ka slabša od Satexa s 16:18.
Griže: zmagovalec odprte
ga turnirja v pospešenem ša
hu je domačin Vombek, m
Polzeli pa je med kar 52 igral
ci zmagal Goršek (Velenje).
(J.G.:
Odbojka na mivki v Žalcu
Nedavno je Študentski klub Žalec priredil prvi turnir v
odbojki na mivki na peščenem igrišču v športnem centru
Žalec.
Na turnir se je prijavilo šest ekip in sicer štiri iz Ljubljane,
ena iz Celja in le ena iz Žalca. Prvo in drugo mesto sta zasedh
ekipi iz Ljubljane, tretje mesto pa je pripadlo ekipi iz Celja.
Četrto in peto mesto sta tudi zasedli ekipi iz Ljubljane, ekipa iz
Žalca pa je osvojila šesto mesto. Prve tri ekipe so prejele pokale
in praktične nagrade, ki jih je pripravil sponzor turnirja
Študentski servis.
Gledalcev je bilo malo, saj odbojka kot šport v Žalcu ni ravno
na prvem mestu. To dokazuje tudi prijava le ene ekipe iz Žalca.
Kakorkoli že, turnir je uspel, kar so potrdili tako igralci kakor
tudi organizator. Tudi zato bodo pripravili še nekaj takšnih
turnirjev, predvsem med počitnicami.        DANIJEL NOVAK
Cetis po teniško
Na petem Cetisovem teniškem turnirju poslovnih partnerjev se je zbralo 76 igralcev, ki so
se pomerili v tekmovanju dvojic, in še skoraj enkrat toliko povabljencev. \
Na tradicionalnem srečanju je bilo ves dan pestro na šestih teniških igriščih in zelenih
površinah mestnega štadiona, kjer so bili zbrani mnogi znani ljudje iz širšega družabnega
življenja. Prvič so bili tudi gostje iz tujine (Hrvaška, Madžarska, Poljska), v Cetisu pa so trdno;
prepričani, da bodo tudi v prihodnje organizirali tovrstna srečanja.       Foto: GREGOR KATIC
Dušan in glinasti golobi
Prejšnji konec tedna je bilo na olimpij-
skem strelišču v Kazljah pri Sežani državno
prvenstvo v streljanju na glinaste golobe v
disciplini trap. Prvenstvo je že devetič zapo-
red organizirala Obrtna zbornica Slovenije,
na njem pa je nastopilo 78 lovcev obrtnikov
iz vse Slovenije.
V članski kategoriji je prvo mesto zasedel
Dušan Urankar, doma z Gomilskega, ki je na-
stopal za petčlansko ekipo obrtnikov iz Žalca.
Dušan Urankar je v zeleni bratovščini že od
rane mladosti in sicer od leta 1978, ko je prvič
tekmoval in zasedel četrto mesto. Tudi pozne-
je je dosegel vrsto zavidljivih uspehov, o če-
mer pričata 102 pokala in številne lovske
trofeje. Po zmagi je dejal: »Naslova državnega
prvaka sem seveda zelo vesel, priznati pa
moram, da ga nisem pričakoval. Tekmovanje
je bilo zelo dolgotrajno, kar osem ur dolgo. Za
uspeh je poleg dobre fizične pripravljenosti in
treninga potrebna še popolna zbranost, na
strelišču mora biti mir, saj te nenaden hrup
lahko vrže iz zbranosti, puška zatrepeče in
tarča je zgrešena ali slabo zadeta. To je do
sedaj moj največji uspeh in morda sem ga'
dosegel prav zato, ker nisem bil obremenjen s
tako visokim ciljem.«
Ekipno je prvo mesto zasedla Gornja Radgo-
na, pri veteranih pa je naslov osvojil Ivan
Tkalec iz Most. T. TAVČAR
Dušan Urankar s pokalom državnega
prvaka.
Pod in nad košem
Dan košarke pred Centrom Interspar v Celju je minulo soboto spremljala vrsta obiskoval-
cev, navdušeno pa so pozdravili tako tiste, ki so merili moči in spretnost pod košem kot
tiste, ki so z žogo v roki zaplavali celo nad koš.
Organizatorji so pripravili finalni tekmi slovenske lige košarkarskih šol, pomerile so se ekipe
Satex Maribor in Rogaška Slatina, Slovan Ljubljana in Jezica Ljubljana, obiskovalci pa so uživali
tudi ob ekshibicijski tekmi Olimpija mladi in Veterani Celja. Ob tekmovanju v metanju trojk in v
zabijanju je nedeljeno navdušenje obiskovalcev veljalo akrobatski skupini Žabe. In prav Žabe so
bile tiste, ki so z žogo v rokah poletele visoko nad košem. IS, Foto: G. KATIC
1. SNOPIČ

15
Smola na kvadrat
Kladivar zaradi poškodbe Cankarja In malomarnega štarterja ob napredovanje v
skupino A pokala prvakov v atletiki
v evropskem pokalu klub-
skih prvakov v atletiki za
skupino B je močno okrep-
ljena ekipa Kladivarja (Hor-
vat, Marinič, Miloševič, Ke-
vo. Medic) v Pireju zasedla
4,mesto in s tem 12.mesto na
:elini.
K uspehu so s posamičnimi
magami največ prispevaH
'Miro Kocuvan (400 m ovire),
Gregor Cankar (daljava). De-
jan Miloševič (višina) in štafe-
ta 4x400 metrov, v kateri so
tekli Mitja Bračič, Rafko Mari-
nič, Boštjan Horvat in Miro
Kocuvan. Celjani bi v normal-
nih okoliščinah lahko bili celo
drugi in s tem napredovali v
skupino A, vendar so v kar
dveh disiciplinah ostali brez
velikega števila točk. Gregor
Cankar se je zaradi lažje poš-
kodbe odpovedal nastopu v
troskoku, Boštjan Horvat pa
je v teku na 400 metrov štartal
v napačni skupini.
Dolga pot se je na atenskem
letališču zavlekala zaradi
enournega čakanja na letalo
iz Nemčije, v katerem je bilo
še nekaj atletov in v hotelu so
bili šele opolnoči. Zaradi pri-
prav na svetovno prvenstvo
so organizatorji tekmovanje
iz Aten prestavili v bližnji Pi-
rej. Ceste so že okrašene s
simboli atletskega SP in kan-
didature Aten za organizacijo
olimpijskih iger 2004, prav
zaradi športa pa je v zadnjem
obdobju v Grčiji veliko znanih
osebnosti z vsega sveta.
Pred starim olimpijskim
štadionom se je trla množica
ljudi, ki si še vedno z zanima-
njem ogledujejo prvo atletsko
areno na svetu. Manj obisko-
valcev je bilo med tekmova-
njem na štadionu 01ympiako-
sa, kjer je hkrati potekalo tudi
tekmovanje skupine C. Za
Kladivar so se težave začele z
nastopom Cankarja, ki je v
prvi seriji skočil 802 cm, nato
z minimalnim prestopom
okrog 830 cm, v tretji seriji pa
je med zaletom nenadoma za-
stal.
Zaradi bolečin v predelu
stegenske mišice odrivne no-
ge je po nasvetu dr.Dušana
Polimaca prenehal s tekmova-
njem in tako so naši prvaki
ostali brez točk v troskoku, za
katerega niso imeli predvide-
ne rezerve. Še večja smola je
doletela ljubljanskega tekača
Boštjana Horvata. Na 400 me-
trov je po pomoti tekel v sku-
pini C, česar začuda ni opazil
malomarni štarter.
Cankarjeva poškodba ni
hujša in bo konec tedna na-
stopil na gala mitingu za
Grand prix v Rimu.
Na koncu je obveljala salo-
monska odločitev, da se Hor-
vatu prizna osebni rekord
47,43, s katerim bi zmagal
tudi v skupini B, vendar je bil
diskvalificiran in Kladivar je
ostal brez sedmih točk. V zad-
njem delu tekmovanja so bile
znova bolj prijetne stvari. Ko-
cuvan je s sicer povprečnim
rezultatom presenetljivo pre-
magal Belgijca Bruvviero (le-
tos že 49,09), najboljši so bili
tudi Miloševič in štafeta na
daljši razdalji.
Marinič in Ošep sta na sred-
njih progah s pametno taktiko
sledila najhitrejšim, Teršek je
bil tudi z lažjo poškodbo ko-
molca drugi in zadovoljstvo
ob uvrstitvi v zgornjo polovi-
co se je vseeno mešalo z ne-
srečno zapravljeno prilož-
nostjo za napredovanje v prvo
ligo. V primeru novega naslo-
va državnih prvakov bo na-
slednje leto težje, kajti iz sku-
pine C sta prišla prvaka Jugo-
slavije (Partizan) in Nemčije
(Miinchen).
Ženska ekipa Žaka je na
pokalu skupine A zasedla
5.mesto, celjska atletinja
Desanka Čalasan pa je bila
kot okrepitev v skoku v viši-
no s 175 cm prav tako peta.
.Prvenstvo v Grčiji je bilo
zanimivo tudi ob tekmovališ-
čih. Znova so se razvnele raz-
prave o olimpijskem nastopu
Cankarja, ki je bil najbrž pri-
krajšan za kolajno. »Bil sem
zelo blizu, skok je bil velja-
ven, toda Američani so nare-
dili vse, da bi legendarni Le-
wis osvojil kolajno,« je zatrje-
val beograjski novinar Duško
Korač. »Z optičnim presto-
pom zanesljivo ni bilo vse v
redu. Na počasnem posnetku
se vse lepo vidi, skok je bil
dolg okrog 845 cm in osvojil
bi srebrno kolajno, toda sod-
niki imajo vedno zadnjo bese-
do,« se je v pogovor vključil
'Cankar.
PETAR MILOVAC
Foto: GREGOR KATIC
Urban Acman (v sredini) in Tomaž Patru (desno) sta točke nabirala v šprinterskih disciplinah.
Durakovic
odstopil
Po velikem uspehu na
evropskem prvenstvu v ITF
slogu taekvvonda je glavni
trener naše reprezentance
Emin Durakovic iz Zreč ne-
preklicno odstopil in hkrat
ponudil še odstop s položa-
ja tehničnega direktorja.
»Odstopil sem zaradi
neurejenega finančnega po-
ložaja zveze, neprimernega
odnosa zveze do klubov, re-
prezentantov, olimpijskega
komiteja in ministrstva za
šport, finančnega dolga do
našega sloga in dogodkov
pred evropskim prvens-
tvom, ko moje delo trenerja
ni bilo spoštovano,« je raz-
loge za odstop naštel Dura-
kovic. V prihodnje bo v
taekwondu ostal kot glavni
trener zreškega kluba.
Pariz in Velenje
Na mladinskem teniškem
turnirju v Roland Garrosu je
Katarina Srebotnik tretja
nosilka in je štartala z za-
nesljivo zmago, naslednji
teden pa bo že med udele-
ženkami velenjskega turnir-
ja za 10.000 dolarjev.
Triglav open ladies futures se
bo začel v nedeljo s kvalifikaci-
jami, na glavnem turnirju pa
bodo prve dvoboje odigrali šele
v sredo. Prva nosilka je naša
Barbara Mulej (119.mesto na
svetovni lestvici WTA), nepo-
sredno ima nastop zagotovljen
tudi Srebotnikova, v kvalifika-
cije pa morajo vse igralke, ki so
na svetu pod 538.mestom.


NOVI TEDNI
Obe skrajnosti
Publikum je nogometno prvenstvo končal na doslej najvišjem metru, Rudar najnižje
Prvak je Maribor
Maribor je prvi naslov no-
gometnega prvaka osvojil
pred več kot 10 tisoč gledal-
ci, Publikum je pred dobro
stotinjo doživel tretji zapo-
redni domači poraz in tako
pokvaril vtis o najbolj uspe-
šni sezoni. Rudar pa je po
odstavitvi trenerja Jarca in
treh tujcev končal na dnu
lestvice.
Z razširitvijo hge prvakov
se bo tudi najboljši slovenski
klub po dveletnem premoru
spet lahko potegoval za uvr-
stitev v elitno konkurenco, za
katero bosta potrebna dva us-
peha. V pokalu pokalnih zma-
govalcev nas bo zastopalo Pri-
morje (prvo finalno tekmo z
Mariborom je odigralo včeraj,
povratna bo naslednjo sredo).
Gorica v pokalu UEFA in Pub-
likum v poletnem pokalu In-
tertoto.
Prvo ligo zapušča Koper,
novinec so Vevče, za obsta-
nek Beltinci igrajo z Dravo,
združenje prvoligašev pa je
vseeno predlagalo spremem-
bo tekmovalnega sistema. Pr-
va inačica je povečanje lige
na 12 klubov in rezervna po
vzoru na Dansko trikrožni si-
stem z možnostjo končnice.
Izvršni odbor NZS je o pobu-
di sklepal včeraj in že nekaj
časa ni posebej naklonjen no-
vostim.
Publikum: najvišje
Celjani nadaljujejo z vzpo-
nom: lani so bili peti, letos
četrti. Pred sezono so strokov-
njaki pomlajeni ekipi nameni-
li izhodišče številka sedem,
toda končalo se je z Interto-
tom, Kamberovičevim naslo-
vom najboljšega strelca in
uveljavitvijo Sivke.
Uspešnejša je bila jesen,
ko je bilo vseh šest tekem
izgubljenih le z golom razli-
ke. Spomladi je bilo preveč
katastrof (Primorje, Gorica,
Olimpija), toda edini trener.
ki je na Skalni kleti zadržal
vsi sezono, Milovan Tar-
buk, ima ob slovesu od Ce-
lja - odhaja na specializacijo
v Brazilijo - tehtno opraviči-
lo.
Strelci: 21-Kamberovič
(Pub), 17-Vulič (Pri), 14-
Sivko (Pub), Drobne (Mb),
Škaper (Mu), Vrabac (Pri),
11-S.Vidovič (Rud), 10-Os-
terc (Go), Žlogar (Pri), 9-
Džafič (Bel), 8-Ekmečič
(Rud), D.Gajser, Pačo, Ši-
mundža (vsi Mb), Dosti,
Zulič (oba 01), Gutalj (Bel),
Stanič (Pri), Čauševič (Kp)
itdL_
»Obrambni igralci so imeli
strašno veliko težav s poškod-
bami in kartoni. Redko nam je
uspelo dve ali tri tekme odi-
grati v enaki zasedbi, spre-
memb ni bilo le na bokih in ni
bilo potrebne zanesljivosti.
Težko je razložiti zakaj smo v
polsezoni imeli več poškodo-
vanih igralcev kot v celotnem
letu 1996. Očitno so bili po-
sredi tudi spleti naključij, v
treh dneh smo ostali brez
obeh vratarjev in se iz tedna v
teden morali prilagajati polo-
žaju.«
Rudar: najnižje
Na razpotju so v Velenju
najbrž ubrali napačno pot.
Za skoraj polovico manj de-
narja, čistke med igralci,
prazne tribune in spomladi
vsega 15 točk (dve tretjini
sta Jarčevi!) so znak za pre-
plah, kajti Rudar še nikoli ni
bil tako nizko.
Proces urejanja odnosov in
odpovedovanja uslug igral-
cem, ki niso sposobni in pri-
pravljeni za profesionalen no-
gomet, ni prinesel bistvenih
premikov. Zasuk je posledica
nerealnih ocen uprave (ref-
lektorji, boj za naslov prva-
ka), ki se je nato prenagljeno
odločila za drugo skrajnost in
prihodnost se zdi močno ne-
gotova zaradi razkorakov
med željami in vedno skrom-
nejšo realnostjo.
Rudar je celo najslabše do-
mače moštvo in po učinku
tretje na gostovanjih. Nes-
kladje opozarja na neustrez-
no selekcioniranje igralcev in
zato bi bil že skrajni čas za
temeljito prenovo moštva.
Mladi ne obetajo prav veliko
in zato bodo potrebni večji
finančni vložki, ki se jim v
Velenju že dlje časa izogibajo
in padanje bo težko zaustavi-
ti.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Celjani bodo v pokalu Intertoto štartali že 21.junija.]
Dan malega
nogometa I
Rekreacijski center Gr
ček bo v soboto priprav
prvi dan malega nogomet
v Celju, na katerem bodi
odigrane tri tekme. V glav
nem srečanju sporeda ol
20.30 se bo Selekcija prv
celjske lige (trener SimiČ
Marguč, Kuzman, Vasic:
Lazič, Dobovičnik, Spaso
jevič, Brečko, Vidmai
Adrinek) pomerila s Selek
cijo novinarjev (preosta
nek iz celjskih lig). Zanimi
vo bo tudi v predtekmah
ob 19. uri Radio Celje:Ra
dio Šmarje in ob 19.45 Se
lekcija veteranov:Pax-žup
niki. Sodil bo par Hriber
nik-Rančan.
Usnjar Že
prvak
v končnici prvenstva ON
Celje je Usnjar v sobo
zmagal še četrtič zapored
si dva kroga pred koncem ;
zagotovili novi naslov prv
ka.
Šoštanjčani se bodo v kvali
kacijah znova potegovali za n
predovanje med tretjeligaše, n
hovi tekmeci pa bodo BV P
brežje, Ddrnava, Horser ter P
conci ali Beltrans. Mladinsl
moštvo Šentjurja je brez pora;
zmagalo v vzhodni skupi
združene lige ptujske in celjsl
podzveze (Unior je bil tretji) i
bo v kvalifikacijah za vstop
drugo ligo-vzhod igralo z Goi
šnico.
V sredo s Poklepovicem
Celjani bodo s treningi za novo sezono začeli že v sredo,
zato so nekateri igralci predčasno dobili prosto in proti
Kopru je manjkala kar sedmerica nogometašev udarne
postave.
Za novega trenerja je bil izbran Stanko Poklepovic iz
Splita, ki je podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podalj-
šanja še za eno sezono. Publikum mora ekipo za pokal
Intertoto prijaviti do naslednjega petka, v njegovi skupini pa
so Antalya, Maccabi Haifa, Lokomotiva iz Nižnjega Novogo-
roda in najverjetneje Proleter iz Zrenjanina. Pogodbe bodo
konec meseca potekle Štancarju,.Blatniku, Goršku, Turku,
Cugmasu, Mitiču in Mujčinoviču, zanesljiv je že prihod
brazilskega napadalca Somalie, direktorja Florjanič in Am-
brožič pa danes odhajata po okrepitve (igralci obrambne in
zvezne vrste) v Iran.
mali nogomet
Šentjursko prvenstvo Loki
Il.liga: Dobovem bo tudi v
naslednji sezoni igral v pr-
venstvu MNZ Celje. V kvalifi-
kacijah za popolnitev II.lige je
izgubil z Dabom iz Pragerske-
ga (3:2, 4:6) in v repesažu
premagal Oplotnico s 3:2 ter
izgubil s Širovnikom po ka-
zenskih strelih z 2:5 (1:1)
Celje: v 11.krogu Celjski
grof-Pelikani 3:2, Viva la mu-
sica-Cosmos 4:11, Friggs-Ke-
win 2:10, Ščurek-Marinero
3:9, Klateži-Veflon 2:4, Prima-
Šmartno 6.4. Vrstni red: Peh-
kan 27, Cosmos 24, Klateži
21, Celjski grof 19, Kewin 18,
Prima 16, Marinero, Šmartno
14, Veflon 13, Ščurek 12, Viva
la musica 7, Friggs 2.
Laško: v 8.krogu Aranžerji-
Racman 3:2, Goldhorn-Zidani
Most 1:1, Koln pobi-Lipov hst
9:4, Zimšek-Breze 4:2, Gaj-
Zlatorog 3:7. Vrstni red:
Goldhorn 22, Zlatorog 21,
Aranžerji 18, Koln pobi 15,
Racman, Z.Most 12, Breze 7,
Gaj 4, Zimšek, Lipov list 3.
Slovenske Konjice: v
24.krogu Draža vas-DSV 3:1,
Vitanje I-Bazar 8:10, Galero-
Loče   1:3,   Dobrava-Mineral
3:1, Žiče-Konjice 1:3, Blato-
Stranice 3:6, Nirvana-Vitanje
n 1:5. Vrstni red: DSV 58,
Vitanje 147, Loče (-) 46, D.vas
44, Dobrava 43, Galero 40,
Konjice 37, Nirvana (-), Mine-
ral 31, Bazar 28, Žiče, Stranice
26, Blato 16, Vitanje II 12.
Šentjur: v 17.krogu Slivni-
ca-Gremhni 0:3, Dramlje-Lo-
ka 1:7, Jakob-Maratonik 4:1,
Mlakar-Ronex 4:4, Makro-
com-Šentvid 2:0. V 18. krogu
Maratonik-Mlakar 1:3, Grem-
hni-Makrocom 3:2, Ronex-
Shvnica 7:4, Šentvid-Dramlje
2:2, Loka-Jakob 7:5. Končni
vrstni red: Loka 48, Jakob 40,
Šentvid 33, Mlakar, Ronex 30,
Dramlje 24, Gremlini 21, Ma-
krocom 18, Marafonik 15,
Slivnica 9. Nova prvoligaša
sta Marija Dobje in Montpa-
ris.
Šmarje: v 7.krogu Šempe-
ter-Dobovec 0:3, Alatnica-Vi-
tasovič 4:13, Haler-Kostrivni-
ca 0:4, Janina-Završe 10:2,
Atom-Rebus 3:3. Vrstni red:
Janina 18, Rebus, Dobovec (-)
14, Vitasovič, Kostrivnica 10,
Završe 8, Alatnica 7, Haler,
Atom (-) 5, Šempeter 3.
2. SNOPIČ
ULTUR

Veter na fešti pesmi
Celje je bilo z mladinskim pevskim festivalom nekaj dni mlada, združena Evropa
utihnile so fanfare za 22.
Mednarodnim mladinskim
pevskim festivalom, umolk-
nila mlada pesem in utihnila
prešernost mladih v Celju,
ki je bilo od 29. maja do 1.
junija svojevrstna prestolni-
ca združene Evrope.
I »Kaj je konec koncev veUka
ideja Evrope drugega kot rav-
no veUk, ubran zbor, ki spo-
štuje vsak, še tako krhek glas,
da bi ga s skupnim odmevom
okrepil v zvenečo melodijo, v
odo radosti, ki seže daleč v
modro prihodnost in visoko
med zvezde.« To so bile sklep-
ne misli, ki jih je pred tri tisoč
glavo množico mladih pevcev,
predsednikom države Mila-
nom Kučanom in številnim
občinstvom v Mestnem parku
v nedeljo dopoldne na zaključ-
nem koncertu množičnega
mladinskega zbora izrekel
slavnostni govornik, slovenski
ininister za kulturo Jožef
Školjč. V svojem prisrčno hu-
domušnem in mladostno
ubranem govoru je spodbudil
mlade, češ, še kako prav ima-
te, da vašemu druženju rečete
festival, saj mora biti tam, kjer
so skupaj mladi, petje in veli-
ko narodov, res prava fešta!
Začelo in odmevalo daleč
naokrog pa je ime mesta,in
sloves festivala že veliko prej.
Potem, ko je organizator. Za-
vod za kulturne prireditve Ce-
lje ostrmel nad številom pri-
javljenih zborov za letošnji,
22. Mednarodni mladinski
pevski festival v Celju, in kO'
se je glasbena komisija lotila
trdega in nehvaležnega dela,
da je iz števila prijavljenih iz-
brala udeležence za tekmo-
valni del prireditve med tuji-
mi in domačimi zbori. Na tek-
movanju zborov v svojih ka-
tegorijah je nato glasbena ži-
rija, na čelu s predsednikom
prof. Edvardom Goršičem
in člani, profesorji: Tomažem
Faganelom, Jernejem Habja-
ničem, Vladimirjem Kranjče-
vičem, Vennom Laullom in
tajnikom Romanom Ocvir-
kom, ves čas korektno in us-
klajeno delala, sicer s poo-
strenimi kriteriji in kar se zdi
za festival še posebej po-
membno, vse dni pred polno
dvorano Narodnega doma.
Pevci iz 35 mladinskih zbo-
rov, ki jih je Celje letos še
posebej toplo sprejelo in z
njimi živelo, prav tako pa so-
sednji kraji na Celjskem, kjer
so zbori bivali, so pokazali
ustvarjalno pevsko vnemo in
četudi morda niso dosegli to-
liko, kot so pričakovali (zato
je tu in tam stekla kakšna
solzica), so v svoje dežele po-
nesli lepe vtise o gostoljub-
nem mestu in organizatorjih.
Nekateri seveda tudi svetleča
festivalska odličja.
V kategoriji otroških zbo-
rov so se najbolje odrezali
OPZ Glasbene šole Fran Ko-
run Koželjski iz Velenja, So-
kolyata Rybinsk, Rusija in
OPZ Fran Venturini Domjo
Trst, Italija in osvojili srebro.
Ostali zbori v tej kategoriji so
dobili bron ali pa samo priz-
nanja za sodelovanje.
Prvo festivalsko zlato je šlo
v zlato Prago. V kategoriji
mladinskih zborov je Radost
Praga iz Češke prejelo zlato
plaketo in denarno nagrado.
Srebrne plakete so prejeU:
Lietuvus radijo ir televizijos
vaiku choras Vilnius, Litva,
MPZ osnovne šole Simon Jen-
ko Kranj, Nadežda Novokuz-
netsk, Rusija, List Ferenc ko-
rus Zalaegerszeg, Madžarska
in Detske sborove studio Br-
no. Ostali bron ali priznanja.
V kategoriji mešanih
mladinskih zborov se naj-
bolj blešči zlata plaketa abso-
lutnega zmagovalca letošnje-
ga festivala. To je Mešani mla-
dinski pevski zbor Veter iz
Ljubljane, ki je tudi dosegel
najvišje število točk, 97,3, zla-
to plaketo in denarno nagra-
do, posebno denarno nagra-
do za najvišje število točk
med slovenskimi zbori, na-
grado občinstva, ki je vse dni
z glasovalnimi lističi tudi oce-
njevalo zbore ter priznanje za
najboljšo izvedbo slovenske
skladbe, ki ga je podelilo
Društvo slovenskih skladate-
ljev. Na tem mestu velja pripi-
sati, da zbor vodi mlada diri-
gentka, Celjanka Urša Lah. V
isti kategoriji se je zlato zas-
vetilo še enkrat. Prejel ga je
zbor Jugendchor des Goethe-
Gymnasiums Schwein, Nem-
čija. Srebrna sta bila Eutherpe
Bucharest, Romunija in Me-
šani mladinski zbor I. Gimna-
zije Celje, Stovenija. Ostali pa
bron ali priznanja.
Med dekliškimi zbori je
tudi zasijalo zlato. Presrečne
so zlato plaketo in denarno
nagrado prejele pevke zbora
Kurekell, iz Tartuja, Estonija.
Ta zbor je^^rejel tudi posebno
priznanje za najboljšo izved-
bo skladbe, napisane po letu
1985, ki ga je podelila Glasbe-
na mladina Slovenije.
Nagrade občinstva so ra-
zen nepremagljivega Vetra
prejeli še: Otroški pevski zbor
Fran Venturini Domjo iz Tr-
sta, Radost iz Prage, Nadežda
iz Novokuznetska, Dekliški
pevski zbor Gimnazije Celje-
Center, Mešani mladinski
pevski zbor I. Gimnazije Ce-
lje. Vse podrobne ocene in
podatke o uvrstitvi zborov
hrani organizator, Zavod za
kulturne prireditve Celje.
Med štirimi nastopajočimi
zbori v tekmovalnem delu je
bil tudi Mladinski pevski zbor
osnovne šole Hudinja, ki mu
je, žal, festivalsko odličje ušlo.
Edvard Goršič, predsednik
žirije, je vsem zborom izrekel
čestitke za nastop na tem zah-
tevnem tekmovanju: »Zbori
so se predstavili na različne
načine, z različno zvočno bar-
vitostjo, s pestrimi programi in
z različnim obvladovanjem tu-
di zelo zahtevnih partitur. Veli-
ko je bilo preglasnega petja,
tiho petje je bilo neintenzivno.
Največja pomanjkljivost je bila
slaba produkcija tona. V tesni
povezavi s tem je tudi dekla-
macija teksta, ki je bila dosti-
krat nerazumljiva. Sestava
marsikakšnega programa še
tudi ni bila dorečena, dostikrat
pa je pri interpretacijah šlo
tudi za nespoštovanje notne-
ga zapisa. Največja pomanj-
kljivost je bila stilno korektna
izvedba stare glasbe, kjer se je
izkazalo kot problem pomanj-
kanje izvajalske prakse. Mor-
da bi o tem veljalo razmišljati
tudi na ravni visokega glasbe-
nega izobraževanja«.
Sicer pa so o temi Mesto
glasbe in zbora v šolah, zlasti
v pripravah na devetletno šo-
lo, govorili in do podobnih
zaključkov prišli udeleženci
posvetovanja. Vodili sta ga
Milka Ajtnik in znana celjska
zborovodkinja, zdaj svetoval-
ka za zborovsko petje pri re-
publiškem Zavodu za šolstvo.
Dragica Zvar, ki je z zado-
voljstvom gledala na takšno
kakovostno in množično rast
prireditve. »Še posebej me ve-
seli, da srečujem številne nek-
danje pevce zdaj med občins-
tvom in še bolj, da je med
njimi nekaj izvrstnih pevovo-
dij, kot na primer Adrijana
Požun Pavlovič in Urša Lah.«
Tudi glasbena delavnica, vo-
dila jo je prav tako priznana
glasbenica, Celjanka Alenka
Goršič, je prinesla nekaj zani-
mivih zaključkov in primerjav
v prikazu dela z zbori. Glasbe-
na delavnica kot spremna obli-
ka festivala se sicer šele dobro
uveljavlja. Letošnja je bila dru-
ga po vrsti: »Škoda le, da se je
ni udeležil nihče od slovenskih
zborov, oziroma pevovodij.
Razlike v delu z zbori pa so
velike. Nekateri pevovodje so
se mi zdeli preveč trdi, preveč
strogi z mladimi pevci, kot na
primer pevovodja z zborom iz
Brna. Nekateri zborovodje, kot
na primer ruski, pa so pri upe-
valnih vajah bolj sproščeni, hu-
morni. Tak način dela se mi zdi
boljši in je bolj uspešen.«
Kako pa veje Uršin Veter,
da je zbor že vrsto let tako
uspešen: »Zelo smo veseli in
nismo pričakovali takšnega
uspeha. Res pa je, da je bil
program, ki smo ga peli, za to
stopnjo zelo zahteven. Prav
tako drži, da pridno vadimo,
upam, da ne s preveč trdo
roko, da vlada v zboru prijet-
no in prijateljsko vzdušje in
da nas bo zdaj gnal in obve-
zoval še zlati veter...«
O 22. Mednarodnem mla-
dinskem pevskem festivalu je
mogoče govoriti v samih pre-
sežnikih. Bil je to festival z
najbolj množično prijavo zbo-
rov za tekmovanja, z največ
tekmovalnimi domačimi in tu-
jimi zbori, največjim množič-
nim združenim zborom, z
največ dnevi trajanja (en dan
je moral namreč organizator
festival podaljšati zaradi števi-
la tekmujočih zborov), z zbo-
rom, ki je pripotoval od naj-
dlje, iz Sibirije (z letalom) in z
zborom, ki je potoval do Celja
najdlje iz Rusije (z avtobu-
som). Festival je tudi najbolj
zbližal države udeleženke iz
bivše Jugoslavije, o čemer pri-
ča sožitje bivanja Makedon-
cev, Srbov in Hrvatov v Dijaš-
kem domu v Celju. Prvič so
zbori bivali najdlje, na Rogli, in
v domu Svetega Jožefa nad
Celjem... In takih presežnikov,
tudi organizacijskih in stro-
kovnih, bi se še dalo nanizati.
MATEJA PODJED
Tekmovalni koncerti tujih in domačih zborov so se vrstili v\
dvorani Narodnega doma vse od četrtka do sobote popoldne. 1
Na slavnostnem zaključnem koncertu prvouvrščenih zborov. ]
je predsednik glasbene žirije profesor Edvard Goršič razglasil
rezultate. Obojestransko veselje, sreča in smeh: Urša Lah je z]
zborom Veter prejela najvišja festivalska odličja. I
(Foto: Sherpa) j
Otroški zbor Sokolyata iz Rusije je v Celje prispel prvi. po petih dneh vožnje z avtobusom so si
pred tekmovalnim koncertom otroci, ki jih je organizator udobno namestil v hotel Evropa,
odpočili, in pod vodstvom dirigenta Sergueija Chesterikova zapeli za srebro. Postali so
ljubljenci občinstva. Po nastopu v Mestnem parku jih je čakala spet dolga vožnja tja. Domov
bodo prispeli šele danes (v četrtek), ko berete te vrstice. Foto: G. K.
Največje doživetje za praznik mlade pesmi je nastop združenega zbora v Mestnem parku. Zbori iz 61 slovenskih osnovnih šol
so program vadili že prej. z dirigentom Edvardom Goršičem pa se je ta veličastna množica otrok srečala na prvi vaji šele dve
uri pred nedeljskim koncertom. Ta nastop je vselej festivalski vrh in res prava fešta. ko združeni zbori na tribuni zapojo pod
pisano ptico pevko, simbolom festivala in nastopijo kot en sam. veličasten zbor. (Foto Sherpa)
18
KULTURA
NOVI TEDNIK
Z glasbo med
grajske zidove
v nedeljo je bilo na starem
gradu v Slovenskih Konji-
cah znova živahno in gla-
sno, saj je tam bila revija
pihalnih orkestrov.
Na njej so letos sodelovali pi-
halni orkester gasilskega druš-
tva Spodnja Polskava, ki praz-
nuje 90-letnico obstoja, vodi pa
ga Jernej Senegačnik, godbeniki
iz Poljčan, katerih orkester delu-
je 44 let, vodi pa ga Matjaž
Lorenci, orkester iz Slovenske
Bistrice, ta obstaja 72 let, njegov
vodja je Damir Kave, ter pihalni
orkester iz Slovenskih Konjic, ki
bo svojo 70-letnico obstoja praz-
noval prihodnje leto, vodi pa ga
Ivo Kacbek.
Skupno je na reviji sodelovalo
138 godbenikov, med katerimi
je bil tudi poseben gost Ervin
Hartman, vodja pihalnega orke-
stra Pošta Maribor in predsed-
nik združenja pihalnih orke-
strov Slovenije. M.A.
Poletje v Celju
Celje je letos prav gotovo
prvo slovensko mesto, ki je
že razglasilo poletne prire-
ditve. Te so se, kot je sklenil
oranizacijski odbor pri
Mestni občini Celje, ki je z
Zavodom za kulturne prire-
ditve, FIT Medio, Stanovanj-
skim skladom in celjskimi
kulturnimi ustanovami, or-
ganizator poletnih priredi-
tev, začele že z zborovskim
prepevanjem v Celju.
Pa tudi trajale bodo dlje kot
v drugih slovenskih mestih.
Tja v prvi teden oktobra, ko
bo Celje slovesno proslavilo
stoto obletnico slovenskega
očaka. Narodnega doma.
Praznik bo dočakal v novem
sijaju in sveži preobleki, z vr-
sto vsebinsko vezanih priredi-
tev in posebnim izidom Celj-
skega zbornika.
Mesto ziblje v svojem na-
ročju ničkoliko prijetnih, in-
timnih kotičkov za poletne
prireditve. Glavni trg ostaja
priljubljeno poletno stečišče
ob glasbi in vrčku piva. V soju
sveč pa so se Celjanom že
priljubili večeri v atriju Majol-
ke. Prav gotovo so ti večeri, ki
so razkrili staro renesančno
meščansko stavbo iz 19. sto-
letja, v kateri je bila nekoč
lekarna, ostali v spominu pre-
nekateremu obiskovalcu. Pa
so se pri FIT Media in Gostin-
skem podjetju Majolka odlo-
čili, da jih programsko še obo-
gatijo, kar je na sinočnjem
nastopu že uspešno naznanil
igralec Evgen Car z monodra-
mo Poredušov Janoš in utrip v
srcu mesta poženejo vsako
sredo ob pol devetih zvečer.
Natisnili so poseben program-
ski listič za večere v atriju
Majolke, ki bodo gledalca ve-
Ijah le 400 tolarjev, pa še ti
bodo neke vrste konzumacija,
pravi direktor Gostinskega
podjetja Roman Bastič. Go-
stinsko podjetje se je namreč
že z minulimi prireditvami in
kulturi odprtim vratom lahko
prepričalo, da velja vpreči tu-
di lastne moči in ponudbo za
boljši obisk. Hvalevredno je,
da bodo prispevali 450 tisoč
tolarjev za izpeljavo progra-
ma ob svečah in uživanju na
umetniških večerih. Za Pore-
dušovim Janošem bo prihod-
njo sredo nastopila pevka Me-
lita Osojnik s pianistom Ar-
turjem Azarkevichem. Pod
starodavne arkade se bo nato
lepo podala pesem Celjskega
okteta, v juliju in avgustu pa
vrsta drugih izvajalcev: od
Predina do ansambla Adama
Bisckeya in Vokalne skupine
Cvet s citrarjem Petrom Na-
pretom.
Celje pa bo poletje preživ-
ljalo s prireditvami tudi na
levem in desnem bregu Savi-
nje, v lapidariju in ledeni dvo-
rani nad njim, na Starem gra-
du, pa vse tja do sejmišča, na
sejem Senior bo segel pro-
gram, ki bo te dni izšel v
programski knjižici z razpoz-
navnim logotipom Poletja v
Celju, knežjem mestu, obliko-
valca Jožeta Domjana: Fride-
rikovim stolpom v modrem,
celjskimi zvezdami in son-
cem, kot simbolom poletja.
Celje bo imelo priložnost do-
živeti premiero opere Cigan ba-
ron, v izvedbi Opere SNG Ljub-
ljana, pa program, ki bo zelo
mednarodno naravnan: od go-
stovanj iz Tibeta, Bosne, doma-
čih ustvarjalcev, do tega, da bo
mesto prvič podelilo priznanja
in nagrade pesniku leta za pe-
sniško zbirko leta,*'in s sreča-
njem s pesnikom oživilo Stari
grad, to najbolj priljubljeno toč-
ko Celjanov. Prav tako zna Ce-
ljane, ki imajo komedijo radi,
pritegniti nastop najvidnejših
slovenskih komedijantov...
Letos so se vsi, zares vsi
potrudiU, da bi bilo poletno
Celje razgibano in prijazno ter
tudi drugim obiskovalcem od-
prto mesto. Okoli deset mili-
jonov tolarjev bodo veljale po-
letne prireditve: okoli tri za
program, kar dvakrat toliko za
infrastrukturno ureditev pri-
zorišč in milijon za promoci-
jo. Če bodo prišli tudi gledal-
ci, bo namen dosežen, trud
organizatorjev in izvajalcev
pa poplačan.
MATEJA PODJED
prireditve
V Slovenskem ljudskem
gledališču bodo danes ob
15.30 za Abonma 1. šolski in
izven in jutri ob 15.30 za
Abonma 2. šolski in izven
uprizorih Gospo poslančevo.
V soboto bodo ob 19.30 za
izven uprizorili Ukročeno tr-
moglavko. V sredo bosta ob
10. in 12. uri zaključeni pred-
stavi Trnjulčice.
V Škofcah nad Rimskimi
Toplicami bodo v nedeljo ob
15. uri na prostem uprizorili
narodno igro s petjem v štirih
dejanjih Divji lovec, pisatelja
Frana Šaleškega Finžgarja.
v Likovnem salonu v Ce-
lju bo od jutri do sobote, 28.
junija na ogled razstava likov-
nih del Jurija Kalana.
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu je do 9. junija na
ogled razstava likovnih del
Adolfa Mljača.
V avli hotela Dobrna je na
ogled razstava slik Frana Hlu-
piča iz ob Maribora.
V knjižnici Gimnazije
Center Celje je na ogled raz-
stava likovnih del dijakinje
Ive Tratnik.
V Zdravilišču Laško do 20.
junija razstavlja Alica Jav-
šnik.
V razstavišču Firšt je do
14. junija na ogled razstava
Geoloških ekslibrisov iz zbir-
ke prof. dr. Rajka Pavlovca.
V galeriji Keleia v Celju
razstavlja slike Ashod Bayan-
dour.
V prostorih Ljubljanske
banke v Velenju je do 30. juni-
ja odprta slikarska razstava Ko-
nrada Marčinka iz Mozirja.
V Galeriji sodobne umet-
nosti je odprta študijska raz-
stava »Trideseta leta likovne,
glasbene in literarne dejavno-
sti na Celjskem v luči družbe-
no zgodovinskih gibanj.«
V izložbi prodajalne Boro-
vo razstavlja slike Barbara Su-
ša.
V Razstavnem salonu
Zdravilišča v Rogaški Slati-
ni je do 23. junija na ogled
ra7ct;iv;5 Antnna Wr»lfa
V Pokrajinskem muzeju je
do 30. junija na ogled razsta-
va Rifnik in njegovi zakladi, v
Lapidariju pa Libojska kera-
mika.
V Hermanovem brlogu v
Celju je na ogled razstava Hi,
konjiček.
V atriju Majolka bo v sredo
ob 20.30 koncert Celjskega
okteta, v okviru Poletja v Ce-
lju.
V dvorani Narodnega do-
ma v Celju bo jutri ob 19.30
redni letni koncert Mešanega
pevskega zbora Cetis iz Celja.
V dvorani Hmeljarskega
doma v Petrovčah bo drevi
ob 20. uri dobrodelni koncert
Adija Smolarja z gosti.
V dvorani krajanov v Ga-
liciji bo v soboto dobrodelni
koncert z naslovom »Tudi za-
te, prijatelj...«.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo v soboto
ob 20. uri koncert Študentske
vokalne skupine Lira, pod
vodstvom Emice Potočnik.
V Atomskih Toplicah v
Podčetrtku bo jutri ob 20.15
koncert Moškega pevskega
zbora iz Atomskih TopHc.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo danes, v
četrtek, ob 20. uri koncert
Celjskega pevskega društva z
dirigentom Edvardom Gorši-
čem.
V Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo drevi ob 20.
uri zaključni koncert Glasbe-
ne šole iz Rogaške Slatine. V
soboto ob 20.30 pa bo koncert
Ženskega pevskega zbora iz
Rogaške Slatine.
Union od 5. do 11.6. ob 18.
in 20.30 ameriški film Metro;
Mali Union od 5. do 11.6. ob
20. uri hrvaški film Kako se je
začela vojna na mojem otoku;
Metr(^l od 5. do 11.6. ob
18.45 in 21. uri ameriški film
Svetnik. V soboto 7.6. bo
predstava tudi ob 23.15.
Kino Dobrna 7.6. ob 19. in
8.6. ob 17. uri ameriški film
Dantejev vrh.
Posel leta za
Rustemagica t
Enemu največjih svetov-
nih založnikov stripov Er-
vinu Rustemagiču, nekda-
njemu Sarajevčanu, ki zad-
nja leta živi in dela v Celju,
je pred kratkim uspelo
sklenil posel leta, vsaj tako
ga ocenjujejo v ZDA.
Platinum Studios, ameriš-
ko podjetje, katerega 50-od-
stotni lastnik je Rustemagič
od začetka letošnjega leta, je
prodalo pravice za projekt
Cowboys&Aliens producent-
skima hišama Dream Works
Stevena Spielberga in Uni-
versal Pictures. Posneti na-
meravajo film, ki bo mešani-
ca znanstvene fantastike in
vestema in glede na Spielber-
govo proizvodnjo uspešnic
ni bojazni, da tudi tokrat ne
bi uspel.
Za odkup pravic so se pote-
govali tudi pri hišah Fox in
Disney, vendar je bila skup-
na ponudba Dream Works in
Universal za Platinum ugod-
nejša. Scenarij za film bo na-
pisal Steve Oedekerk, ki je
trenutno eden najbolj iska-
nih piscev in režiserjev (Ace
Ventura: Klic narave). Celo-
ten posel pa naj bi bil vreden
7 milijonov dolarjev, če bo
film posnet. TC
f zapisovanja
Neanimirano mesto
Pravzaprav je v Ljubljani ze-
lo težko najti ta trenutek kak-
šen kulturni dogodek, ki ne bi
bil del Evropskega meseca kul-
ture (EMK). Celo raznorazno
splavljenje balončkov po Ljub-
ljanici je menda del EMK. Da
o raznoraznih jazz in ročk ter
pop koncertih niti ne govori-
mo. In ko takole brskam po
časopisju in si ogledujem, kaj
za vraga bi si ogledal, pa da
ne bi bilo v kontekstu EMK, se
celo zamislim: mar je res vsa
kulturna ponudba glavnega
mesta vezana na festival, za
katerega vsi niti ne vedo, da je
v mestu? Da ne vedo? Hm,
zamislite si, da sedite nekje
na vrtu neke prijazne gostilne
in za sosednjo mizo nič hude-
ga sluteč in še manj iz zlobnih
nagibov zaslišite pogovor med
dvema junakoma, ki najprej
vneto razglabljata o tem, kate-
ri roman je boljši, ali tisti, ki
ga je napisal Vlado Žabot ali
tisti, ki ga je podpisal Andrej
Hieng, nato pa po kratkem
premoru, ko obema zmanjka
»štrene«, eden izusti, češ, a
veš, da je v Ljubljani EMK.
drugi pa vehementno odgovo-
ri, pa kaj, Olimpija ga bo sesu-
la za najmanj dvajset točk. Ja
tudi to se dogaja.
Žal pa se dogaja samo to. In
nič drugega. Medtem ko vsa
slovenska mesta ta trd^iutek
živijo svoje življenje, kulturno
bolj ali manj bogato, tako
Ljubljana trenutno živi življe-
nje, ki je vsaj kulturno vezano
zgolj na festival. Saj pravza-
prav nihče več ne ve, kaj je del
EMK in kaj ni. Za kar pa ni
krivo niti mesto niti ljudje v
njem. Ljudje smo kulturni od-
jemalci. Pa naj bo ta kultura
zapakirana v taki ali drugačni
obliki. Krivi so tisti, ki so EMK
naredili takšnega, kakršen
trenutno je. Pa s tem ne mi-
slim toliko na programsko po-
nudbo, kolikor na tisto, kar
sodi definitivno zraven: pro-
mocijski center.
Ko mi je prijateljica iz Beo-
grada dejala, da iz Ljubljane v
Beograd ni mogla poslati na-
vadnega novinarskega poroči-
la, ker ni bilo na voljo faksa,
nisem mogel verjeti. Nekak
bi si misU, da v obratno kc
munikacijski smeri to ne b
bilo nič nenavadnega, da pi
tega ni mogoče narediti iz Sle
venije, bi si pa dal prej doma
la kakšen prst odsekati. He
cam se! Pa čeprav, tako se j
kasneje izkazalo, je imela ti
sta   prijateljica   popolnomi
prav. V novinarskem središči
enostavno ni dovolj prostih li
nij, pa čeprav je tujih nouinai
jev le peščica. Kot da v Ljublja
ni sploh ne bi bilo festivala
Manifestacije. Kakor koli ži
hočete. Vsak dan na ulici sre
čam kopico tujcev, turistov
poslovnežev... in močno duo
mim, da jih vsaj polovica ve,
da je Slovenija v teh tednil
kulturna prestolnica Evropi
številka 2. Kaj hočem poveda
ti? Preprosto: že res, da je me
dijska pokritost maksimalna,
da- nas dnevno in tedenske
časopisje o dogodkih in dejs
tvu, da je v mesto EMK. sproti
obvešča, že res. da so na vseh
mestnih vpadnicah ogromni
jumbo plakati, ki nas skušajc
spomniti tudi na to, da »člo-
vek teče na kulturo«, že res,
da nas na EMK nenehno opo-
minjajo dogodki sami, toda
mesto je popolnoma neanimi-
rano. Spomnim se festivala
Unima pred petimi leti. ko je
le malokdo vedel, da so v me-
stu lutkarji, toda predstave so
si ljudje ogledali. Bodisi nekje
na ulici, ko so nakupovali vsa-
kodnevne potrebščine, bodisi
v gledališču, kamor so jih »od-
peljali« otroci. Ja. pri EMK je
situacija drugačna. Vsi vemo,
da se nekaj dogaja, toda nihče
ne ve natančno kaj. Ker vsak
dogodek pa že ne more biti del
EMK.
Piše: TADEJ ČATER
Oktet Voglarji iz Vinske Gore.
Pesem v maju na Ponikvi
Na Ponikvi v Savinjski dolini se je v nedeljo zbralo toliko pevcem kot že dolgo ne. Povoc
za to je bila sedma prireditev Pesem v maju, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Rista
Savina iz Ponikve v dvorani Zadružnega doma.
Povezovalka Nada Jelen je prireditev vodila spretno, z lepo besedo in z optimistično mislijo
»pojdimo s pesmijo skozi življenje«. Nastopilo je enajst pevskih zborov in sicer oktet Paka iz Velenje
in Voglarji iz Vinske Gore, Dobroveljski fantje, vokalna skupina Vrtnica iz Šempetra v Savinjsk
dolini, Černjanski nonet s Črne na Koroškem, moški pevski zbori Ponikva, Kompolčani, Šempeter \
Savinjski dolini in Gotovlje, dekliški pevski zbor Galicija in Savinjski oktet iz. Žalca.     T. TAVČAR
2. SNOPIČ
KULTURA
19
Kulturni dom
odprt sredi
junija
Po napovedih Zavoda za
Kulturo Žalec bodo prihodnji
teden ponovno odprli vrata
Doma II. slovenskega tabora.
V teh dneh zaključujejo še
zadnja popravljalna dela v do-
mu. Uradno odprtje obnovlje-
nega doma bo 14. ali 15. juni-
ja, za otvoritev so v Žalec po-
vabili Vlada Kreslina in Bel-
tinško bando. V Žalcu bodo
tako ponovno odprli tudi ki-
nodvorano, v Zavodu za kul-
turo pa obljubljajo, da bodo
Žalčani videli vse filmske us-
pešnice, ki so jih zaradi obno-
ve doma zamudili v zadnjih
treh mesecih. Prav tako bo v
domu v ponedeljek, 16. juni-
ja, abonmajska predstava Kul-
turnega doma Španski borci
Denar z neba. Nocoj ob 20. uri
pa bo v Hmeljarskem domu v
Petrovčah še dobrodelni kon-
cert Adija Smolarja in njego-
vih gostov, izkupiček bo na-
menjen za obnovo Doma II.
slovenskega tabora.        IJB
Visoka raven pihalcev
Izreden uspeh Mladinske-
ga pihalnega orkestra Glas-
bene šole Celje pod vods-
tvom prof. Jureta Krajnca na
17. tekmovanju slovenskih
godb v Sežani, 24. in 25. j
maja 1997 potrjuje visoko j
raven in kvaliteto tega šesta-1
va Glasbene šole Celje.       '\
Pokazala se je pravilna od-
ločitev vodstva Glasbene šole,
ko je bilo pred dvanajstimi leti
zastavljeno dolgoročno, siste-
matično delo pihalnega orke-
stra in so ga v teh letih že
vodili Matjaž Železnik, Zden-
ko Gorenjak, Miran Majcen in
Albert Zaveršnik. V šolskem
letu 1992/93 je dirigentsko
palico orkestra, ki ga sestav-
ljajo učenci in dijaki glasbene
šole in tako med njimi ni veli-
kih starostnih razlik, prevzel
sedanji dirigent prof. Jure
Krajnc. Orkester je imel poleg
rednih letnih koncertov še ce-
lo vrsto drugih pomembnej-
ših nastopov, med drugim na
Mednarodnem   mladinskem
pevskem festivalu, ob prazni-
ku Mestne občine Celje, ob 25
letnici delovanja Glasbene
mladine v Slovenski filharmo-
niji v Ljubljani itd.. Vsi učenci
oziroma dijaki so vključeni v
učno-vzgojni proces, njihovo
znanje in sposobnosti rastejo,
kar je znal uporabiti sedanji
dirigent in z intenzivnim ter
zavzetim strokovnim delom
oblikovati homogen pihalni
sestav, ki na zavidljivi ravni
poustvarja zahtevna dela or-
kestrskega repertoarja, kar se
je potrdilo tudi na 17. tekmo-
vanju slovenskih godb v Seža-
ni. Mladinski pihalni orkester
glasbene šole Celje je tekmo-
val v tretji težavnostni stopnji
v koncertnem programu sku-
paj z sedemindvajsetimi orke-
stri, od vseh nastopajočih je
bilo skupaj z Celjani štirinajst
debitantov.
Mladinski pihalni orkester je
na tekmovanju izvajal uvodno
skladbo Vinka Štrucla Poz-
dravljena Slovenija, obvezno
skladbo istega avtorja z naslo-
vom Miniature in skladbo po
lastni izbiri Ennia Morriconeja
Moment for Morricone.
Tekmovalna petčlanska
strokovna žirija je izvajanju
programa dodelila 97,2 od-
stotka in s tem zlato listino s
posebno pohvalo, ki jo je moč
dobiti le ob točkovanju nad 95
odstotki. Poleg visoke ocene
žirije je bil orkester nagrajen
še kot najboljši debitantski or-
kester.
S tem velikim uspehom so
si mladi glasbeniki zagotovili
nastope v višji težavnostni ka-
tegoriji. V Glasbeni šoli Celje
deluje že tudi mali pihalni
orkester, ki bo kakovostno
pomlajeval obstoječi orkester,
srednjeročno pa bosta oba da-
jala podmladek tudi drugim
orkestrom.
ALENKA GOBEC
Pevski jubilej iz
tridesetletne pravljice
Prejšnjo soboto so v velenjski glasbeni šoli Frana
Koruna Koželjskega obeležili 30-letnico pevske dejavno-
sti na Centru srednjih šol Velenje in 10-letnico njihovega
Mešanega mladinskega* pevskega zbora.
Na koncertu so se zbrali številni nekdanji pevci in zboro-
vodje, starši pevcev, ljubitelji pesmi ter ostali gostje, ki so
uživali v izbornih nastopih. Ob tej priložnosti so predstaviU
tudi avdio in videokaseto zborovskega petja na ŠVC Velenje,
ob tem še zgoščenko in brošuro v enoviti podobi jubileja.
Zbor je pozdravil profesor Bole, nekdanji učitelj Danice
Pirečnik, nedvomno ene najuspešnejših slovenskih mladin-
skih zborovodkinj. Nastop so zaključili s pesmijo Lipa zelene-
la je, ki je poslušalce ganila in navdušila.     JOŽE MIKLAVC
Zo|9et skupaj kot nekoč
Že četrt stoletja v Ločah v
poletnih mesecih prirejajo
številne zabavne in kultur-
ne dogodke pod skupnim
naslovom Poletne prireditve
v Ločah. Pred dnevi je že
izšel osnutek programa le-
tošnjih prireditev.
Ta je ob 25-letnici še poseb-
no bogat, začenja pa se konec
tega meseca s prireditvijo Zo-
pet skupaj kot nekoč. Nasto-
pili bodo pevci, glasbeniki in
drugi umetniki, ki so nekoč
nastopali na poletnih priredi-
tvah v Ločah. Po lutkovni igri-
ci in ljudski komediji bo v
začetku julija v Ločah tradi-
cionalna glasbena prireditev
Popularnih 13, ki jo bo vodil
Vinko Šimek. Sledil bo med-
narodni večer folklore, ko bo-^
do Ločani gostili španske in
češke folkloriste, nato pa bo -
predvidoma konec julija - vsa-
koletni Kmečki praznik.
Avgusta bo najprej finale
srednješolskega festivala Koraj-
ža velja, nato bo nastopila dru-
žina Galič in v pesmi in glasbi v
loški farni cerkvi predstavila
Slomška. S samostojnimi kon-
certi se bodo v Ločah predstavi-
li še Tereza Kesovija. New
swing kvartet in Lepe Filipinke,
številni drugi nastopajoči pa
bodo obiskali kraj na priredi-
tvah Marjanca, Radijska delav-
nica znancev ali na glasbeno
zabavni prireditvi Štajerskega
vala in Novic. Med pomem-
bnejšimi letošnjimi prireditva-
mi je še Poletni lutkovni pristan
v Ločah - mednarodni lutkovni
festival, na katerem se bodo
predstavili lutkarji iz Belgije,
Maribora, Češke, Gradca in iz
Mehike....... .      B.Z.
Lipica v Švici
Menda ima tudi Novi tednik kar precej zaslug, da so se
članice Dekliškega noneta Lip'ca z Ljubnega ob Savinji
odpravile v ŠviCo, kjer bodo sodelovale na dveh koncertih
za otroke, ki se v tujini učijo slovenskega jezika.
Lip'co sestavljajo deklice, oblečene v ljubenske narodne
noše, vodi pa jih mentorica Lenka Kralj. V Rogaški Slatini so se
na prvem slovenskem festivalu otroške in mladinske folklore
odlično izkazale, saj so med nastopom iz cvetja spletale kito,
med gledalce pa razdelile šopke. Prav tako so podarile male
pesmarice, v katere so zapisale nekaj ljubenskih ljudskih
pesmi. Ravno te, ljubenske ljudske pesmi, bodo mlade pevke
predstavile tudi v Švici, od koder se bodo vrnile v ponedeljek.
Pri nastopu v tujini je nonetu pomagala tudi občina Ljubno, ki
je mladim pevkam plačala pot. US
Ivana Kobilica in ferdo
Vesel v Podsredi
Na gradu Podsreda bo do
27. julija postavljena razsta-
va Ivane Kobilice ter Ferda
Vesela, dveh pomembnih
slovenskih umetnikov, ki
sta uvrščena v skupino rea-
listično usmerjenih slikar-
jev. Vsa dela so last Narodne
galerije iz Ljubljane, ki je
skupaj s Kozjanskim par-
kom tudi pripravila to raz-
stavo.
Ivana Kobilica (1861-
1926) je študirala v Miinche-
nu in Parizu, postala je člani-
ca Societe Nationale des Be-
aux-Arts, slikala je v znanem
francoskem likovnem centru
Barbizonu, več let je preživela
tudi v Sarajevu in Berlinu, od
leta 1914 pa je bila zopet v
Ljubljani. Ivana Kobilica je pr-
va naša pomembna predstav-
nica meščanskega realizma.
Na njenih slikah najdemo raz-
lične motive, od portretov, ti-
hožitij s cvetjem, ilustracij.
Med njene najbolj znane slike
sodijo Kofetarica, Poletje, Li-
karice, ki odražajo kvaliteto
njene umetnosti v realistič-
nem prikazu oseb, njihovih
značajev ter celovit prikaz do-
ločenega vzdušja. Njenih naj-
bolj znanih del na tej razstavi
ni, temveč so razstavljeni raz-
ni portreti, ki pa vsebujejo
značilnosti njenega slikars-
tva.
Slikar Ferdo Godina (1861-
1964) je študiral na akademi-
jah na Dunaju ter v Miinche-
nu, pozneje pa je tudi mnogo
potoval po raznih evropskih
deželah. Osredotočal se je
predvsem na motive krajin,
tihožitij, portretov, aktov. Za-
nimali so ga razni folklorni
elementi in na svojih slikah je
prikazoval tudi razne narod-
ne običaje in nošnje. Njegov
realistični slog temelji na iz-
hodiščih miinchenške šole,
po potovanju po Italiji pa ga
še bolj zanima svetloba, zara-
di česar se približa našim im-
presionistom, vendar ne v to-
liki meri, da bi se s svojimi
deli tudi uvrstil v njihov krog
in tako ostaja predvsem rea-
list in eden pomembnejših
naših slikarjev tega sloga.
BORIS GORUPIČ
Razigrani
harmonikarji
v sredo, 28. maja je v kon-
certni dvorani Glasbene šole
Celje nastopil njen harmoni-
karski orkester, ki ga vodi
Marija Zavšek.
Začetek koncerta sta pred-
stavljali zahtevni deli Tihomi-
la Vidošiča z naslovom Ples
mladosti in Matyasa Seiberja
Irische suite. Sledila je sklad-
ba Jacoba Gadeja arr. B. Hart-
man z naslovom Jalousie, v
katerem je kot solistka orke-
stra nastopila Mateja Kožuh,
članica Harmonikarskega or-
kestra GŠ Celje. Tomaž Mar-
čič, dijak 4. letnika srednje
stopnje GŠ Celje, je v nasled-
nji točki predstavil Dve humo-
reski P. Mohlerja. Drugi del
koncerta je bil po izbrani lite-
raturi naravnan drugače od
uvodnega, saj so skladbe Mi-
nouche, Panamericana, China
Swing in Fidele Terzen izraža-
le lahkotnejši plesni značaj.
Občinstvo je v polni dvorani
GŠ Celje upravičeno bogato na-
gradilo izvajanje Harmonikar-
skega orkestra in s tem potrdilo
vestno in zavzeto delo članov
orkestra in dirigentke Marije
Zavšek.       ALENKA GOBEC
trideseta leta na ceuskem
Smučali so in sankali tudi
Pomembno vlogo pri razvo-
ju turizma na Celjskem je v
tridestih letih prevzemal tudi
razvijajoči se zimski turizem.
Smučanje in sankanje je po-
stajalo izredno priljubljeno,
saj so se po okoUških hribih,
ki so bili za to zvrst športa
zelo prikladni, v zimskih me-
secih odvijala številna smu-
čarska tekmovanja. Pod Tov-
stom, na Celjski koči, Mozir-
skih planinah in na Okrešlju
je bila vrsta državnih in bano-
vinskih prvenstev v slalomu,
v celjskem mestnem parku so
prirejali tekmovanja v tekih, v
bližnjih Liscah pa so smučar-
ski skakalci kazali pogum
navdušenim obiskovalcem, ki
so prihajali od vsepovsod. Fe-
bruarja 1941 je celjski Smu-
čarski klub organiziral prvi
zlet slovenskih smučarjev.
Tako se je na Celjski koči od-
vijal slalom na »seniorje, mla-
dino in dame«, v Zagradu so
pripravili tekmovanje v smu-
čarskih tekih na 3, 5, in 8 km,
v Liscah pa smučarske skoke.
Celjska Nova doba je poročala
o rekordnem obisku Celja.
Celjska koča, ki so jo leta 1935
povečali tudi z denarjem
mestne občine, je bila daleč
premajhna za vse tiste, ki so
se v njej želeli svežiti in
okrepčati.
BRANKO GOROPEVŠEK
iz gutenbergove
galaksije
Čudežno potovanje
Deset pravic
bralcev:
Piše: JANKO GERMADNIK
• da ne beremo
• da preskakujemo strani
• da knjige ne končamo
• da ponovno beremo
• da beremo karkoli
• da »bovariziramo«
• da beremo kjerkoli
• da listamo po knjigah
• da beremo na glas
• dao prebranem molčimo
Magija besede je gotovo sta-
ra milijone let. Besede in
zgodbe so lebdele okoU og-
njev in pod dimastimi oboki
votlin v jezikih, ki jim sodob-
no jezikoslovje niti imena ne
ve. Imele pa so najbrž vsesko-
zi isti namen - prenašati iz-
kušnjo, poučevati ali pa odpi-
rati vrata v najbrž edino po-
dročje človekove svobode -
domišljijo.
Oboje je od pradavnine: člo-
vekov gon po pripovedovanju
in po poslušanju zgodb. Pač
izraz hiperprodukcije možga-
nov, ki so bili sposobni produ-
cirati več, kot je organizem
potreboval za golo preživetje,
hkrati pa jih je tudi zanimalo
več kot zgolj fizično preživet-
je. S pisano in tiskano besedo
se zadeva ni spremenila. Pisa-
na beseda in branje sta bila
tisočletja kultno opravilo red-
kih posameznikov, knjiga in
branje pa še pri naših očetih
in mamah cenjena oblika za-
bave in praktično edina mož-
nost »čudežnega statičnega
potovanja« v različne kraje in
čase.
Danes ugotavljamo, da mla-
di pretežno ne berejo radi in
da je večina tistega, kar prebe-
rejo, branje iz različnih izo-
braževalnih in ostalih formal-
nih potreb.
Kaj se je torej zgodilo z
branjem? Kaj je torej z magi-
jo besede, ki je vzniknila
pred milijoni let kot izraz
človekove prabitne radoved-
nosti, sedaj pa se nenadoma
tej isti človeški vrsti začenja
upirati? Nekaj je očitno naro-
be. Najbrž se človek v svoji
biti ni spremenil - razlogi so
drugje.
Ves čas, kar ga obvlada naša
zgodovina, smo zoreli v višje
organizirane oblike družbe.
Vedno več smo znali in zmo-
gli. Obvladali več sveta in ži-
veU »višje, močneje, hitreje«.
Se bolj komplicirano oblačili,
jedU, se vozih... Vedno več je
vsega... in vse manj je časa.
Vse to imamo, ker znamo
drug drugega spretno uporab-
ljati, ne pa, ker bi drug druge-
mu kazali pravi obraz in govo-
rih resnico. Ko se v izobraže-
valnem sistemu otrok sreča s
knjigo, ni časa, da čakamo na
pravo priložnost, ko bo mogo-
če skozi stranska vrata vstopi-
la vanj in ga v pravem trenut-
ku v tišini in zbranosti nago-
vorila. Čas je omejen z učnimi
načrti in konfekcijske metode
izvajajo ljudje, ki so sami žr-
tve istega sistema in utrujeni
od ponavljanja vedno iste po-
ti...
Najbolj odporni po zakonu
narave selekcije prenesejo dril
in jim knjiga ostane vsaj prija-
zen sopotnik, številni pa niko-
li ne zmorejo zbrisati okusa
prisile z nje. Za vse življenje
so izgubljeni zanjo.
Daniel Pennac, Čudežno
potovanje (knjiga o branju),
Ljubljana, 1996.
Avtor ne pripoveduje no-
stalgične zgodbe o tem, kako
je človeštvo z razvojem civili-
zacije izgubilo nedolžnost - če
jo je sploh kdaj imelo. Tudi ne
želi kolesa nujnosti in zgodo-
vine obrniti na začetek - to
pač ni mogoče. Je pač, kar je.
Že prva zapisana pravica bral-
ca govori o tem, da pač ni
nujno vsak usekan na knjige,
vse nadaljnje pa, da nismo
dolžni nanje enako reagirati.
Branje je svet totalne svobode
- svet, ki nas pomirja in vrača
k samemu sebi.
Od leta 1993, ko je bila knji-
ga na vrhu francoskih uspe-
šnic, si hitro pridobiva med-
narodni sloves »bralske bibli-
je«. Na duhovit način vabi k
branju in lepo bi bilo, če bi jo
poznali vsi, ki delamo s knji-
gami in otroki. Z vsakim otro-
kom se zgodovina na novo
začne.
20
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNI
Uresničene sanje
»z dograditvijo mostu pri
Apnenšeku se nam je ure-
sničila želja, o kateri smo
sanjali desetletja,« je pouda-
ril Franjo Atelšek, predsed-
nik gradbenega odbora, ki
je poskrbel za to, da so se
veselili krajani Primoža in
Savine pri Ljubnem.
V petek so namreč slavnost-
no odprli most pri Apnenšeku.
V času poplave pred skoraj
sedmimi leti je bil most, takrat
še bolj brv, edini od Radmirja
do Podvolovljeka, ki mu vodna
ujma ni mogla do živega, in
nekaj časa tudi edina povezava
obeh bregov Savinje. Krajani
so si kar nekaj časa prizadevali
za nov most, potem pa jim je
na pomoč priskočila občina
Ljubno in županja Anka Ra-
kun, tako da so uspešno za-
ključili 18 milijonov vredno in-
vesticijo. Pri gradnji so poma-
gali domačini, saj so prispevali
les za ograjo, ki so jo tudi sami
postavili. Odprtja novega »le-
potca« se je udeležil predsed-
nik odbora za infrastrukturo
in okolje v državnem zboru
Jakob Presečnik, ki je opozo-
ril na dolg države do poplavlje-
ne Zgornje Savinjske doline in.
poudaril, da se bo nekaj takrat-
nih obljub še uresničilo. Nov
most je blagoslovil ljubenski
župnik Martin Pušenjak, do-
mačin Jožko Vodušek pa je s
pesmijo obudil spomine na
marsikateri dogodek, ko so do-
mačini gradili most.
US, Foto: CIRIL SEM
»Iz srca vam privoščim tega lepotca,« se je skupaj s krajani
veselila njihova županja Anka Rakun, ki je s poslancem
Jakobom Presečnikom prerezala trak.
Gozdarji v ^
Blalah   |
V okviru Tedna sloven-
skih gozdov, ki ga pri-
pravlja Zveza gozdarskih
društev konec maja, so
nekaj prireditev pripravi-
li tudi v nazarski območ-
ni enoti Zavoda za gozdo-
ve in Savinjskem gozdar^
skem društvu. M
Gozdarji so v Blatah,
gozdu med Rečico in Na-^
zarjami, na objektih v gozm
du predstavili pomen in
značaj sonaravnega gospo-
darskega gozda, njegovo
pestrost in samoohranje-
valno moč ter razdiralne
sile, ki ga ogrožajo. Osred-
njo prireditev. Moč gozda
je v pestrosti, so nazarski
gozdarji z gosti zaključili
na gozdni jasi s kmečko
mahco.
Obnovljena leluška
cerkev
Braslovška župnija ima poleg župnijske cerkve Marijine-
ga vnebovzetja še dve podružnici, eno, sv. Janeza in Pavla,
na Dobrovljah, drugo. Sv. Janeza Krstnika, pa v Letušu.
Podružnico braslovške župnije, cerkev sv. Janeza Krstnika v
Letušu, so obnavljali dobri dve leti. Vsa zunanja dela na cerkvi
so bila dokončana do konca meseca maja, zato je bil minulo
nedeljo blagoslov obnovljene cerkve, ki ga je opravil domači
župnik iz Braslovč Jože Zidanšek.
Cerkev sv. Janeza Krstnika je nastala po doslej znanih virih v
prvi polovici 16. stoletja. T. TAVČAR
Sodelovanje ekipi iz Laškega rta Igrah
brez meja so omogočili pokrovitelji:
Pivovarna Laško d. d., Občina Laško, Zdravilišče Laško, Trgovsko
podjetje Izbira Laško d. d. In Turistično društvo Laško ter sponzor-
ji: Elektroinstalacije In trgovina Medved Iz Laškega, LeIjak d.o.o.
Laško, podjetje Mizarstvo Hrastelj Laško, TIM Laško, Komunala
Laško, Gratexd.o.o. Laško, Hotel Hum In ostala gostišča Aškerc Iz
Laškega, Kulturni center Laško, A In A d.o.o. Andrej Vesenjak
Laško, zidarstvo Raj d.o.o. Laško, Kovinostrugarstvo Jože Maček
Iz Olešč, Kamnoseštvo Amon d.o.o. Iz Šmartna v Rožni dolini,
podjetje Konting d.o.o. - Tone Vodišek Laško, Kmetijska zadruga-
Laško in Pekama Zmo - Vudrag Iz L^omnega.
Organizacijski komite Iger brez meja pri Turističnem društvu Laško
se vsem, ki so omogočili sodelovanje ekipe, iskreno zahvaljuje.
Turistično društvo LaškO:
Otroci imajo
novo igrišče
Prejšnji četrtek so v Šenti-
lju pri Velenju, v majhnem
zaselku Arnače, odprli novo
otroško igrišče. Zgradili so
ga krajani sami, predvsem
starši otrok, ki imajo v tam-
kajšnjem vrtcu svoje otroke,
pri tem pa sta jim na pomoč
priskočili podružnična os-
novna šola v Arnačah in
mestna občina Velenje.
Na travnatem prostoru ob
šoli, kjer je tudi vrtec, so zgra-
dili precej veliko otroško igriš-
če, na katerem so postavih de-
set sodobnih, pedagoško spre-
jemljivih igral, vrednih nekaj
sto tisoč tolarjev. Igrišče so
obdali z varovalno ograjo, na-
meravajo ga nadzorovati in
vzdrževati. Drago Kolar,
predsednik sveta staršev na
podružnični šoli Šentilj, je po-
vedal, da so imeli s pridobiva-
njem soglasij in nabavo ter
montažo igral precej dela, obe-
nem pa je bilo ob gradnji veli-
ko dobrega sodelovanja med
krajani, šolo, raznimi ustano-
vami in podjetji, kjer so prosili
za finančno pomoč. »Danes
sem prav gotovo najsrečnejši
človek v Šentilju, saj se je nam
vsem in našim otrokom ure-
sničila velika želja. Imamo
lastno igrišče, varno, sodobno
in primerno tako za najmlajše
otroke kot tudi šolarje. V tak-
šni akciji je bilo res lepo sode-
lovati, še največje veselje pa
občutuno danes, ko smo igriš-
če tudi zares preizkusih,« je ob
odprtju igrišča dejal Kolar.
Slovesnega dogodka so se ude-
ležili tudi predstavniki mestne
občine Velenje, Vzgojno vars-
tvenega zavoda Velenje, Kra-
jevne skupnosti Šentilj in OŠ
Gustava Šiliha. Zraven so bili
skoraj vsi otroci iz Šentilja. Po
nagovoru velenjskega župana
Srečka Meha so igrišče preiz-
kusih.
JOŽE MIKLAVC
Nova cesta v Črešn jicah
v soboto je bila pod Črešnjicami slovesna otvoritev
odseka novo asfaltirane ceste Crešnjice-Sojek.
Gradnjo ceste so gmotno podprli v občinah Vojnik in
Slovenske Konjice, cesta pa bo imela poleg povezovalnega
tudi turistični gomen predvsem zaradi novozgrajenih objek-
tov v kartuziji Ziče. Sicer pa so so odprtja nove ceste najbolj
veselili krajani Frankolovega.
Premrazeni, a zadovoljni
Ekipa Laškega se je kot prva predstavnica Slovenije na letošnjih Igrah brez meja dobro
odrezala. V skupni razvrstitvi je dosegla 64 točk in je le za las zgrešila drugo mesto, za
prvouvrščeno ekipo iz Budimpešte pa je zaostala za 20 točk.
Enajst člansko moštvo, ki ga je poleg kapetana Matjaža Pikla sestavljalo še osem tekmovalcev in
dve rezervi, je z nastopom in uvrstitvijo v Budimpešti zelo zadovoljno, le zeblo jih je preveč, pravijo.
Morda bi bilo zbranih točk še več, če se v zadnji igri ne bi poškodoval Bine Simonič. Ekipa, v kateri so
bili še Zoran Blatnik, Jože Sevšek, Tomaž in Katja Blagotinšek, Sabina Šmavc, Suzana Pavlin, Majda
Marguč, Darja Brglez in Sonja Drnač, je bila dobro pripravljena, o čemer se bo mogoče prepričati 27.
junija, ko bo na I. programu TVS posnetek oddaje, imela pa je tudi najglasnejše in najbolj številne
navijače, med katerimi je bil tudi župan Peter Hrastelj. JI, Foto: VM
Ekipo Laškega so na Igrah brez meja vzpodbujali številni navijači in predstavniki nekate-
rih sponzorjev, zraven pa je bila tudi laška godba na pihala.
Vodovod - kanalizacija
javno podjetje d.o.o.
Lava 2a, 3000 Celje
objavlja prosto delovno mesto:
-referenta za izdajanje
soglasij in dovoljenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnin
delom 3 mesece.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene
ali strojne smeri
-osnovno znanje programskih orodij WORD-WINDOWS
-vozniški izpit »B« kategorije. ^
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim
življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na
gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v.zakonskem roku.
Na osnovi sklepa Stečajnega senata Okrožnega sodišča Celje, Št.: St-3/97
z dne 7.3.1997 nad stečajnim dolžnikom
TOVARNA KONFEKCIJE ŠMARJE d.o.o. V STEČAJU
Rimska c.9, 3240 Šmarje pri Jelšah
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITEU - PONOVNO
JAVNO DRAŽBO
(II. dražbeni narok)
I. PREDMET PRODAJE PREIVIIČNINE
1.Šivalni stroji različnih tipov in kvalitet po cenitvenem poročilu in seznamu
2.0stali tekstilni stroji kot so »fiksirke«, tračne žage, rezalni noži, likalne mizi
ipd.
S.Pisamiška oprema (mize, stoli, osebni računalniki 286, 386)
4.Zaloge tekstilnega trgovskega blaga
S.Kombi Renault Trafic letnik 87
Rpčno orpdje in kompresor
Premičnine so ocenjene s cenitvenim zapisnikom in zmanjšane za 25%.
Nova izklicna cena za celotno premoženje je 4.375.177, 50 SIT.
Izklicne cene posameznih dražbenih artiklov so označene na predmetih v skladi
5 ■     s cenitvenim poročilom stalnega sodnega cenilca g. Zvoneta Jezemika, dipl.ing
in jih je možno pri ogledu videti na sedežu podjetja t.j. Rimska c.9 in v Gasil
skem domu, Obrtniška 4, Šmarje.
Premoženje bo prodano v kompletu kot celota po načelu »videno - kupljeno«
Celotno premično premoženje se proda na javni dražbi, ki bo v četrtek, 19
junija 1997, ob 9. uri, v prostorih Gasilskega doma Šmarje (I.nadstropje), Obrt
niška 4, Šmarje pri Jelšah.
II. POGOJI JAVNE DRAŽBE:
6.Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Slovenij
in fizične osebe, državljani Republike Slovenije, ki predložijo dokazilo o zago
tovitvi varščine.
7.Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisne
pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom.
S.Pred javno dražbo mora vsak udeleženec plačati varščino v višini 10% izklicne
cene in jo nakazati na žiro račun stečajnega dolžnika št.: 50730-690-1216 pr
APPNI Šmarje pri Jelšah z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«. Prec
začetkom dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom.
9.Piačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino; dražiteljem, ki na dražbi ne
bodo uspeli, pa bo vrnjena v roku 3 dni po končani javni dražbi, brez obresti.
lO.Uspešni ponudnik, ki je ponudil najvišjo ceno oz. tisti, ki je na dražbi uspel,
mora skleniti prodajno pogodbo v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi In plača-
ti celotno kupnino na ŽR stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogod-
be, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v
korist stečajne mase.
11.Če uspešni ponudnik ne bo sklenil prodajne pogodbe in plačal celotne kupni-
ne v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bo zadržal
stečajni dolžnik.
12.Prometni davek, stroške sestave pogodbe in druge stroške, povezane s skleni-
tvijo prodajne pogodbe in prenosom lastništva, mora plačati kupec.
1 S.Kupljene stvari bodo kupcu izročene po plačilu Kupnine.
14.0gled premičnin ter cenitvenega poročila je možen teden dni po objavi teh
pogojev vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu stečajnega dolžnika v Šmarju,
Rimska C 9, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Tomažem
Kosom, tel.štev.: 063/ 715-372 ali mobitel 0609/653-185.
III. PRAVILA DRAŽBE:
IS.Dražbo vodi stečajni upravitelj.
le.Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu.
17.Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo.
IS.Dražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek 100.000 SIT.
19.Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.
20.Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
21.Dražb§ je končana 10 minut po najvišji ponudbi.
22.Ugovore proti dražbenem postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapi*
snik o poteku dražbe.
23.Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
24.Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in p(xJ nadzorom predsedni-
ka stečajnega senata.
2. SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
prejeli i
JU  smo J
Opozorilo
iskalcem
zaposlitve
Rada bi opozorila vse, ki išče-
te zaposlitev, da ne nasedate (če
temu lahko tako rečem) raznim
zaposlitvam na domu. Sama
sem se odločila za tovrstno de-
■« lo. Poslala sem pismo na na-
slov: Snježana David, Gotovlje
105, 3310 Žalec in čez teden
dobila odgovor, da bom gradivo
prejela, ko bom poslala denar.
To sem to storila, nato pa čakala
2 meseca. V tem času ni bilo
odgovora, zato sem še enkrat
poslala na isti naslov pismo, da
bom vse nepravilnosti objavila
v časopisu. Tudi tokrat odgovo-
ra nisem dobila. Menim, da ni
I prav, da nekateri služijo denar
od tistih, ki iščejo kakršnokoh
zaposlitev. Mislim, da nisem
edina, ki je poslala denar.
Naslov v
uredništvu
Pismo
predsedniku
državnega
zbora
želimo vas obvestiti o očitni
. nepravilnosti v zvezi z izbiro
ustrezne variante trase avto-
cestnega odseka Ločica - Bra-
slovče. Med dvema obdelani-
ma variantama so namreč iz-
brali v vseh pogledih sporno,
ki ni ne cenejša in tudi ne
ekološko neoporečna.
Prva varianta je 25 let stara
J zamisel pod Jasovnikom in
Humom v skoraj premočrtni
smeri proti Blagovici, druga
pa je speljana vzporedno ali
kar po trasi sedanje E-57, čez
Trojane, polna vijug, predorov
in viaduktov.Že pri površnem
' pogledu na obe trasi bi morali
izbrati prvo, »motniško« va-
rianto! Ta ima en predor dolži-
ne 3,4 km in šest viaduktov ah
mostov, dolgih skupaj en kilo-
meter in poteka, razen dveh i
blagih ovinkov, skoraj premo-^
črtno. Samo dva kilometra po-1
tekata po senčni strani, kar jej
zlasti pomembno ob nižjih j
temperaturah (poledica). Dru- i
ga, trojanska varianta, ima šti-
ri predore v skupni dolžini 6,3
km in enajst viaduktov skup-
ne dolžine 3,4 km in se vijuga
s sedmimi ostrejšimi ovinki.
Ker predstavlja avtocesta te-
meljni poseg v krajino, je tre-
ba upoštevati še uničevanje
gozdov, posevkov, naravne in
kulturne dediščine, v nevar-
nosti so vodni viri in tudi ljud-
je, kar velja tudi med gradnjo!
Gradnja prve variante ne bo
ovirala prometnega toka čez
Trojane in tudi cesta skozi Tu-
hinjsko dolino bo prevozna
podobno kot sedaj. Ker bo po-
tekal večji del avtoceste v pre-
doru, tudi pozneje ne bo pov-
zročena bistvena ekološka
škoda... Gradnja druge varian-
te bo zahtevala preusmeritev
prometa skozi idilično Tuhinj-
sko dolino. V dveh ali več letih
gradnje bo dolina uničena, da
ne govorimo o mukah prebi-
valcev ob 24-urnem prometu
po ozki cesti skozi naselja. Po
zgraditvi avtoceste bodo ško-
dljivi vplivi pričakovanega go-
stega prometa (mednarodne
povezave vzhod-zahod) trajno
uničevali Trojane.
Kljub vsemu naj bi se gradi-
lo čez Trojane. Ali gre samo za
trojanske krofe ali pa za ob-
ljubljeni priključek v Zasavje,
ki bi se dal tudi elegantno
speljati iz motniške variante?
V preteklosti so za gradnjo
skozi Savinjsko dolino izbrali
cenejšo varianto, ki pa žal gro-
bo, da ne rečemo barbarsko,
preseka rodovitno dohno. V
nadaljevanju od Ločice do Bla-
govice pa niso izbrali cenejše
in ekološko primernejše mot-
niške variante. Če že ekologijo
lahkomiselno zanemarjamo,
bi morala odtehtati vsaj cena.
Ker naj bi veljalo, da je Dars
slovenska ustanova, bi morali
odgovorni presoditi, kaj je us-
trezno za Slovenijo. Končno bi
bilo potrebno manjše posojilo
in tudi dolg, ki ga bomo vrača-
li slovenski davkoplačevalci,
bi bil potem manjši.
Gospod predsednik, kot vi-
dite, je zadeva pereča in po-
trebna takojšnje obravnave.
Bliža se gradbena sezona, ko
se bodo pričela pripravljalna
dela. Verjetno se bodo določe-
ni krogi upirali z izgovorom,
češ vse je pripeljano tako da-
leč, da spremembe niso več
možne. Kar pa ne drži, ko gre
vendar za nepopravljiv poseg
z dolgoročnimi posledicami,
če že zanemarimo nepotrebno
razmetavanje s finančnimi
sredstvi!
dipl. ing. JANKO RUČIGAJ.
Celje in več podpisnikov
Zaščitimo
drevesa
Prebrala sem, da je Mestna
občina Celje sprejela Odlok o
zaščiti gozdov in svoje gozdo-
ve razglasila za gozdove s po-
sebnim namenom.
Res je prečudovito, da Celja-
ni orjemo ledino na tem ob-
čutljivem naravovarstvenem
področju. Mishm, da ne govo-
rim le v svojem imenu, verja-
mem, da je našim občinskim
svetnikom zaploskalo zelo ve-
liko Celjanov.
Razstava, ki ste jo organizi-
rali skupaj z gozdarji v Celj-
skem domu, je pokazala, koli-
ko lepih gozdov imamo v svoji
neposredni bližini, v samem
mestu pa tudi ne manjka zele-
nja in na novo obrezanih dre-
ves. Prav ta drevesa, ki marsi-
komu od nas pomenijo vsak-
danji in najbližji stik z naravo,
pa na žalost niso nikjer zašči-
tena. Morali bi se peljati, dragi
svetniki, zelo zgodaj zjutraj
mimo Glazije. Videli bi kosta-
nje ob Ljubljanski cesti, vsak
dan na novo olepšane z re-
klamnimi plakati, vsak dan z
novimi žeblji v deblih.
Na srečo nisem več edina,
kar nekaj nas je, ki zjutraj na
poti v službo pobiramo z dre-
ves papirnato kramo. Žal pa
zarjavelih žebljev, ki jih je
vsak dan več, ne odstrani nih-
če.
V Celju imamo Odlok o pla-
katiranju, celo sankcije za kr-
šitelje so določene. Imamo
inšpektorje za okolje, tudi pro-
jektno pisarno za Celje -zdra-
vo mesto imamo. Vendar ne
moremo učinkovito zaščititi
niti stebrov pri Zvezdi na naj-
bolj obiskanem delu mesta v
samem mestnem središču, ka-
ko bomo z istim neučinkovi-
tim papirnatim odlokom zava-
rovali mestna drevesa!
Veliko ste storili, da ste naše
Celje popeljali med zdrava in
zelena mesta. Zdaj imamo Ce-
ljani prvi na slovenskem zašči-
tene tudi svoje gozdove. Kaj
ko bi svoj patronat razširili še
na mestna drevesa? Verjemite,
veliko Celjanov bi to želelo.
SONJA VEBER,
Celje
Samostojen
sejem Vse za
otroka
Dobronamerno moram po-
praviti državno sekretarko mi-
nistrstva za šolstvo in šport
mag. Tejo Valenčič, ki je ob
odprtju sejma Vse za otroka
poudarila, da fe po 2Metih
postal sejem samostojen. Res
pa je, da je prvič samostojen v
samostojni Sloveniji, kot
osrednja državna izobraževal-
no sejemska prireditev.
V okviru Pomladanskih sej-
mov se s svojo drugačno vse-
binsko in tržno naravnanostjo
ne bi mogel dalje razvijati. Da
je šel med celjskimi sejmi svo-
jo specifično razvojno pot, pri-
čajo nekateri viri, ki so se zara-
di pogostih menjav vodilnih in
drugih delavcev na Zavodu
ŠRC - Golovec - Celjski sejem,
verjetno »izgubili«. Ob 20-let-
nici smo jih bili nekateri ^ol"
goletni zunanji strokovni so-
delavci sejma pripravljeni
zbrati iz svojih arhivov in jih
kronološko urediti. V Muzeju
novejše zgodovine, Hermano-
vem brlogu, bi postavili stalno
zbirko Dobra igrača, skupaj z
zbranimi najstarejšimi igrača-
mi na Slovenskem. To bi bila
pri nas tovrstna prva muzej-
ska igroteka. S tem bi doku-
mentirali, da se je prav v mu-
zejskih prostorih, s 1. in 2.
jugoslovansko razstavo igrač,
leta 1974 in 75, v Celju rodila
ideja sejma Vse za otroka. V
okviru ZPMS je potekala vrsta
dejavnosti, ki so vsako leto
pripeljale na sejem veUko ude-
ležencev; sejem pa naj bi po
svoji idejni zasnovi prikazoval
vse proizvode, ki so namenje-
ni razvojnim otroka. Ker za
otroka ni vse dobro, naj bi
tiste izdelke, ki si to zaslužijo,
odlikoval znak za kakovost.
Na prvem mednarodnem
sejmu smo promovirali pravil-
nik za ocenjevanje igrač in
znak kakovosti, ki naj bi takrat
veljal za celoten jugoslovanski
tržni prostor. Nato pa je bila pri
republiški SOV imenovana Ko-
misija za ocenjevanje igrač, ki
jo od leta 1984 vodi dr. Ljubica
Marjanovič-Umek. Promocije
dela komisije, z razstavami do-
bre igrače in podelitvijo znaka
le-tem, so se odvijale prav na
tem sejmu. Sejem je skozi vse
leta spremljala vrsta težav, po
zaslugi mnogih pa je pridobi-
val na širšem poslanstvu, ugle-
du in pomenu. Tudi z likovnim
znakom - simbolom, ki je na-
stal v vrtcu Anice Černejeve, si
je utiral svojo identiteto in pre-
poznavnost, kar pa je izgubljal
s Pomladanskimi sejmi. Skoraj
bi mu odvzeli tudi sejemsko
odličje za kakovost - Zlato zib-
ko, ki razstavljavcem veliko po-
meni.
Morda so prav številne peri-
petije naredile naš sejem tako
trdoživ. Zanj se je končno bolj
zavzelo tudi ministrstvo za
šolstvo in šport, vendarle do-
ber sejem zahteva kontinuira-
no timsko delo. Kampanjski
pristop, slaba in nepravočasna
obveščenost potencialnih
udeležencev sejma so tudi le-
tos povzročili vrsto vrzeli.
Vsem, ki bodo nadalje obliko-
vali in razvijali sejem, priporo-
čam in želim, da imajo pred
seboj »celostnega« otroka.
Hvalevredno je to, da je se-
jem Vse za otroka po zaslugi
kogarkoli že spet samostojen.
Če si bomo pri tem priznali in
upoštevali nekatere dosedanje
izkušnje in tudi napake, lahko
upamo v njegov trdnejši druž-
beni položaj in prihodnost. To
si zaslužijo predvsem tisti, ki
jim je namenjen, in tudi tisti,
ki se zanj trudijo, da bi to bil.
ANA ČETKOVIČ-VODOVNIK,
Celje
pritoznJ
knjiga
Pooblaščen
Suzuki servis
Iz naslova bi človek pričako-
val usklajen team ljudi proda-
jalcev avtomobilov in serviser-
jev, ki skrbijo za vsestransko
zadovoljstvo voznikov avto-
mobilov Suzuki. Da dobijo
omenjeni naziv, morajo verjet-
no izpolnjevati določene po-
goje, ki jih postavi uvoznik
avtomobilov. Od takšnega ser-
visa pa stranke ponavadi ne
pričakujejo, da jim zaprejo
vrata pred nosom, še posebej,
če gre za stranko, ki je redno 6
let servisirala avto oz. zadnje
leto kar dva avta Suzuki v nji-
hovi delavnici.
Ampak natanko tako se je
zgodilo pri šentjurskem pod-
jetju Andy Avto, ko je lastnik
Prevolnik osebno odklonil ser-
visiranje avtomobila (ki sva ga
kupila namesto starejšega su-
zukija), ker novi avto ni bil
kupljen v njihovem podjetju,
temveč pri konkurenci. Kot
kupcu mi Prevolnikovi pogoji
nakupa staro za novo niso us-
trezali (avto je namreč cenil za
2.000 mark manj od povpreč-
ne tržne cene oz. 1.500 mark
manj od konkurenčnega Su-
zuki prodajalca, pri katerem
sem kasneje kupil tudi nov
avto).
Če bi šlo samo za nesoglasje
zaradi cene, bi še dalje servisi-
ral oba avta v Šentjurju, zaradi
strokovnosti in prijaznosti de-
lavcev v servisni delavnici in
že zaradi same bližine Celja,
tako pa imam občutek, da smo
pri Prevolniku nezaželeni. Ža-
lostno je, kakšno nespoštova-
nje gojijo nekateri podjetniki
do starih in rednih strank!
Hkrati bi želel pohvaliti vse
dobre prodajalce avtomobi-
lov, na primer Žagarja iz Av-
tohiše Škorjanec in Matjaža iz
podjetja 01dy, Polzela, kjer se
očitno znajo bolje potruditi
za nove stranke in kjer ne
vlada obligacijski sistem, ki ni
določen z garancijo vozila.
Čeravno je tudi Andy Avto
pooblaščeni Suzuki serviser
in prodajalec, vendarle on lo-
či stranke na »moje« in »tuje«.
Res žalostno.
MARJAN PETRIŠIČ,
Celje
22]
RADIO - INIORMACIJE
NOVI TEDNI
radio ceue
0D5.6.D0 11.6.1997
četrtek, 5.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen. 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz-
polnjujemo 7 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 20 vročih,
19.45 Pravljica za lahko noč,
20.00 Ročk blok, 22.00 Zaklju-
ček sporeda in priključitev Ra-
Slo.
Petek, 6.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
9.30 Črna pika, 10.00 Novice,
11.00 Novice, 11.10 Vedeževa-
nje, 11.30 Nagradna igra, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 13.40
Izbiramo kralja lažnivcev,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih
želja, 17.00 Kronika, 19.00 V pe-
tek zvečer, 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 DJ Robi, 21.00
DJ time, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sobota, 7.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Dornača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- *
Ije, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
9.30 Filmski sprehodi, 10.00 No-
vice, 11.00 Novice, 11.10 Vi spra-
šujete, policija odgovarja,
12.00 Novice, 13.00 Novice,
13.15 Študentski servis, 13.40
Izbiramo kralja lažnivcev,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 19.00 Športni večer
na Radiu Celje,22.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Nedelja, 8.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00
Pričetek dopoldanskega spore-
da, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30
Radio Celje na Miš Mašu, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.30 Do-
mačih 5, 12.00 Novice, 12.30 Iz
domačih logov - oddaja Jureta
Krašovca, 13.00 Čestitke in poz-
dravi, 20.00 Pod domačo lipo,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 9.6.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Na današ-
nji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila. 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 10.15 Športno do-
poldne, 11.00 Novice, 12.00 No-
vice, 13.00 Poročila, 13.40 Izbi-
ramo kralja lažnivcev, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da. 14.15 Jack pot, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz-
polnjujemo 7 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk , 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 Vrtiljak polk in
valčkov, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Torek, 10.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje.
6.15 Domača melodija tedna.
6.20 Pregled dnevnega tiska.
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.15
Center mejnih znanosti, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 13.40
Izbiramo kralja lažnivcev,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih
želja, 17.00 Kronika, 18.00 BBC
top pop, 19.00 Zimzelen, 19.45
Pravljica za lahko noč, 20.00
Radi ste jih poslušali, 21.00
Rezervirano za vedeževanje,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sreda, 11.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8*40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00
Novice, 13.00 Poročila. 13.15
Mali O, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 14.20 Izbiramo kralja laž-
nivcev. 15.00 Novice. 15.15 Po-
dalpski biser. 15.30 Izpolnjuje-
mo 7 glasbenih želja, 16.15 Pop
loto, 17.00 Kronika, 18.00 FuU
cool, 19.45 Pravljica za lahko
noč, 21.00 Glasbeni ex-press
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Spremenjen dnevno informativni program
Ste kaj hudi? A zakaj, vprašate? Ker ne prenašamo več Druge
jutranje kronike in Dogodkov in odmevov iz studia Radia
Slovenija? Če se po ponedeljku pozna teden, potem lahko
sklepam, da jezni niste preveč. Niti enega ogorčenega klica
nisem namreč prejela prvi dan, ko obeh oddaj ni bilo več v
našem programu.
V redakciji se zelo trudimo,
da bi to vrzel skušali nadome-
stiti s kratkimi, a pogostejšimi
novicami. Tako so odslej ob
7.00, 10.00., 11.00, 12.00 in
15.00. Pa poročila ob 8.00 in
13.00 ter Kronika, osrednja in-
formativna oddaja našega ra-
dia, ob 17.00. Faks bruha novi-
ce Slovenske tiskovne agenci-
je ves dan. tako da so kolegice
v tajništvu kar zasute z njimi.
A pridne, kot so, zvesto sporo-
čajo njihov prihod in nam jih
dostavljajo v redakcijo. Serge-
ja. Mitja. Greta, Tomaž in Na-
taša zato odslej enkrat teden-
sko pridemo v službo uro
prej. da pripravimo novice za
ob 7.00.
Nekaj vam moram iskreno
priznati. Takšne treme, kot
sem jo imela v ponedeljek ob
7.00, že dolgo nisem imela. I
časi sem se je znebila. Tok
pa... Ni mačji kašelj ukiniti f
lurna kakovostna poročila
poslušalcem ponuditi petr
nutni nadomestek. Še v nede
sem samozavestno rpislila:
Ah, kaj pa to!« Vponedeljekj
sem se zbala. Da boste razjar
ni. Da neznosno pogrešate, k
ste vrsto let dobivali. Pa je 1
telefon tiho. Saj ne vem prav2
prav. Ali ste bili kljub vsen
jezni, pa niste poklicali ali va
je bilo tako prav. Upam. da
večina čutila slednje. Zares
bomo trudili s pogostost
kratkih informacij o dogajanj
doma in v svetu zapolniti tis
vrzel, ki bi jo morda kdo ute
nil začutiti, ko ne bo več p:
sluhnil dvema osrednjima i
formativnima oddajama Rad
Slovenija. Ali se nam bo za
osulo število poslušalcev? N
kateri pravijo da. Sama verj
mem, da bo dolgoročno dr
gače.
NATAŠA GERKEŠ LEDNI
ROJSTVA
v celjski porodnišnici so
rodile:
23. 5.: Bernarda PINTER iz
Laškega - dečka;
24. 5.: Alenka TIMPRAN iz
Dobrne - dečka, Azra JEKNIČ iz
Celja - deklico, Anica MAČEK iz
Laškega - deklico, Branka SALO-
BIR iz Ponikve - deklico, Zlatka
ŠKOLNIK iz Polzele - deklico,
Andreja VIDOVIČ iz Rogaške
Slatine - dečka, Anica JERAJ iz
Ljubna - dečka, Lidija JUR-
KOŠEK iz Štor - dečka in Nena
MIJOČ iz Velenja - deklico;
25. 5.: Aleksandra HALEC iz
Celja - deklico;
26. 5.: Ivanka VINKOVIČ iz
Desiniča - deklico;
27. 5.: Tatjana INKRET iz
Rogaške Slatine - deklico, Mira
HRVAČANIN iz Celja - deklico,
Simona ČASL iz Šentjurja - deč-
ka, Zdenka KNEZ iz Celja -
dečka. Fanika HORVAT iz Celja
- dečka in Mateja MESAREC iz
Celja - deklico;
28. 5.: Tatjana FURMAN iz
Loč - dečka. Milena PUKEL iz
Škofje vasi - deklico in Alenka
ŠUHEL iz Štor - deklico;
29. 5.: Irena KOVAČIČ iz
Škofje vasi - deklico. Klavdija
TADINA iz Podplata - dečka,
Marjetka NOVAK iz Trojan -
dečka, Nevenka INKRET iz
Frankolovega - dečka, Ksenija
KRAŠOVEC iz Celja - dečka,
Irena POVH iz Pristave - dečka
in Melita POŽEŽNIK iz Celja -
deklico.
POROKE
Celje
Poročili so se: Aleksander
KNEZ in Nataša ROJC oba iz
Celja. Vojko GLAVAN in Mojca
ANDERLE oba iz Celja. Gregor
PLEVČAK in Nataša UŽMAH
oba iz Celja. Aleksander GRO-
BELŠEK in Martina GRABAR
oba iz Celja ter Kristjan KOŠAK iz
Šentjurja in Darja JONTES iz
Celja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Peter KLAD-
NIK iz Javorja in Brigita LAV-
BIČ iz Laz pri Dramljah, Bošt-
jan HRUSTL iz Žalca in Helen-
ca MALGAJ iz Šentjurja. Miran
BUKOVŠEK iz Laške vasi pri
Štorah in Andrejka GAJŠEK iz
Črnolice. Albert KOVAČIČ iz
Ponikve in Marija KOLAR iz
Lokarij ter Uwe Ulrich HOPPE
iz Nemčije in Claudia POŠ-
TRAKiz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Darko ARTIČ
iz Zagaja pod Bočem in Ivanka
HABJANIČ iz Rjavice ter Vili
KLEVŽE iz Belega in Irena VO-
DUŠEK iz Polžanske gorce.
Velenje
Poročili so se: Šemsudin
BUREKOVIČ iz BiH in Zlatka
DŽAFIČ iz Velenja, Miroslav
GAJŠT iz Velenja in Ema PUS-
TINEK iz Laz, Srečko MATO-
ŠEVIČ iz Hrvaške in Doroteja
NADVEŽNIK iz Šoštanja, Ed-
vard MEŽNAR in Anica SENI-
CA oba iz Pake pri Velenju,
Dejan TOČAKOVIČ in Irena
POTOČNIK oba iz Zavodenj,
Rudolf NOVAK iz Šoštanja in
Sonja VRTAČNIK iz Raven.
Igor FRIŠKOVEC in Dubravka
KOMPARI oba iz Škal ter Mar-
ko KORTNIK in Vesna MIK-
LAVŽINA oba iz Škal.
Žalec
Poročili so se: Drago DEDIČ
iz Crevarske strane in Sabina
CERIČ iz Pongraca ter Gabrijel
CENTRIH iz Pongraca in Nata-
ša VASLE iz Brega pri Polzeli.
SMRTI
Celje
Umrli so: Karolina BOG, 78
let iz Dobrteše vasi, Marija AR-
LIČ, 67 let iz Celja, Ivan JAVO-
RIČ. 59 let iz Druškovca. Matil-
da SKAMEN. 87 let iz Lahovne.
Avgust KUNEJ, 87 let iz Celja.
Jožef GUZEJ. 38 let iz Šentjanža
nad Štorami. Herman VEBER.
54 let iz Celja. Franc ŠPEGLIČ.
87 let iz Celja. Ivan VIDRAJS. 61
let iz Dobrteše vasi, Franc ŠO-
LAR, 60 let iz Velenja, Franc
PETRE, 81 let iz Vitanja, Frančiš-
ka PALATINUŠ. 75 let iz Celja.
Ana ŠKORJANC, 82 let iz Višnje
vasi. Elizabeta KUKOVIČIČ, 87
let iz Podsrede in Božidar PRES-
KER, 61 let iz Spodnje Rečice.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Marija TRŽAN, 66
let iz Vodruža in Anton Martin
JENŠTERLE, 70 let iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija PODGOR-
ŠEK, 91 let iz Bodrišne vasi.
Frančiška ŽUREJ. 85 let iz Klak,
Janez VERBEK. 76 let iz Koret-
na, Jožef KUNSTIČ, 72 let iz
Rogaške Slatine in Matilda MR-
KOBRADA, 77 let iz Šentjurja.
Velenje
^ Umrli so: Frančišek CEVSAR.
89 let iz Šenbrica, Maks PRA-
PROTNIK, 64 let iz Velenja. An-
gela APŠNER. 75 let iz Gaberk,
Milutin PARTALOSKI. 47 let iz
Velenja. Mirsada KENJAR, 41 let
iz Vglenja, Katarina VUGRINEC,
43 let iz Velenja, Marjana RAM-
ŠAK, 74 let iz Šoštanja, Desanka
KOZIČ, 72 let iz Nazarij in Franc
MOHORKO, 87 let iz Laškega.
Žalec
Unu-li so: Marjan KRAŠO-
VEC. 39 let iz Dobrteše vasi,
Marija Barbara JESIH, 65 let iz
Dola pri Hrastniku. Jožef CU-
KJATI. 65 let iz Limovca in Fric
Peter BLAGATINŠEK, 53 let iz
Celja.
Izbiramo
kralja
lažnivcev
Saj ne da bi propagirali
laž. Lagati je grdo. Ampak tu
in tam, nam vsakemu kak-
šna uide. In ker bo prihod-
nji četrtek v celjskih kine-
matografih premiera filma
Kralj lažnivcev, smo se v
sodelovanju s celjskim Ki-
nopodjetjem odločili, da
pripravimo predpremierni
radijski štos.
Vsak dan, od petka, 6. junija
dalje, pa do četrtka, 12. junija,
bomo ob 13.40, v sredo pa ob
14.20, izbirali lažnivca dneva.
V studiu bomo Bojan Vivod,
direktor Kinopodjetja Celje,
Jasna Žmahar, ki je tam pro-
gramski vodja in Nataša Ger-
keš. Skupaj bomo pozivali po-
slušalce, da nam zaupate, kdaj
ste se najbolje zlagali. To boste
lahko počeli približno deset
minut. Nato bomo izbrali laž-
nivca dneva in tisti, ki bo to
postal, bo prejel brezplačno
vstopnico za ogled filma. Vsi,
ki boste do četrtka sodelovali
v tej igrici, pa se boste potego-
vali za naziv kralja lažnivcev.
Tega bomo izbrali v četrtek,
na dan premiere filma, za na-
grado pa mu bo Kinopodjetje
Celje podelilo brezplačno
enoletno vstopnico za vse
filmske predstave v celjskih
kinomatografih. Vabljivo, kaj?
Ampak lagati ni lepo. Pa se
vendarle domislite kakšne do-
bre laži. Ponuja se vam en-
kratna priložnost, da boste za
laž celo nagrajeni.        NGL
2. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
23
Šola v Svibneiti
ostaja
Vodstvo osnovne šole
Marjana Nemca iz Radeč je
že pred časom podvomilo,
ali sta obstoj in delovanje
podružnične šole v Svib-
nem sploh še smiselna in je
zato predlagalo, da bi šolo
ukinili.
Razlogi so bili predvsem
pedagoške narave. Proti tak-
šnim nameram so najprej
ostro protestirali v krajevni
skupnosti Svibno, predloga
vodstva osnovne šole pa ni-
sta podprla tudi radeški žu-
pan Janez Zahrastnik in
poslanec v državnem zboru
Peter Hrastelj. Občinski
svet Radeče je zato na zadnji
seji minuh teden sprejel
sklep, da bo podružnična
šola v Svibnem delovala tudi
v prihodnjih letih. JI
Veter V laseh
Klub študentov Dravinjske
doline pripravlja v sodelova-
nju s Športno unijo Slovenije v
soboto, 7. junija, v športnem
parku v Slovenskih Konjicah
finalno prireditev akcije Veter
v laseh - s športom proti drogi.
Udeležili se je bodo najboljši
predstavniki iz predtekmo-
vanj, ki so bile maja v dvaind-
vajsetih mestih, italijanskem
Trstu in Vidmu. Pomerili se
bodo v hitrostnem rolanju,
ulični košarki, odbojki in likov-
nem izražanju. Prireditev, ki jo
bo povezovala Uršula Majcen,
bo spremljal kulturno-zabavni
program. Ob 10. uri bo otvori-
tev v športnem parku, po žre-
banju parov pa se bodo že
začele tekme v odbojki in ko-
šarki. Ob 11. uri bo tekmovanje
v hitrostnem rolanju na plošča-
di pred športno dvorano v Slo-
venskih Konjicah. Opoldne bo
tekmovanje v likovnem izraža-
nju, nato, ob 15.30, bodo final-
ne tekme v košarki in odbojki,
uro za tem pa še podelitev
medalj in priznanj in nato kul-
turno-zabavni program.
B.Z.
Dvigalo za An jo
Anja Hudobreznik iz An-
draža nad Polzelo ima osem
let in kopico zdravstvenih te-
žav, ki so se začele že kmalu
po rojstvu. Že v prvem letu
življenja je imela hud bron-
hitis, ki je povzročil motnje v
dihanju, pri dveh letih so
zdravniki ugotovili mišično
obolenje miopatya, lani, ne-
kaj pred osmim rojstnim
dnem, pa jo je zadela še mož-
ganska kap, ki je njene gi-
balne sposobnosti in splošno
zdravstveno stanje še poslab-
šala.
Pred kapjo se je s pomočjo
opore še lahko premikala, od
takrat pa je priklenjena na vo-
ziček in tako bo verjetno ostalo
vse življenje. Njuna starša ta
čas končujeta gradnjo stanova-
nja v zgornji hišni etaži, sedaj
živijo s starši v pritličju. Novo
stanovanje bo prilagojeno Anji-
nim potrebam (širša vrata, niž-
ja stikala, večja kopalnica...)
imelo pa bo eno pomanjklji-
vost, to so stopnice, ki za Anjo
predstavljajo nepremagljivo
oviro v zunanji svet. Prav zara-
di tega želijo napraviti dvigalo,
s katerim bi lahko Anja sama
hodila na dvorišče in nazaj v
stanovanje. Dvigalo pa je zelo
drago. Zaradi tega so pri Cen-
tru za socialno delo v Žalcu
odprli poseben žiro račun, na
katerem se je do 1. junija zbra-
lo 1.488.000 tolarjev Akcija še
vedno teče in Anja ter njuna
starša bodo za vsak prispevek,
ki bo pomagal Ani do večje
svobode, hvaležni.
V dvorani kulturnega doma
na Polzeli so dobrodelni kon-
cert za Anjo pripravili minulo
soboto. Na koncertu so se
predstavili mladi pevci s Češ-
ke, polzelski tamburaši, učen-
ci podružnične OŠ Andraž s
prikupno lutkovno igrico,
učenci Glasbene šole Žalec,
otroški in mladinski pevski
zbor OŠ Polzela. Obiskovalci
so se prireditve množično
udeležili in s tem izrazili po-
sluh za sočloveka. Na dobro-
delnem koncertu na Polzeli se
je nabralo več kot 150 tisoča-
kov.
■MHnMnH  T TAVČAR
Denar za Anjo lahko na-
kažete na žiro račun Centra
za socialno delo Žalec št.
50750-603-36264, pod ozna-
ko 2970-1 za Anjo Hudo-
breznik.
Stara ambulanta bo služila kulturi
V Radečah so že pred leti pripravili načr-
te, kako bi občinsko zgradbo na Starograjski
ulici 17, bolj znano pod imenom »stara am-
bulanta«, preuredili v muzej, vendar jim
zamisli ni uspelo uresničiti.
Razlog je predvsem v tem, da je v zgradbi
pet stanovanj, ki so vseskozi zasedena, občina
pa nima dovolj stanovanjskega fonda, da bi
stanovalcem ponudila nadomestna stanova-
nja. Občinski svet Radeče je zato sklenil, da
občina v prihodnje, ko se bo kateri od stano-
valcev izselil iz zgradbe na Starograjski, ne bo
več sklepala pogodb z novimi najemniki. Tako
naj bi se počasi zgradba izpraznila, občina pa
bo naročila idejne projekte za prenovo zgradbe
ter v skladu s finančnimi zmožnostmi pripra-
vili program poteka del. Zamisli, kakšno novo
vsebino dati stari ambulanti, je več, vsekakor
p^ bo zgradba služila kulturnim dejavnostim,
najverjetneje muzejski in knjižničarski.     JI
Čigav bo dragocen
rimsici icapitei?
Ob gradnji prizidka ob ob-
jektu Zagata 3 je pred leti
Celjanka Zlatka Šoštarič
našla rimski kapitel, najdbe
pa ni prijavila. V Pokrajin-
skem muzeju Celje ugotav-
ljajo, da je kapitel izredne
zgodovinske vrednosti, ob
najdbi pa je bila s premeša-
njem in uničenjem nedotak-
njenih plasti narejena neiz-
merna in nepovratna arheo-
loška škoda.
v muzeju so si pred dvema
letoma od Šoštaričeve izposo-
dili rimski kapitel in ga razsta-
vili v okviru Kamnite Celeie,
po zaključku razstave pa so ga
prepeljali v muzejsko hram-
bo, kamor po njihovem pre-
pričanju tudi sodi. Šoštaričeva
je po civilnopravnem zakonu
muzej tožila za vrnitev, obrav-
nava na sodišču pa je določe-
na za 20. junij.
Pred dnevi je direktorica
Pokrajinskega muzeja Darja
Pirkmajer zaprosila za po-
moč celjske svetnike, saj iz-
hajajoč iz Zakona o naravni
in kulturni dediščini v muze-
ju predlagajo, da Mestna ob-
čina Celje prenese pravico
upravljanja s kapitelom z
zdajšnje lastnice na Pokrajin-
ski muzej. S tem bi bilo po-
membno dopolnjeno muzej-
sko gradivo, v muzeju pa so s
Šoštaričevo pripravljeni skle-
niti dogovor o plačilu odš-
kodnine oziroma v primeru,
da dogovora ne bi dosegli,
prepustiti sodišču v nepravd-
nem postopku določitev odš-
kodnine.
»V Pokrajinskem muzeju
bomo v primeru, da svetniki
predloga ne bi podprli, prisi-
ljeni proti Šoštaričevi sprožiti
kazenski postopek suma kaz-
nivega dejanja v zvezi s kapi-
telom. S tem pa bi močno
zavlekli in podražili postop-
ke,« je v zaščito dragocene
arheološke najdbe dejala Pirk-
majerjeva, celjski svetniki pa
se v torek kljub temu niso
odločili za obravnavo predlo-
ga. Zaradi tokratnega obširne-
ga dnevnega reda (zasedanje
so spravili pod streho v treh
dneh) bodo o rimskem kapite-
lu govorili 1. julija, strokovne
službe Mestne občine Celje pa
bodo sodišče zaprosile za od-
log obravnave, sklicane za 20.
M^^^^^^^^   IS
H I KRONIKAMtSECA | |l!t'WliJ'lJII!<
Železna pot skozi veiiici traven
V mesecu ljubezni je Slovenija iskala vhod v Evropo, železničarji so stavkali, Ljubljana pa je postala prestolnica kulturnega dogajanja
Veliki traven se je pričel s praznikom delavcev, ki niso
imeli kaj praznovati. Gospodarska slika na Celjskem, kjer
smo v zadnjih 10 letih izgubili skoraj 11 tisoč delovnih mest,
med njimi največ v industriji, je*že prav nespodobna. Ljudem
primanjkuje dela, stanovanj in denarja. Marsikdo je bil še ob
sapo, ko so stavkali železničarji predvsem na račun gospo-
darstva in potnikov. Vlaki so obstali, življenje je teklo dalje. V
mesecu ljubezni se je v celjski bolnišnici rodilo 137 otrok, na
celjskem magistratu se je poročilo 21 parov.
Maj je najprej vzcvetel. V
Arboretumu Volčji potok se je
bohotilo dva milijona tulipa-
nov, v Mozirskem gaju pa so
slovenski vrtnarji posadili več
kot 250 tisoč čebulic z Nizo-
zemske in 150 tisoč sadik do-
mačega cvetja. Obiskovalcev
se je trlo, kar pa je bila prava
malenkost v primerjavi s 50
milijoni ljudi po vsem svetu,
ki so si ogledali tekmovanje za
popevko Evrovizije v Dubli-
nu. Dobro je kazalo. Bih smo
že v Evropi, a le s Trbovelj čan-
ko Tanjo Ribič, potem pa ne-
nadoma spet za zapečkom.
Dočakali smo Evropski mesec
kulture, ki se je začel v Ljub-
ljani in bo v resnici trajal 52
dni. Na 92 prizoriščih, so na-
povedali, se bo zgodilo 250
kulturnih prireditev. Mi pa
preglejmo, kaj se je prejšnji
mesec dogajalo na Celjskem.
S fanfarami v
poletje
6. maja so v Galeriji likovne
umetnosti v Celju odprli raz-
stavo o tridesetih letih na Celj-
skem. Ogledali smo si lahko
umetniška dela 20 avtorjev, ki
so v tridesetih živeli in delali
na našem območju. Razstavo
je spremljala tudi bogata do-
kumentarna predstavitev Hte-
rarnega, glasbenega in ostale-
ga kulturnega dogajanja pred
šestimi desetletji. Akademski
slikar, grafik in multimedia-
list Stane Jagodic, celjski in
šmarski rojak, pa je v tem
času razstavljal svoja najno-
vejša likovna dela v galeriji
Slovenskega kulturnega cen-
tra Korotan na Dunaju. Otroci
so množično razstavljali v
Slovenskih Konjicah, kjer so
odprli mednarodno razstavo
otroških likovnih del na temo
>Konj<. Teden dni kasneje so
Konjice znova utripale z likov-
no umetnostjo, saj se je na III.
konjiški likovni koloniji zbra-
lo 13 priznanih slovenskih sli-
karjev. V Laškem dvorcu so se
spomnili ljubezni, jo povezaU
s pivom in nastala je razstava
karikatur na temo pivo in lju-
bezen. Konec meseca, 29. ma-
ja, so se v Celju oglasile fanfa-
re. Naznanile so začetek 22.
Mednarodnega mladinskega
pevskega festivala in obenem
tudi začetek vrste prireditev,
ki se bodo letos in v prihodnje
imenovale! Poletje v Celju,
knežjem mestu. Poletje se je
začelo s pticami pevkami.
In šport? Da bi bilo veselje
popolno, je v Evropo zlahka
skočil še eden izmed Celjanov,
celo preskočil jo je. Gregor Can-
kar ima namreč z atletskega
mitinga v Celju nov državni
rekord 840 cm, prav s tem sko-
kom pa je postal številka ena
skoka v daljavo v Evropi. Ima
najboljši letošnji rezultat na
stari celini in tretjega na svetu.
V začetku meseca so bile Zreče
prizorišče 12. evropskega pr-
venstva v borilni veščini taek-
wondu. Slovenija si je priborila
šest kolajn. Mlada Velenjčanka
Katarina Srebotnik je dosegla
svoj največji uspeh z zmago na
mladinskem teniškem turnirju
v Milanu, odlično pa se je izka-
zal tudi šetjurski alpinist Aco
Pepevnik. V četrtek, 22. maja,
se je ob 10.45 po lokalnem času
povzpel na vrh najvišje gore na
svetu in tam srečal nekega Ka-
nadčana.
Otroci med nami
v Rogaški Slatini smo
spremljali prvi festival otroš-
ke in mladinske folklore, na
katerem je nastopilo več kot
800 folkloristov. S svojo pri-
srčnostjo in razposajenostjo
so okrasili zdraviliški kraj. Na
Celjskem sejmu so se 21. maja
odprla vrata 21. sejma Vse za
otroka, ki je letos prvič prido-
bil status samostojne izobra-
ževalne sejemske prireditve
za področje predšolske vzgo-
je. Organizatorji so za to pri-
reditev izbrali simpatičen slo-
gan >Pridite v Celje po veselje<.
Mnogi starši in otroci so osta-
li zaskrbljeni. Tako tudi mati
šestletnega dečka iz Laškega, ki
ga je njen dolgoletni sosed opi-
janil skoraj do smrti. Domači so
fantu naročili, naj sosedu odne-
se malico in steklenico jabolč-
nika. Ubogal je in v naslednji
uri pri sosedu obležal zaradi
zastrupitve z alkoholom, saj ga
je 43-letni alkoholik napojil s
šmarnico. Otrok, ki je imel v
krvi 2 promila alkohola, je pa-
del v globoko komo. Ker so
starši in zdravniki hitro ukrepa-
li, je deček preživel.
Tragično bi se lahko konča-
lo še za enega otroka. 1. maja
se je ob Šoštanjskem jezeru
igral 5-letni Alen Seidinovič.
Kratkočasil se je z metanjem
kamenja v vodo, pri tem pa
mu je zdrsnilo in padel je v
vodo. Življenje mu je rešil 12-
letni Edis Čehič iz Velenja,
učenec 4. razreda. Stekel je k
jezeru, skočil v vodo in zapla-
val proti Alenu, ki je negibno
ležal na vodi, ter ga zvlekel na
kopno. Deček je že čisto po-
modrel, bil je v nezavesti, a s
pomočjo zdravniške oskrbe si
je opomogel v dveh dneh. O
Edisovem pogumu in pleme-
nitosti so slišali celo v sloven-
ski vladi, zato ga je podpred-
sednik vlade Marjan Podob-
nik povabil na obisk. Nagradi-
li so ga z gorskim kolesom.
Tudi v mesecu maju smo ve-
liko razpravljali o otrocih in
njihovi prihodnosti. V Ljubljani
so imeli Dneve slovenskega izo-
braževanja, na katerih so se s
svojimi šolskimi dejavnostmi
in izobraževalnimi dosežki
predstavile številne osnovne in
srednje šole iz vse Slovenije.
Ugotovili so, da so slovenski
učenci in dijaki zelo dejavni. Po
drugi strani pa smo se lahko
čudili nad rezultati raziskave,
ki so jo izvedli med 2154 dijaki
iz 13 gimnazij. Med drugim je
pokazala, da potrebuje tretjina
gimnazijcev^nštrukcije pri ma-
tematiki. 77 odstotkov staršev
opaža pri svojih otrocih potr-
tost zaradi šole. Kakšne spre-
membe in nove obremenitve
bo prinesla devetletna osnovna
šola, bomo še videli. Vanjo se
bodo leta 2002 obvezno morali
vpisati vsi, ki bodo takrat do-
polniU šest let.
Ni lahko, če je otrok nesrečen
v šoli, a še huje je, če trpi doma,
med ljudmi, ki bi ga morali
imeti radi. Ravno v družini pa
je grdo ravnanje z otroki najbolj
prikrito, so ugotavljali na okro-
gli mizi o nasilju nad najmlajši-
mi, ki so jo priredili v okviru
sejma Vse za otroka. V zadnjih
8 letih so na UNZ Celje obrav-
navali več kot 120 primerov
zanemarjanja otrok in suroveg
ravnanja z njimi, 20 primero
kršitve spolne nedotakljivost
in več kot 100 primerov, v kate
rih so bili otroci žrtve spolneg
nasilja. Najtežja oblika nasilj,
nad otroki je ravno spolno nasi
Ije. Od pogovora je minilo neka
dni in že so celjski kriminalist
ovadili dva starejša občana :
Celjskega, ki sta več let spolne
zlorabljala deklico. Drugi, ki j(
z njo v sorodu, jo je zlorablja
zadnji dve leti...
Pred nasiljem nad otroki s
veliko ljudi najraje zatisnt
oči, podobno kot pred proble
mi narkomanije. V Celju rast
narkomanije mnogi preproste
ne vidijo, ne profesorji, ne po
litični veljaki, včasih očitne te
zave mladostnikov spregleda
jo tudi starši in nenazadnje sc
občasno slabovidni še polici
sti pri iskanju dealerjev.
Presenečenja
Občinski in mestni svetniki \
naši regiji so si tudi ta mesec
jemali dovolj časa za maraton-
ske razprave. Izkazali pa so sc
svetniki iz Šmartna ob Paki, ki
so petošolki Ani Drev, odlični
Mali junak meseca. 12-letni Edis Čehič je rešil življenje 5-letnemu dečku, ki se je utapljal.
Edisa so prejšnji teden povabili v Ljubljano, kjer mu je podpredsednik slovenske vlade podaril
gorsko kolo.
Celjan Gregor Cankar ima v skoku v daljavo najboljši
rezultat na stari celini in tretjega na svetu.
2. SNOPIČ I KRONIKA MESECA 1 Q
mčarki, poklonili kolo. Kupili
.so ga iz svojih sejnin. Dragi
svetniki iz ostalih občin, še veli-
ko otrok je brez koles, igrač,
hrane in oblačil. Presenetite jih!
Mi smo bili presenečeni na
Šmartinskem jezeru, kjer so po
treh letih v pristanu pri pregradi
lepo uredili prostor s posamez-
nimi objekti. Za turistično sezo-
no so se opremili z dvema ladja-
ma in še s skakalnico za akro-
batsko smučanje. Naše zanima-
nje je vzbudil tudi mladi Šerit-
jurčan Vojko Sotlar, ki se je
odpravil v slovito vojaško aka-
demijo West Point. Maj pa si
bomo zapomnili predvsem za-
radi pomembnega dogodka v
celjski bolnišnici, kjer so slove-
sno odprti nov centralni opera-
cijski blok. enoto intenzivne
medicine in urgentni laborato-
rij. Najtežji bolniki bodo imeli
večje možnosti preživetja, ope-
rirancem pa bodo zagotovili
večjo varnost pred operacijo,
med njo in po njej.
Življenje v naravi izboljšuje
kakovost našega bivanja in
krepi naše zdravje. Ob Tednu
gozdov smo se vendarle spom-
nili zelenega bogastva, ki me-
stu ni le v okras. Mesto Celje
ima svoje gozdove že več kot
pol tisočletja, vendar zelene
površine iz našega okolja čeda-
lje bolj izginjajo. Podobno kot
z gozdovi se dogaja z gospo-
darskimi vrednotami.
Sreča je minljiva
v maju so izginili vlaki, ki so
v železničarski stavki preneha-
li voziti. Železničarji so se sicer
lotili legitimnega izsiljevanja
višjih plač, ki pa je iz trte zvito,
če njihove plače primerjamo z
drugimi v gospodarstvu. Zara-
di stavke železničarjev je slo-
vensko gospodarstvo utrpelo
milijarde tolarjev škode. Gos-
podarske posledice te stavke
so se kajpak poznale tudi na
Celjskem. Velike težave so
imeli na primer v Gorenju, od
koder dnevno odpeljejo od 60
do 70 vagonov izdelkov. Jože
Stanič, generalni direktor Go-
renja, ki se spozna na gospo-
darstvo, je dejal, da številk o
nastali škodi nimajo, a tudi če
ti jih imeli, si jih lahko zatak-
nejo za klobuk, saj jim škode
iiihče ne bo povrnil.
Eni so se ukvarjali z realnimi
problemi, drugi so teoretizirali.
Tako je bilo na Rogli 13. posve-
tovanje o uveljavljanju tržnega
gospodarstva na Slovenskem, ki
se ga je udeležilo približno 40
gospodarstvenikov
^ V Pivovarni Laško dobro ka-
že. Pohvalili so se. da jim je
tudi  minulo  leto  prineslo
ugodno nadaljevanje rezulta-
tov iz prejšnjih let. Steklarna
Rogaška je slavila 70-letnico,
Remont iz Celja 40-letnico,
šempeterski SIP je krstil nove
kmetijske stroje, celjski Vigrad
je dobil mednarodno priznani
certifikat ISO 9001, delavci
celjske Zlatarne, ki so stavkali
že mesec dni. pa so zaprli
svoje prodajalne. Maj je bil
mesec zasebnikov. Filačevi iz
Gornjega Grada so ponovno
odprli vrata nekoč priljublje-
nega gostišča Slovan na Vran-
skem, zasebnik Edi Flis iz Arc-
lina je na dražbi kupil celjsko
Aureo in ustanovil novo pod-
jetje Heledi's, še največ pozor-
nosti pa je vzbudila otvoritev
hotela na Venišah. Prav tam
sta se vzela Štormanova gos in
Burgerjev konjič.
Vsem sreča ni bila tako naklo-
njena, tudi 58-letnemu Vojniča-
nu ne, ki je bil svoj čas uspešen
podjetnik, potem pa je menda
padel v velike dolgove. Povrh
tega je imel razmerje s 36 let
mlajšo žensko. Preostalo mu je
le še dejanje obupa in nenavad-
ni par je tragično končal v Kal-
šah na Pohorju. V maju smo
tudi pričakovali, da bomo kaj
več izvedeli o materialnih doka-
zih, ki so porinili za zapahe
mladega Konjičana, osumljene-
ga ropa in štirikratnega umora v
Tekačevem. Pa ni bilo nič sliša-
ti, ne o tem. kako trdni so mate-
rialni dokazi, ne o prijetju
osumljenčevih sostorilcev. Ča-
kamo na junij. V črni kroniki
prejšnjega meseca smo spet za-
beležili veliko prometnih ne-
sreč na cestah celjske regije.
Vzele so 7 življenj. Sicer je bilo
precej uspelih in spodletelih
vlomov, tatvin in posebno dr-
zen rop na kros motorju. Sreč-
ko, lastnik menjalnice Srečko iz
Rogaške Slatine, je bil pravi
srečko. Policisti so roparja, ki
sta oropala njegovo menjalalni-
co, prijeli, in mu vrnili 11 mili-
jonov tolarjev.
Ko bi le bilo čim več ljudi
deležnih sreče in ljubezni! Ra-
dost nas ohranja zdrave, takrat
lahko dobro delamo in veliko
zaslužimo. Vse to bomo potre-
bovali kaj kmalu, saj se nam
obetajo nove podražitve, med
njimi podražitve avtomobilov.
Na delo na črno pa ne moremo
več računati, ker bodo imeli
inšpektorji za delo po novem
pooblastilo, s katerim bodo
lahko delodajalca, ki zaposluje
delavca na črno. mastno kaz-
novali. Življenje pa se tudi za-
radi tega ne bo ustavilo. Lep
junij vam žeHmo!
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIC
Ob Tednu gozdov smo se spomnili zelenih površin. Premalo se zavedamo, kako pomembni
so gozdovi v bližnji okolici za življenje v mestu.
V celjski bolnišnici so slavnostno odprli nov centralni operacijski blok, enoto intenzivne
medicine in urgentni laboratorij.
Slovenska ljudska stranka
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
PODRUŽNICA OBČIN CEUE IN VOJNIK
VABILO
Vabimo vas, da se udeležite OBČNEGA ZBORA
SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE PODRUŽNICE
OBČINE CELJE IN VOJNIK, ki bo
V NEDELJO, 8. JUNIJA 1997, ob 10. uri
v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrna (stari del).
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.Kratek kulturni program.
2.Otvoritev zbora ter pozdrav predsednika SLS Podružnice Celje
g. Vriska ter pozdrav gostov.
3.Izvolitev organov Občnega zbora
4.Poročilo o delovanju SLS Podružnice Celje v preteklem obdobju
in programske smernice stranke za naslednje obdobje (g. Vrisk).
S.Poročilo Nadzornega odbora.
e.Finančno poročilo.
/.Razprava po poročilih.
S.Razno.
Seje se bo udeležil tudi predsednik glavnega odbora SLS dr Franc
Zagožen.
Prosimo, da se Občnega zbora udeležite v čimvečjem številu in
da si vzamete čas še za družabno srečanje ob skupnem kosilu in
prijetni glasbi. ^
VUUDNOVABUENI!
PREDSEDNIK SLS
PODRUŽNICE CEUE
Peter Vrisk, l.r.
Občina Vojnik, Keršova ulica 1, Vojnik in Stanovanjski sklad
Občine Celje objavljata na osnovi Odredbe o postopku za
izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS,
številka 28/93 in 19/94)
JAVNI RAZPIS
ZA NAKUP PROSTIH STANOVANJSKIH ENOT
1. Kupec je Občina Vojnik, Keršova ulica 1, 3212 Vojnik.
2. Predmet razpisa je nakup prostih stanovanjskih enot, ki se
nahajajo na območju občine Vojnik.
3. Prednost pri izbiri bodo imela prosta in cenejša stanovanja.
4. Ponudniki so lahko pravne ali fizične osebe.
5. Ponudniki morajo v vlogi navesti:
-kdo je lastnik stanovanja, z izjavo, da je stanovanjska enota
prosta vseh bremen in da ni v denacionalizacijskem postopku
-ceno stanovanjske enote z 2 % prometnim davkom
-starost in velikost stanovanjske enote
-rok izročitve stanovanjske enote
6. Vlogi morajo ponudniki priložiti dokazilo o lastništvu stanovanj-
ske enote, to je zemljiškoknjižni izpisek ali pri notarju overjeno
pogodbo o pridobitvi lastništva na stanovanjski enoti, ki jo
prodajajo. Dokazilo ne sme biti starejše od enega meseca.
7. Ponudniki morajo ponudbo poslati najkasneje do 3.7.1997 do
10. ure v zaprti kuverti z oznako »Razpis za nakup stanovanj-
skih enot« na naslov: Občina Vojnik, Keršova ulica 1, 3212
Vojnik.
8. Odpiranje ponudb bo javno, 3.7.1997 ob 11. uri v sejni sobi
Občine Vojnik, Keršova ulica 1, 3212 Vojnik. Pri odpiranju
ponudb so lahko navzoči le pooblaščeni predstavniki ponudni-
kov.
9. Naročnik si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim
ponudnikom.
10. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni po
odpiranju ponudb. Dodatne informacije dobijo ponudniki v
Občini Vojnik, telefonska številka je (063) 772-125, Mojca
Bombek ali Jelka Samec-Hotko.
Občina Vojnik.
ta I MAII OPUSI ■ INFORMACIJE 1 |l!!»ViliJ'!!ll!<
2. SNOPIČ
MAU OGLASI ■ INFORMACIJE "1 Q|
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
2. SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
30
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK

Šf.22.-5.iviili 1997
2. SNOPIČ
KRONIKA

• Prejšnji torek, 27. maja zve-
čer, so na policiji prijavili, da
se pretepajo v stanovanju v
Ulici Prekomorske v Celju.
Tam je zganjal kraval Milan,
ki je po prepiru s starši pričel
pretepati svojo mamo. Zanjo
se je potegnil mož Ludvik.
Policista sta prispela ravno
sredi fizičnega obračuna med
očetom in sinom, vendar sta
spor uspela zgladiti.
• Prejšnjo sredo popoldan je
za policijsko intervencijo za-
prosila Leposlava iz Maistrove
ulice v Celju. Dejala je, da
sosed Peter pretepa njeno
hčer Jeleno. Policisti pa so na
kraju dogodka ugotovili, da
ne gre za napad, ampak za
nadaljevanje spora med dru-
žinami, ki ga rešujejo že tudi
po sodni poti.
• V četrtek, 29. maja zjutraj,
se je za svoje življenje zbala
Vlasta iz Škapinove ulice v
Celju. Na policijski postaji je
zaprosila, naj se v dopoldan-
skem času pri njej oglasi poli-
cist, saj se čuti ogroženo, ker
njena soseda Kornelija vsako
jutro pelje na sprehod veUke-
ga psa. Nima ga na povodcu.
Vlasta se je o njegovih značaj-
skih lastnostih dobro poučila
in izvedela, da je kosmatinec
nekoga že ugriznil.
• MinuU petek popoldan je
celjski policist v Štorah izgubil
prenosno UKW postajo. V kak-
šnih okoliščinah se mu je to
pripetilo, nismo izvedeli. S
svojimi kolegi vred upa, da mu
jo bo pošteni najditelj vrnil, saj
postaja, potem ko se izprazni
akumulator, ni več uporabna...
• V petek, 30. maja, se je v
zgodnjih jutranjih urah na celj-
sko policijsko postajo precej vi-
njen primajal Franc iz Štor. Po-
licistom je prijavil, da ga je v
Štorah nekaj kresnilo po nosu.
Ni vedel, ali je bil to človek,
zavit v belo rjuho, ali pa ga je
mahnil sam angel Gabrijel. Mo-
žakarja so napotili k zdravniku.
Pri njem je izjavil, da je padel
na stopnicah stanovanjskega
bloka, kjer stanuje.
• Prejšnjo soboto se je poli-
cijska patrulja morala napotiti
v frizerski salon Beauty v Ce-
lju, saj so jim sporočili, da tam
delata zgago dva moška. Eden
od razgrajačev je pobegnil,
drugega so še ujeli. Kristjan je
bil vinjen in policistoma sploh
ni hotel dati svojih podatkov,
celo upiral se jima je. Morala
sta mu natakniti lisice. Ob
vstopu v marico se je nerod-
než poškodval po bradi, ker je
z njo treščil v klop. Odpeljah
so ga na šivanje, nato pa pridr-
žali do iztreznitve.
• V soboto, 3L maja popol-
dan, je Milenko razbijal na
Iršičevi ulici v Celju. Bil je
pijan. Na ves glas je kričal in
živciral ostale stanovalce, na
vhodnih vratih stanovanjske-
ga bloka pa je razbil še steklo.
Ko so prišli policisti, je hitro
ukrepal. Pred njimi se je za-
klenil v stanovanje.
• Prejšnjo nedeljo, približno
15 minut čez polnoč, se je
pred bistrojem Bolero v Ko-
šnici zameglilo pred očmi Ale-
šu iz Celja. Za vrat je zgrabil
prijateljico Matejo in ji grozil,
da jo bo ubil. Vročekrvnež bo
šel pred sodnika zaradi ogro-
žanja Matejine varnosti.
Razkrili primer
spolne zlorabe
V četrtek, 29. maja, so celj-
ski kriminalisti privedli na
zaslišanje k preiskovalni
sodnici dva starejša občana
s Celjskega, ki ju sumijo, da
sta več let spolno zlorabljala
deklico.
Preiskovalna sodnica je zo-
per oba odredila pripor. Kri-
minalisti so ugotovili, da naj
bi eden od osumljencev z de-
klico spolno občeval od njene-
ga šestega leta in jo tudi na
druge načine spolno zlorab-
ljal. Drugi osumljeni, ki je de-
kličin sorodnik, naj bi jo spol-
no zlorabljal zadnji dve leti.
Ugotovili so še, da je deklica,
ki je danes stara štirinajst let,
že dalj časa iskala pomoč,
vendar ji je ni ponudil prav
nihče. Zaupala se je ljudem v
svoji bližini, ki jim je verjela
in od njih tudi pričakovala po-
moč, pa ji niso znali ali hoteli
prisluhniti. Vsi tisti, ki so več
let vedeli za otrokovo tragedi-
jo, pa ji niso ponudili pomoči.
se bodo naposled morali soo-
čiti s svojo moralno odgovor-
nostjo. Nekateri med njimi so
tudi kazensko odgovorni.
Kriminalisti in socialni delav-
ci, ki so se v zadnjih dneh
ukvarjali z razkritim primerom
spolnega nasilja nad to deklico,
ki ji ni hotel nihče prisluhniti,
upajo, da bodo ljudje v podob-
nih primerih v prihodnje reagi-
rali kar najhitreje, predvsem pa
bolj odgovorno. Žrtvam nasilja
je treba verjeti.
■■■■■■■■■■■■■ni KL
Noče zapustiti Slovenije
V soboto, 31. maja popoldan,
je 30-letni Šaban Dž, bosanski
državljan, v Širju v laški obči-
ni vstopil v stanovanje Ivana L.
in si postregel z jedačo. Zalotil
ga je lastnik, Šaban je skočil
skozi okno, vendar tik pred
enega od domačih, ki ga je
mahnil s palico.
Vse to je bilo dovolj, da je
mirno počakal na prihod polici-
stov. Medtem se je oglasil še en
občan in povedal, da je možakar
kolovratu tudi po njegovi hiši.
Zgodba tega bosanskega držav-
ljana, ki je doma iz Bjeline, ima
nekoliko obširnejše ozadje. Ok-
tobra lani so mu namreč izrekli
ukrep, naj se odstrani iz naše
države. Ker tega ni storil sam, so
ga 20. maja letos z letalom po-
slali v Sarajevo. Policistom je po
dogodku v Širju povedal, da mu
je že nekaj dni kasneje uspelo
ilegalno prestopiti bosansko-hr-
vaško mejo, minuli četrtek pa je
isto storil še na hrvaško-sloven-
ski meji. V petek, 30. maja, je
skušal vstopiti na vlak v Dobovi,
zalotil ga sprevodnik in ga nag-
nal z vlaka. Zatem mu jcvendar-
le uspelo z vlakom priti v Zidani
Most. Od tam se je nameraval s
kakšnim mednarodnim vlakom
odpeljati na zahod. Pravega vla-
ka ni bilo od nikoder, Šaban pa
je bil sestradan in popolnoma
brez denarja. Napotil se je proti
Širju...
Policisti so ga začasno pridr-
žali, potem pa se mu obeta
ponovni izgon iz države.    KL
mini krimici
Sunil kamero
v ponedeljek, 26. maja med
13. in 19. uro, je v blagovnici'
Savinjka v Žalcu neznanec iz-
koristil trenutno nepazljivost
prodajalke in s prodajnega pul-
ta ukradel video kamero, vred-
no približno 130 tisoč tolarjev.
Pentium iz
Cinkarne
v dneh od 27. do 28. maja je
nekdo na nepojasnjen način
prišel v računalniško sobo
Cinkarne Celje, v obrat TIP 2
na Kidričevi cesti v Celju. Z
delovne mize je ukradel raču-
nalnik pentium, disketno eno-
to in miško. Vzel je še eno
disketno enoto druge znamke
ter podlogo za miško. Podjetje
je oškodoval za kakšnih 400
tisoč tolarjev.
Vzel radio
28. ali 29. maja je neznanec
vlomil v yugo 55 koral, ki je
bil parkiran pred stanovanj-
skim blokom na Polzeli. Iz
avtomobila je ukradel avtora-
dio kenwood in zadnjo polico
z dvema paroma zvočnikov
kenwood. Lastnika Roberta Š.
je oškodoval za približno 110
tisoč tolarjev.
Revolveraš
v četrtek, 29. maja, so laški
policisti opravili hišno preiska-
vo pri Martinu A. iz Trobnega
dola in našli malokaliberski re-
volver rohm in 87 nabojev. Za
posedovanje orožja Martin ni-
ma dovoljenja, zato so mu
orožje zasegli, moral pa bo še
k sodniku za prekrške.
Denar pod lipami
Prejšnji četrtek dopoldan je
nekdo vlomil v stanovanje Mi-
rana G. v stanovanjskem bloku
Pod lipami 10 v Celju. Ukradel
je video kamero, otroško zlato
verižico in večjo vsoto denarja.
Lastnika je oškodoval za prib-
ližno 330 tisoč tolarjev.
Mobitel menjal
lastnika
v četrtek, 29. maja dopol-
dan, je neznanec obiskal trgo-
vino Tripex na Bežigrajski ce-
sti v Celju. Iz steklene vitrine
je na nepojasnjen način ukra-
del dva mobilna telefona pana-
sonic, vredna 181.173 tolarjev.
Na zabavo
v soboto, 31. maja v zgod-
njih jutranjih urah, je nekdo
vlomil v bistro Zlatorog klub
na Mariborski cesti v Celju, ki
je v lasti Andreje G. iz Celja.
Ukradel je nekaj gotovine, več
steklenic alkoholnih žganih
pijač in več škatlic cigaret.
Vlomil v katrco
v nedeljo, 1. junija, je nek-
do na Dečkovi cesti v Celju
vlomil v renault 4. Ukradel je
avtoradio pioneer z daljin-
skim upravljalcerfi, poHco z
dvema zvočnikoma sony in
denarnico z vsemi dokumen-
ti. Aleša G. je oškodoval za
kakšnih 120 tisoč tolarjev.
Vzel CB postajo
v noči na nedeljo je nezna-
nec vlomil v tovorni avtomobil
mercedes, parkiran na Parti- i
zanski cesti v Ljubečni. Ukra-
del je CB postajo in 10 glasbe-
nih kaset. Vikija R. je prikrajšal
za kakšnih 30 tisoč tolarjev.
Pijača z Grička
Prejšnjo nedeljo ponoči je
nekdo vlomil v kletne prosto-
re gostišča na Gričku v Celju.
Iz skladišča je odnesel večjo
količino alkoholnih in brezal-
koholnih pijač. Lastnika Ed-
varda D. iz Celja je oškodoval
za okoli 250 tisoč tolarjev.
V omarico
namesto na banko
v nedeljo, 1. junija dopoldan,
je nekdo vstopil v garderobne
prostore NK Dravinja v Sloven-
skih Konjicah. Iz odklenjene
garderobne omarice je Vojku G.
ukradel 47 tisoč tolarjev.
Tat v Tehno
v dneh med 31. majem in 2.
junijemje nekdo vlomil v pro-
dajalno Tehno, ki je v kletni
etaži Rimljanke v Savinovi uli-
ci v Celju. Ukradel je tri avto-
radiokasetofone in ojačevalec.
Lastnika trgovine Boštjana V.
je oškodoval za približno 150
tisoč tolarjev.
Dolgoprstneži
v minulih dneh je nekdo
obiskal žalsko občinsko zgrad-
bo in iz ene od odklenjenih
pisarn med delovnim časom
izmaknil torbico uslužbenke
Tilke P. V njej je imela osebne
dokumente in nekaj tisočakov.
Brez osebnih dokumntov in
večje vsote denarja je ostala
tudi Alenka R., ko ji je med
nakupovanjem v cvetličarni v
Tkalski ulici v Celju neznanec
ukradel iz torbice denarnico.
Zmikavt se je sprehajal tudi v
eni izmed velenjskih šol. Kata-
rini B. je iz šolske torbe ukra-
del 56 tisoč tolarjev. KL
nesreče pri delu
Zadušil se je v silosu
V torek, 27. maja približno 10 minut pred 16. uro, se je pri
spravilu silažne krme smrtno ponesrečil 65-letni Jože C. iz
Limovc v žalski občini.
Jože je med spravilom silaže delal v 8 metrov visokem
betonskem silosu, medtem ko so ostali domači spravljali silažo
v silos s pomočjo tekočega traku. Ko so ga ugasnili, so
ugotovili, da Jožeta v silosu ni več videti. Kljub temu, da so pri
priči pričeli z odkopavanjem, so ga prepozno izvlekli. Preisko-
valci so pri ogledu kraja nesreče ugotovili, da je Jože najverjet-
neje umrl zaradi zadušitve.
Umrl pod traktorjem
v soboto, 31. maja dopoldan, je 69-letni Martin K. iz Spodnje
Rečice v občini Laško peljal kmetijski traktor po strmem
pobočju, ki se vzpenja nad njegovo stanovanjsko hišo. Ko je
peljal vzvratno, se je traktor prevrnil na desni bok in ga
pokopal pod seboj. Martin je na kraju nesreče umrl. KL
Akcija
»Zaletavcek«
jutri v Laškem
Svet za preventivo in vzgo
jo v cestnem prometu občin«
Laško se je vključil v velik«
vseslovensko preventivn«
akcijo uporabe varnostnil
pasov. Z njo želijo opozorit
na dosledno uporabo le-teh
s čimer bi po ocenah kar zi
40 odstotkov zmanjšali števi
lo smrtnih žrtev in nastanel
težjih poškodb.
S posebno napravo »zale
tavček« bo možno preizkusit
delovanje sil in varnostnega
pasu ob trku pri hitrosti 1]
km na uro. V Laškem boste
lahko to preizkušali jutri oc
9. do 17. ure na parkirnenr
prostoru pri Kulturnem cen
tru. Vsi preizkuševalci na na
pravi bodo lahko sodelovali \
veliki nagradni igri Republiš
kega sveta za preventivo ir
vzgojo v cestnem prometu
obiskovalci pa si bodo lahke
ogledali tudi novo vozilo or
ganov za notranje zadeve, ki
ga bodo predstavili policisti
postaje Laško.
VLADO MAROl
32

NOVI TEDNIK
Motokros z 12 milijoni
Policisti so še isti dan ujeli oba roparja menjalnice Srečko v Rogaški Slatini
Menjalnico Srečko v Rogaš-
ki Slatini sta v ponedeljek, 26.
maja, oropala dva mlada
moška in ukradla 12 milijo-
nov tolarjev v različnih valu-
tah. Policisti iz Rogaške Slati-
ne, Šmarja pri Jelšah, Sloven-
skih Konjic in Slovenske Bi-
strice ter celjski in maribor-
ski kriminalisti, v pomoč so
jim bili tudi vodniki službe-
nih psov in policijski helikop-
ter, so izpeljali učinkovito ak-
cijo, ki so jo zaključili s prijet-
jem obeh osumljencev še iste-
ga dne ob 22. uri.
Najprej so prijeli 19-letnega
Boštjana Z. in 21-letnega Petra
S., oba iz Oplotnice. Ta dva naj
bi izvedla rop. Preiskovalni
sodnik ju je v sredo dopoldan
zaslišal in zoper njiju odredil
pripor. V rop pa sta bili vplete-
ni še dve osebi. Ovadili so 21-
letnega Boštjana P. iz Sloven-
skih Konjic, ki naj bi sodeloval
pri načrtovanju ropa, in 19-
letno Konjičanko Vlasto Č., pri
kateri sta roparja skrila del ple-
na, osumljena pa je kaznivega
dejanja prikrivanja.
Z Boštjanom Z. so policisti
že imeli opravka konec lanske-
ga leta, 16. decembra naj bi
namreč oropal pošto na Dobr-
ni. V pošto je vstopil zamaski-
ran z volneno kapo, na kateri
sta bili izrezani odprtini za oči,
v roki je držal puško Mauser
7,9 mm. S puškino cevjo je
udaril po steklu nad pultom,
nato pa nameril puško v usluž-
benko... Rop se je končal brez
večjih posledic. Za to kaznivo
dejanje osumljeni še ni odgo-
varjal, imel pa je dovolj časa,
da je skupaj s sodelavci izvedel
naslednji rop v menjalnici
Srečko v Rogaški Slatini.
Rop so načrtovali približno
dva meseca, v tem času so
večkrat prišli v Rogaško Slati-
no na ogled menjalnice. Zad-
njič so si ogledaU prizorišče v
maju in se o ropu natančno
dogovorili. Narisali so skico
pobega. Čakali so le še na pri-
merno priložnost.
26. maja sta bila Boštjan Z.
in Peter S. dogovorjena za sre-
čanje že ob pol treh zjutraj.
Ponoči sta Branku F. v Šentjer-
neju ukradla terenski motor
suzuki kros 125 in se z njim
odpeljala v Rogaško Slatino.
Uslužbenka menjalnice Da-
nica H. je okoli 7.35 prišla na
delo s kovčkom, polnim goto-
vine. Sama, brez spremstva
varnostnika, je nosila približ-
no 12 milijonov tolarjev v raz-
ličnih valutah in nekaj izpol-
njenih čekov. Kakšnih 13 me-
trov pred vhodom v menjalni-
co jo je napadel Boštjan Z.
Udaril jo je v ramo, jo zbil po
tleh in ji iz rok na silo iztrgal
kovček, ki ga je tesno stiskala.
Njegov pajdaš ga je čakal za
avtopralnico s prižganim mo-
torjem. Z veliko hitrostjo sta se
odpeljala po Celjski cesti, pred
seboj pa sta imela skico pobe-
ga, pritrjeno na rezervoar za
gorivo. Zavila sta proti Topo-
lam, pri Hajnskem krenila na
regionalno cesto in nadaljevala
pot proti Mestinju. Bežala sta
po raznih gozdnih poteh vse
do Ljubične, kjer sta z motorja
sestopila, poslovni kovček od-
prla in preložila denar v vreč-
ke. Kovček, v katerem sta v
naglici pustila izpolnjene čeke,
sta polila z bencinom in ga
skušala zažgati. V tistem tre-
nutku sta zaslišala brnenje po-
licijskega helikopterja, se pre-
strašila in eden od njiju je sle-
kel vetrovko in z njo skušal
pogasiti goreči kovček. Sedla
sta na motor in se odpeljala
proti Prelogam, kjer se jima je
v bližini gostišča Danica pok-
varil motor. Peter je motor
skril ob potoku, pred tem pa še
strgal z rezervoarja listič z na-
črtom pobega. Peš sta krenila
proti Oplotnici. Spotoma sta v
Dobriški vasi našla leseni za-
boj, vanj spravila del plena in
ga prekrila z listjem. Peter S. je
svoj del plena odnesel in se
odpravil k svojemu dekletu
Vlasti Č. v Slovenske Konjice.
Pri njej je skril denar. Drugi
osumljenec, Boštjan Z., pa se
je z avtobusom odpeljal v služ-
bo v Slovensko Bistrico.
Takoj po ropu so policisti in
kriminalisti začeli z obsežno
preiskavo. Storilca, ki sta beža-
la na terenskem motorju, sta
bila zelo vpadljiva. V akciji so
se izkazali tudi občani s korist-
nimi informacijami, saj jih ni
bilo malo, ki so sporočili, kdaj
in kje so videli dva moška, ki
na motorju drvita mimo kot
blisk. Roparjema so bili polici-
sti tako rekoč ves čas za peta-
mi. Ko so našli motor v Prelo-
gah, se je preiskava pričela še
bolj odpirati. Boštjana Z. so
prijeli v službi okoli 22-. ure,
Petra S. pa pri njegovem dekle-
tu v Slovenskih Konjicah. Izve-
deli so, kje je preostanek de-
narja in ga zasegli.
,     .......« KSENIJA LEKIČ
Lastniku menjalnice Srečku Hunskemu iz Podčetrtka so vrnili 11 milijonov tolarjev,
približno milijon tolarjev pa so bili vredni izpolnjeni čeki, ki so zgoreli v kovčku.
Nasilnež s pištolo
Celjski policisti bodo ova-
dili 26-letnega Draga V., zna-
nega nasilneža iz Spodnje
Savinjske doline, ki je lani in
letos večkrat kršil javni red
in mir, se nasilniško obna-
šal, pri tem pa imel navado
ljudi strašiti s pištolo.
Tako je, na primer, v sredo,
21. maja popoldan, vstopil v
lokal 01dy na Polzeli in s
pištolo v roki zahteval pijačo.
Kajpada jo je dobil. To mu ni
bilo dovolj, zato se je obrnil
proti dvema gostoma in ju
nagnal iz prostora. Svoje ju-
naštvo je podkrepil še s tem,
da si je na glavi razbil velik
stekleni pepelnik. Ostali
gostje so se prestrašili in lo-
kal nemudoma zapustili.
Drago je miroval nekaj dni,
nakar se je odločil za obisk
bistroja v Parižljah. Znova je
nastopil s pištolo in izpraznil
lokal. Gostom je namreč gro-
zil, da jih bo ubil. Napoti so
mu bili tudi gostje na zunanji
terasi, zato je pregnal še te.
Nato se je postavil k vhodnim
vratom in v lokal ni spustil
nobenega gosta več. Občani
Polzele, Pariželj in Preserij o
njegovih nasilniških dejanji!
niso upali niti na glas govori
ti, saj so se bali njegoveg
maščevanja.
Draga V. so doma obiskal
policisti, s seboj pa so imel
nalog o hišni preiskavi. Sled
nje jim ni bilo treba opraviti
saj je možakar policistom ka
sam izročil pištolo z dvem.
nabojema vred. Orožje so mi
zasegli, podatke o njegovi!
dejanjih še zbirajo, nato p
ga bodo ovadili javnemu to
žilcu.
■HHMHHHHHMMHM KI
Zagorel je bager
v soboto, 31. maja ob
17.20, je izbruhnil požar
na delovnem stroju za ze-
meljska dela, ki je bil v
ograjenem prostoru Pod-
jetja za urejanje voda na
Lavi. Preiskovalna komisi-
ja, ki si je kraj požara ogle-
dala, je ugotovila, da je po-
žar nastal zaradi kratkega
stika na električni napelja-
vi. Na stroju je bilo za prib-
ližno 2 milijona tolarjev
škode. KL
prometne nesreče
Trčil v hišo
Na magistralni cesti v Šen-
tvidu pri Grobelnem se je v
torek, 27. maja dopoldan,
pripetila prometna nesreča,
v kateri se je hudo poškodo-
val 34-letni Srečko J. iz Ce-
rovca pod Bočem.
Srečko se je z osebnim avto-
mobilom peljal iz Grobelnega
proti Šmarju, v naselju Šen-
tvid pri Grobelnem pa je v
desnem preglednem zavoju
zapeljal levo in izven vozišča.
Trčil je v vogal stanovanjske
hiše, pri tem pa je bil hudo
ranjen.
Motoristu
presekal pot
Na mestni ulici v Celju se
je v torek, 27. aprila zvečer,
zgodila prometna nesreča, v
kateri se je motorist hudo
poškodoval.
34-letni Matjaž R. iz Pe-
trovč se je na motornem kole-
su pripeljal po ulici mesta
Grevenbroich proti Dobrovi.
V križišču s stransko Smre-
karjevo ulico mu je pot prese-
kal 19-letni Aleš H. iz Celja, ki
se je pripeljal v osebnem avto-
mobilu. Voznika sta trčila,
Matjaž R. je bil hudo ranjen.
Nesreča pred
izpitom
Na regionalni cesti blizi
naselja Lokovica se je v sre
do, 28. maja malo pred pold
nevom, pripetila prometni
nesreča, v kateri se je hud(
poškodoval inštruktor iz av
tošole.
40-letni Bojan Č. iz Velenj.
se je v osebnem avtomobili
peljal iz Gorenja proti Pesju
Ko je pripeljal izven naselj.
Lokovica, ga je pričelo na via
duktu čez železniško prog(
zanašati, tako da je trčil '
robnik na nasprotni strani vo
zišča. Poskušal je še zapeljal
na svoj vozni pas, v tisten
trenutku pa se je iz nasprotn
smeri v osebnem avtomobili
pripeljala kandidatka za voz
nico, 21-letna Majda T. iz Lut
Ob njej je bil inštruktor Antoi
R. iz Mozirja. Majda se je :
vozilom umaknila skrajno de
sno, vendar ji trčenja ni uspe
lo preprečiti. Bojanov avto j
po trčenju z vozilom avtošol
odbilo še v avto, s katerim s
je v tistem trenutku pripelja
29-letni Robert Č. iz Gornjeg
Grada. V nesreči se je hudi
poškodoval inštruktor Antoi
R.
Otrok pred avto
Na lokalni cesti v Zrečah
se je v četrtek, 29. maja po-
poldan, pripetila prometna
nezgoda, v kateri je bil otrok
hudo poškodovan.
28-letni Janez H. iz Dobra-
ve se je v osebnem avtomobi-
lu peljal iz Vrhovlja proti
Spodnjim Prelogam. Ko se je
pripeljal po klancu navzdol v
Zreče, v bližino stanovanjske
hiše številka 20, je z njegove
leve strani, izza kmetijskega
traktorja, na cesto nenadoma
pritekel 5-letni Simon J. Otrok
je padel na vozišče in se pri
tem hudo poškodoval.
Deklica stekla cei
cesto
Na lokalni cesti blizu na
sel j a Paski Kozjak se je
nedeljo, 1. junija popoldan
pripetila prometna nesreča
v kateri je bila 4-letna dekli
ca hudo poškodovana.
16-letni Željko P. iz Paškeg
Kozjaka se je peljal na kolesi
z motorjem proti Vitanju. K
se je pripeljal v neposredn
bližino planinskega doma n
Paškem Kozjaku, je z njegov
leve strani pritekla na cesto 4
letna Nadja. Trčil je vanjo, pi
tem pa je deklica utrpela hud
telesne poškodbe.
Učenci v OKC
Včeraj, v sredo, je skupina učencev iz
Osnovne šole Dušana Poženela iz Laške-
ga obiskala celjsko poUcijsko postajo,
kjer so jih podrobneje seznaniU z delom
v operativno komunikacijskem centru.
Ti učenci, ki obiskujejo šolo s prilagoje-
nim učnim programom, so namreč sode-
lovali pri opremljanju razstavnega pro-
stora celjske Uprave za notranje zadeve
na sejmu Vse za otroka.
Prepovedana vožnja
v nedeljo, 1. junija okoli 16. ure, je v
Podlogu v žalski občini s parkirnega
prostora pred lokalom Club Catana iz-
ginil osebni avtomobil Srečka H. Ukra-
deni avto so v večernih urah na svojem
območju izsledili mozirski policisti in
ugotovili, da si ga je »sposodil« 16-letni
D.Š., ki občasno dela v omenjenem
klubu. Fant je ključe od vozila izmaknil
v lokalu. Policisti so avto še isti večer
vrnili lastniku, mladenič pa bo moral
zaradi prepovedane vožnje k sodniku
za prekrške.
Z vžigalnikom zanetil
požar
Prejšnjo sredo okoli poldneva se je 6-
letni D.D. iz Šmatevža v žalski občini
igral z vžigalnikom, ki ga je našel pred
hišo. Nato je odšel še v hišo in v kurilnici
zažgal odpadne krpe. Ko so le-te pričele
goreti, je iz kurilnice zbežal. Ogenj je
zajel lesene police, del centralne napelja-
ve s kombiniranim bojlerjem in dva para
otroških smuči. Ker so domačini in žalski
gasilci hitro posredovali, je v požaru
nastalo le za približno 200 tisoč tolarjev
materialne škode.
iz domače orožarne
Prejšnji teden so policisti iz Slovenskih
Konjrc v hišni preiskavi pri Adolfu G.
našli orožje, ki ga je posedoval brez
dovoljenj. Odkrili so nekaj kosov nabojev
za pištolo magnum, doma izdelano na-
pravo za izstreljevanje nabojev, več kot
kilogram eksploziva, meter počasi gore-
če zažigalne vrvice, 8 metrov hitro gore-
če zažigalne vrvice in električni detona-
tor.
Tatvini vozil v Velenju
v petek, 30. maja ponoči, je nekdo s
parkirnega prostora na Prešernovi cesti v
Velenju odpeljal renault 5D campus, bele
barve, z registrsko oznako CE 72-57C.
Lastnico Tino S. iz Velenja je oškodoval
za približno 700 tisoč tolarjev. V isti noči
je nekdo s parkirnega prostora na Rudar-
ski cesti ukradel kia sephio l,6i GLX,
kovinsko sive barve, z registrsko oznako
CE 23-17M. Lastnico Pavhco Š. K. je
oškodoval za približno 1.800.000 tolar-
jev.
Oporečna pitna voda
Konec prejšnjega tedna so postali
občani naselja Trebče v šmarski občini
pozorni na nenavaden okus vode iz
zajetja, iz katerega se oskrbuje 12 gos-
podinjstev v tem kraju.
Sanitarna inšpektorica je vzela vzorce
vode za analizo. Dokler ne bodo znani
rezultati analize, vode iz tega zajetja
krajani ne smejo uporabljati. Zaradi
domnevno oporečne pitne vode doslej še
nihče od krajanov ni zbolel. KL
Pazite, radar!
V ponedeljek, torek in sredo so
policisti opravili radarske kontrole
v Celju, Šentjurju, Velenju, Rogaški
Slatini, Žalcu in Mozirju, napoveda-
li pa so jih tudi v drugi polovici tega
tedna.
Tudi danes, v četrtek, bodo radarske
kontrole v Slovenskih Konjicah dopol-
dan in v Celju popoldan. Jutri, v pe-
tek, bodo dopoldan v Laškem in po-
poldan v Velenju. V noči s sobote na
nedeljo bodo radarji v Šentjurju in
Celju, v nedeljo dopoldan v Velenju,
popoldan v Slovenskih Konjicah, med
13. in 21. uro pa bo interventna radar-
ska skupina krožila po vsej regiji.
Med Ti juano in        Korandov
I   San Diegom Sloveniji
Slovenske cerkve;^ ^  Družina kot
Vin ji vrh varovalo
Celjska koča-        Predsobe in
odskočna deska hodniki
Julijin kip -
vir sreče
v Veroni, mestu umetnosti, nato pa še skok^ Canevo_
Verona je s starimi, ozlcimi ulicami vseka-
kor romantično mesto, kot se za dom Romea
in Julije spodobi. Hiše so posajene ob ovin-
kih reke Adige, ki jo lahko prečkamo po
katerem od srednjeveških ali novejših mo-
stov. Z nekaterih se vidijo nepozabni sončni
zahodi, z drugih obrisi Alp. Romantičnemu
navdihu pripomorejo še palače.in cerkve pa
stare operne in gledališke hiše ter umetnost-
ne galerije. Verona je mesto umetnosti: opere
in gledališča. Ena od umetnostnih galerij je v
gradu Castelvecchio, kjer so hodniki preple-
teni tako, da dajejo čudovit razgled po gradu
in razstavi v njem. Neslavni, pa vendarle
zanimivi, so poslikani smetnjaki na ulicah.
Poleg Julijine hiše, njene grobnice in Romeo-
ve hiše ima mesto dve pomembni točki. Na trgu
Bra naj bi bil park, ki pa bolj spominja na
zelenico z nekaj drevesi, klopcami, kipom in
vodometom. Posebno ob vročih dneh pride
prav za počitek ob sendviču. S klopce je lep
razgled na masivno areno iz rimskih časov, kjer
še zdaj prirejajo operne in gledališke predstave
za 25.000 ljudi hkrati! Arena je tretja največja
na svetu, v obliki elipse, dolga 139 metrov, s
kamnitimi sedeži v 44 vrstah. Ob sedežih so
bile kletke za divje zveri, ki so sodelovale v
bojih. Ko je bila arena zgrajena, je lahko spreje-
la vse prebivalce Verone in še ostale obiskoval-
ce, ki so od blizu in daleč prihajali gledat
gladiatorske boje. Kasneje je služila javnim
usmrtitvam, sejmom, gledališkim predstavam,
bojem bikov in opernim predstavam. Tisoče
vojnih ujetnikov in kriminalcev je tod umrlo v
imenu zabave.
Gneča pod balkonom
Druga pomembna točka v mestu je trg Erbe s
pisano tržnico. To je hkrati center mesta, zme-
dena tržnica z butiki, pisanimi dežniki proti
žgočemu soncu, bistroji, umetnostnimi galeri-
jami in kipi. Hiše so zgrajene po srednjeveških
zakonih iz rožastega apnenca. Nekoč je bila to
le tržnica z zelišči, zdaj pa prodajajo vsemogo-
če. Vodnjak na sredi, ki ga zaradi pisanosti
lahko prezremo, opominja, da je ta dolga ulica
v vlogi tržnice že 2000 let.
Mestu je dolgo vladala družina Scaligeri, ki je
sicer svojo oblast kruto branila, vendar pa je
bila pristaš umetnosti. Nekaj let je pri njih na
dvoru gostoval srednjeveški pesnik Dante, ki so
mu na trgu Signori postavili kip.
Stene Julijine hiše so intenzivno popisane,
balkon, na katerega naj bi splezal nekoč Ro-
meo, pa privablja gnečo ljudi. Na dvorišču stoji
Julijin kip. Baje prinaša srečo, če stopimo za
njega in Julijo primemo za desno polovico prsi.
Zaradi sreče željnih obiskovalcev je bronasti
kip na omenjenem mestu že zelo obrabljen in
se na daleč sveti. Še prav posebej smešne so
starejše ženske, ki stojijo za kipom in se ga
obotavljajo prijeti. Malo manj pomembno je
videti Romeovo hišo, bolj pa, zaradi okohce,
prazno Julijino grobnico.
Skok v vodno deželo
Mesto je ovito s starimi avtocestami, kjer je
vedno gneča, obdajajo ga vinogradi ter na
gričkih posajeni gradovi. Kljub gneči se da z
roba mesta z avtom v pol ure priti do Gardske-
ga jezera. V primerjavi s starodavnim mestom
je to svet zase.
Veter privablja surfarje in lastnik^jadrnic, v
pristanišču so zasidrane jahte, ob obali luksuz-
ni hoteli in srednjeveški gradovi. Navdušil nas
je tisti na polotoku v Sirmione, na jugu jezera.
Umetne plaže, veliko ribjih restavracij, poceni
kampi. Tenis, jahanje ali prevažanje s parniki
po jezeru? Parnike sicer poganja nafta, vendar
so vseeno obdržali to ime. Najbolje je kupiti
karto za triurno vožnjo. V pristanišču skočiš
ven, raziščeš okolico in skočiš na naslednji
parnik, s katerega se lepo vidi odsev gora v
jezeru in sončni zahod. Mirnejša je vzhodna
stran, kjer se dvigujejo visoki hribi, na zahodni
strani pa so poceni kampi, od koder ni daleč do
Gardalanda, Caneve in živalskega vrta.
Prava poletna dogodivščina je spuščanje po
številnih aquasplashih in toboganih v Canevi,
kjer se skozi črno luknjo ali po nori reki z vrha
hriba pelješ na velikem gumijastem obroču.
Obroč moraš sam prikotaliti na vrh hriba,
počakati v vrsti, potem pa se zaženeš v ovinke.
Lena reka je primerna za sončenje. Teče tako
počasi, da se na ovinkih vsake toliko časa
naredi ikebana barvastih obročev s spraženimi
uživači. Vsake pol ure naredijo v plavalnem
bazenu umetne valove. Ti se odbijajo od sten,
se sestavljajo in zalivajo še tako prebrisane
plavalce. Majhni otroci imajo svojo gusarsko
ladjo in miniaturne tobogane.
iOK BARBARA ČEH
Dvorišče Julijine hiše z balkonom in njenim kipom.
34
REPORTAŽA

Tristo tisoč tolarjev
za stelcienico vina
Odlična konjiška likovna kolonija pritegnila zanimive ustvarjalce
Ko so se pred tremi leti v Slovenskih Konjicah odločili,
da bodo z izvedbo likovne kolonije obogatili turistično
podobo kraja, se niso zmotili. Že prva je bila odmevna,
ker je organizator časopis Novice v sodelovanju z obči-
no in drugimi soorganizatorji postavil dobro vsebinsko
zasnovo in povabil k sodelovanju zanimiva imena slo-
venske likovne scene. Že na prvih dveh kolonijah se je
odlično obnesla tudi dražba slik, na tretji pa tudi dražba
posebne polnitve Konjičana iz kleti Zlati grič.
Tretja Ukovna kolonija je
potekala dosledno po pro-
gramu. V sredo, 28. maja, so
se zbrali vsi udeleženci,
prevzeli slikarski material,
opravili panoramski ogled
okolice in se srečali s konjiš-
kim županom Janezom Jaz-
becem. Ob 19. uri je v galeri-
ji Riemer Marlen Premšak
predstavila na razstavi tista
njihova dela, ki so jih tokrat
slikarji Nikolaj Beer, Črto-
mir Frelih, Zmago Jeraj,
Vojko Kumer, Gregor Mast-
nak, Tomaž Perko, Milan
Rijavec, Domen Slana,
France Slana, Savo Sovre,
Jože Tisnikar, Katarina To-
man in Veljko Toman pri-
nesli s seboj.
V četrtek, 29. maja, so sli-
karji slikali ves dan na tere-
nu. Zvečer pa je bil v hotelu
Dravinja javni pogovor s sli-
karji na temo Krajina v slo-
venskem slikarstvu, ki ga je
vodil novinar in pisatelj Jože
Hudeček. Tudi v petek so
izkoristili lepo vreme za sli-
kanje, popoldne pa za piknik
v kartuziji Žiče, kjer so jim
mojstri kulinarike hotela
Dravinja pripravili dobrote
kartuzijanskega piknika. V
soboto, 31. maja, so dopold-
ne zaključili z delom, kajti
slike je IdIIo treba uokviriti in
pripraviti za dražbo, ki jo je
zvečer v Taranteli, tako kot
lansko, vodil Boštjan Pire.
Sovre, Perko,
Slana...
Dražba slik se je začela s
pozdravom konjiškega župa-
na Janeza Jazbeca, kultur-
nim pro'gramom v izvedbi
Noneta Vivere iz Slovenske
Bistrice in Sama Ivačiča, ve-
čer pa je elegantno povezo-
vala Valerija Motaln.
Boštjan Pire je po strokov-
nem uvodu v dražbo s poja-
snili o pravilih, začel zah-
tevno delo, ki pa je kmalu
gladko steklo in vse slike so
bile prodane. Veljko Toman
je imel pravico celo do pro-
daje dveh svojih slik, kar
mu je javno izglasoval avdi-
torij. Najdražje je bila pro-
dana slika Save Sovreta No-
stalgija za 200 tisoč tolar-
jev, Tomaža Perka Pogled s
Škalc za 2000 DEM, za eno
nemško marko manj, torej
za 1999 DEM je bila proda-
na slika Drevored Franceta
Slane, za 1800 DEM Spomin
na Žiče Zmaga Jeraja itd.
Izkupiček od prodanih slik
je namenjen slikarjem in tu-
di tretja dražba je pokazala.
da je med konjiškimi ljubi-
telji likovne umetnosti do-
volj zanimanja za kakovost-
na likovna dela. Organiza-
torji so se tudi posebej zah-
vahli Emilu Jančarju za hi-
tro in strokovno uokvirjanje
slik in Mirku Žoharju za
slikarski material. Posebno
pozornost so izkazali tudi
najstarejšemu slikarju na
koloniji, 75-letnemu Mila-
nu Rijavcu iz Ljubljane in
njegovi soprogi.
Tudi vino je
umetnina
Prvič pa je bila tokrat tudi
dražba (njen idejni oče je
Tone Petek) posebne polni-
tve belega konjiškega vina
Konjičan, ki ga sestavljajo
sorte sivi pinot, chardonnay,
renski rizling in traminec.
Polsladko vino so napolnih v
50 steklenic posebne oblike
in z etiketo, ki je oštevilčena,
na njej so vsi podatki o vinu,
dražbena pravila, originalni
podpisi vseh slikarjev na 3.
likovni koloniji, podpis orga-
nizatorja časopisa Novice,
ime soorganizatorja podjetja
Zlati grič in posebno mesto
za podpis lastnika stekleni-
ce. Po eno steklenico so do-
bih sHkarji, in sicer od števil-
ke 50 navzdol, 13 steklenic
(kolikor je število udeležen-
cev kolonije) od številke ena
naprej pa so bile na prodaj.
Nihče ne more steklenice iz
te serije dobiti kot darilo,
razen predsednika države,
pa še ta mora biti v tem
primeru prisoten na dražbi.
Dražbena pravila določajo,
da neprodane steklenice hra-
ni skrbnik vinoteke konjiške
slikarske kolonije enolog Jo-
že Topolšek, tudi hospes
Evropskega reda vitezov vi-
na. Renski rizling, ki ga je
donegoval v kleti Zlatega gri-
ča, je bil proglašen tudi za
prvo slovensko viteško vino.
Premierno dražbo vin v
Slovenskih Konjicah je vodil
novinar Drago Medved. Iz-
klicna cena za steklenico je
bila 10 tisoč tolarjev. Že prva
steklenica je bila glavno pre-
senečenje večera in sloven-
ski rekord v višini cene:
305.000 tolarjev je plačal pr-
vi lastnik prve steklenice pr-
ve dražbe Konjičana, ki je
kupil tudi zadnjo, trinajsto
steklenico in to za 80.000
tolarjev. Druga in tretja ste-
klenica sta bili prodani za
110.000 tolarjev, potem ena
za 40.000, dve za 35.000,
dve za 30.000, ena za 25 i
tri za 20.000 tolarjev. Izk^
piček za prodano vino b
organizator izročil v huma
nitarne namene. Tako je tud
ta dražba nadvse uspela in j
dobra osnova za drugo v na
slednjem letu, potrdila pa s(
je tudi kot pravilna oblik
druženja plemenitega vina:
likovno umetnostjo.
Tretja likovna kolonija
Slovenskih Konjicah je poka
zala, da je z dobro organiza
cijo in uglednimi imeni mož
no ustvarjati v kraju zanimi
vo dogajanje, ki ima svoj do
ber vpliv tudi v širši prosto
in da je turizem resno gospe
darsko in kulturno podjetje
M. d
Foto: b.Z
V Žički kartuziji so se srečali umetniki, ki so ustvarjali n
vseh treh likovnih kolonijah, člani konjiške likovne sekcij
in ljubitelji njihovega dela. Da ni bilo zanimivo samo z
dušo in oko, so poskrbeli mojstri kulinarike hotela Dravinj
s pravim kartuzijanskim piknikom, ki ga je duhovito obogi
til samo za to priložnost pomenišen Jakob Zidanšek. Franc
Slana mu je nadvse skrbno prisluhnil.
Tomaž Perko v Zički kartuziji. Njegovo delo Pogled s Skale
je na dražbi doseglo drugo rmjvišjo ceno.
Vojko Kumer, član konjiške likovne sekcije, si je na dragoceni
polnitvi vina Konjičan zaželel še podpis Boštjana Pirca.
Drago Medved je vodil dražbo posebne polnitve belega vina Konjičan. Prva od 13 steklenic
je dosegla slovenski rekord, 305 tisoč tolarjev.
PETICA
PO DOMOVINI - HUMOR
35
slovenske cerkve ^^^^^^
Vinii vrh pri Semiču
razgibanem svetu Bele
kidjine, kjer se hrastovi goz-
dovi menjujejo z brezovimi
gaji, stoji na lepem razgled-
nem položaju cerkev sv. Tro-
jice na Vinjem vrhu pri Semi-
ču. Skozi količje vinograda
pod njo se v čudovitem pom-
ladanskem soncu odpirajo
slikoviti pogledi proti Gorjan-
cem, kjer se na njihovih po-
ložnih južnih pobočjih sonči-
jo vinogradi in so med njimi
na gosto posejane bele hiške.
Tako poznamo Belo krajino.
Ko .so se pred stoletji odločili,
da bodo na tem lepem razgled-
nem vrhu postavili cerkev, so
tudi sklenili, naj bo nekaj prav
»posebnega«. Ne taka, kakor so
jih gradili v srednjem veku, da
bi imela navadni hiši podobno
ladjo in od nje malo nižji in ožji
prezbiterij, temveč bolj moder-
na, kakršne so v tistih baročnih
časih začeli zidati ponekod po
Dolenjskem, Notranjskem in
Kočevskem in ki so se vse zgle-
dovale po znameniti romarski
cerkvi v Novi Štifti pri Ribnici.
Menda so zglede prav za to
cerkev dobili iz Italije, kjer je
bila umetnost od nekdaj med
prvimi v Evropi.
Za razliko od prejšnjih cer-
kev, ki so bile potegnjene po
dolžini, pa je naša zrasla na
osrednji talni ploskvi in se na
njej pognala precej v višino. Na
mehko valovito streho, ki so jo
zdaj po požaru, ki ga je zanetila
strela, spet obnovili po starem
načinu s skodlami, je sedla na
ogle obrezana svetlobnica. Na
vzhodno stran so prizidali k
cerkvi prezbiterij, na južni stra-
ni pa so postavili zvonik, ki ima
spet razgibano streho. S svoji-
mi rožnatimi stenami in svetli-
mi ogli je cerkev kakor pisana
krona v tem zelenem svetu. Ko
je postala priljubljena božja pot
in je bila ob trojičkem žegnanju
kar premajhna za toliko obi-
skovalcev, so ji zunaj prislonili
še odprto lopo z oltarjem in
zidano prižnico. V arhivu sem
zasledil te dogodke v letu 1768,
čeprav je cerkev sama stala ne-
kaj desetletij prej.
Ladijski prostor, ki ima obli-
ko kvadrata s posnetimi ogli, je
obokan s kupolo, ki se končuje
v osmerostrani svetlobnici. V
plitvih vdolbinah so postavljeni
kipi in v ospredju ali »osredju«
kot rečejo domačini, je kipar-
ska skupina sv. Trojice, ki kro-
na Marijo. Vse prazne prostore
med vdolbinami pa pokriva
izrezljana dekoracija. Sredi
cerkve visi s kupole velik leste-
nec iz drobnih brušenih stekel,
kakršne so radi imeli v 19. sto-
letju. Izdelal ga je Valentin Zad-
nikar, ki je bil pasar v Ljubljani.
V svojih izdelkih je prav rad
uporabljal okrasne rozete, ka-
kor so na tem bogatem lestencu
kar v štirih vrstah.
V semiški župnijski kroniki
berem, da so cerkev pozidali
isti zidarji, ki so leto prej
dokončali cerkev sv. Duha
pod Semičem. Cerkev je tako
le nekaj let mlajša od vzorni-
ce v Novi Štifti. Ne zdi se
povsem izključeno, da je po-
stala tako matična arhitektu-
ra za okoliške cerkve in po-
družnice.
Dotaknem se še oltarja, ki je
ohranjen z vsemi značilnostmi
17 stoletja. Izdelovalca, podo-
barja oltarja, nisem mogel od-
kriti. Na okrasni tablici na desni
strani sem našel napis: »F. A.
Nirenberg. Pictor. Weixlbergi
me Pinxiet. Deaurauit. Ano
1741«, kar bi se po naše reklo:
»F. A. Nirenberger, slikar iz Viš-
nje Gore, me je poslikal in poz-
latil leta 1741«. To pa je isti
slikar, ki je poslikal znamenito
stisko cerkev.
SLAVKO OZVATIČ
stranka šauivcev
Vse leto ste pridno pošiljali šale in nagra-
da za najbolj pridne je izlet, ki bo letos 14.
junija. Povabili se bomo na praznik češenj,
pridružite pa se lahko tudi bralci, če se
boste še ta teden prijavili v Turistični agen-
ciji Dober dan.
Za vse sodelavce in bralce uredništvo tudi
letos objavlja skupno srečanje nekje v okoli-
ci Celja. Upamo, da bo obljuba izpolnjena in
da bomo lahko v kratkem napisali vabilo za
vse.
Današnjo stran so oblikovali: Ljubo Sinovr-
šnik iz Velenja, Stanko Miklavc z Dobrne,
Hedvika Mušič iz Škofje vasi in Marjan Bla-
gotinšek iz Orle vasi.
In še nagrajenca: za šalo tedna Sonja Jelen
iz Kal pri Šempetru in Ivan Strmole iz Celja
kot izžrebanec med kuponi.
Poštenost
Lojz seje hudo razburil:
»Čuj. stara! Ta tvoj ljubljeni sinek je spet
vohljal po moji denarnici.«
»Kako veš?«
»Manjka mi 1.000 tolarjev«
»No, ne bodi tako krivičen. Kaj pa, če sem jih
jaz vzela?«
»Dobro vem. Kadar vohljaš ti po denarnici,
mi pobereš vse...«
Rop
v celjski menjalnici se je zopet zgodil rop.
Tokrat sta bila na delu kar dva oborožena
nepridiprava.
»Vsi na tla!« se zadere v polni banki eden
izmed njiju.
Vsi so v hipu s trebuhom na tleh, le Jožica
leže na hrbet. Pa jo kolegica opozori:
»Prosim, ne delaj neumnosti. To je rop, ne
pa sindikalni izlet.«
Trije kavalirji
Po Celju se sprehajajo trije upokojenci, vsak
pod težo minulega dela - z nekoliko okvare.
Prvemu - šepavcuje šlo na živce, ker je drugi
jecljal.
»Ti, jaz pa vem. kako narediti, da ne bi
jecljal!«
»Kako?«
»Molčal bi!« sikne prvi.
Pa mu drugi odgovori:
»Ti, jaz pa vem, kako bi naredil, da ne bi
šepal. Ti povem? S krajšo nogo bi hodil po
pločniku...«
Pa seje vmešal tretji - grbavi.
»Fanta, dam za liter Samo počakajta me, da
se pri fotografu slikam za osebno...«
In eden spet ne more držati jezika.
»Ja, pa pazi, da ti ne bo pukla zraven slikal,
saj se sicer ne bo dalo legitimacije zapreti...«
Higiena
župan si je pred obiskom v Ljubljani privoš-
čil brivca. Ker pa ni bilo vode, je brivec pljunil v
čopič in pričel militi »kosmatinca«. Le ta se je
razburil:
»Nesramnost!«
»Veste, vi ste pomembna oseba in sem bolj
vljuden. Običajno grem po krajši poti in plju-
nem direktno v obraz...« reče brivec.
Slika
Hinko, izobražen in kulturen človek, je v
Novem tedniku prebral, da bo v Celju razstav-
ljal znani slikar in je odšel na otvoritev razsta-
ve. Bolj je gledal, manj mu je bilo kaj jasno. Pa
je pocukal za rokav slikarja:
»Poslušajte, kaj pa naj bi ta umetnina pome-
nila?«
»Travnik s kravami sem upodobil na tej
stvaritvi.«
»A tako? Kje pa je travnik?«
»Ni ga. Veste, so ga krave požrle...«
»Kje so pa krave?«
»Krave? Saj niso nore, da bi ostale tam, če
trave ni več...«
Na obali
Lojz je odšel na Slivniško jezero pogledat, če
je voda že primerna za kopanje.
In je bila. Topla voda ga je premamila, na
obali, v skritem zalivu se je slekel in kar gol
skočil v jezero. Medtem pa je v bližino prišla
mladenka s knjigo v roki in se »razkomotila« v
bližino Lojzetovega »tabora«.
Le-ta je bil v zadregi, kako naj pride gol do
svojih oblačil in je na srečo v vodi našel staro
»kahlo«, s katero si je pokril svojo »sramoto«.
»In kaj mlada gospodična počne tu?« ga je
zanimalo.
»Učim se psihologije in branja misli.«
»Branja misli?«
»Ja. Recimo vem, kaj vi zdajle mislite.«
»Kaj ne poveste?«
»Vi mislite, da ima posoda, s katero ste si
pokrili svojo malenkost, dno, pa ga ima...«
ŠALA TEDNA
V avto salonu
Savinjčan Pepe si je prištedil veliko denar-
ja. In se je odločil, da bo naredil nekaj za
svojo dušo - kupil naj bi si avto. V avto
salonu je povedal svoje želje: »Rad bi BMW,
serijo 23, športnega, z dodatno opremo,
pomično streho in takšne barve, kot so moja
semenčeca.«
»Prodajamo tudi nemogoče,« je bil odlo-
čen trgovec, ki so se mu svetile oči po
denarju.
Ko je bila kupčija sklenjena, ga je vendar-
le zanimalo:
»A vas lahko samo nekaj vprašam? Zakaj
ste želeli ravno takšno barvo, kot je vaša...«
»Ce bi slučajno z avtom kam udaril, bi ga
še vedno lahko kar sam >pošprical<.«
zanimivosti
Princ VVilliam bo
velik kralj
Ko bo sin britanskega pre-
stolonaslednika Charlesa in
princese Diane princ Wil-
liam nekoč sedel na prestol,
bo zagotovo velik kralj.
Morda ne bo po svojih deja-
njih, skoraj zagotovo pa po
svoji visoki postavi. Čeprav
mu je komaj 14 let, je visok
že več kot 180 centimetrov,
a še vedno raste. Njegov oče
resda ni droban, vendar
zdravniki pravijo, da je
princ William višino pode-;
doval po materinih sorodni-
kih.
Gallagher lani
ne, letos da
Vodja britanske rockerske,
skupine Oasis Noel Gallag-
her je spet pripravljen stopiti |
na oder. Skupina bo poleti?
znova nastopila. Gallagher je
avgusta lani povzročil precej
neprijetnosti, ker med turne-
jo po Ameriki ni hotel nasto-
piti. Zdaj pa bo prav v Ameri-
ki znova igral na koncertih.
Oasis bo namreč pomožna
skupina na turneji, na katerii
bodo glavni zvezdniki irski'
rockerji U2.
znamenja na
planinskih poteh
Križ pod sedlom Prag (1910 m) v Savinjskih Alpah, prinesen
zMoličke peči leta 1990. V ozadju je Ojstrica (2350 m). Foto:
Ciril Velkovrh.
36
GLASBA
—^
Cel|ska koča kot odskočna deska
Ideja Draga Sivke, ki jo us-
pešno uresničuje Jože Šantl,
da bi se Celjska koča enkrat
na leto spremenila v glasbeni
raj, se vse bolj uveljavlja.
Tretje srečanje amaterskih
ansamblov narodno zabavne
glasbe Slovenije (slednje bi
kazalo izpustiti, ker gre za
srečanje skupin s širšega celj-
skega območja!) prvo junij-
sko nedeljo na Celjski koči je
bilo doslej najuspešnejše.
Prišli so predvsem tisti mla-
di glasbeniki, ki so skupaj šele
nekaj mesecev aU nekaj let in
ki še niso nastopili pred tako
velikim avditorijem poslušal-
cev, kot se jih vedno zbere na
Celjski koči. To so skupine in
posamezniki, ki še nimajo
svojih posnetkov in svojih
skladb, druži jih samo veselje
do glasbe in nastopanja. Celj-
ska koča pomeni odskočno
desko, kajti prav na takšnih
prireditvah se lahko mladi ka-
lijo in ugotavljajo, kaj znajo in
kaj jim še manjka.
Letošnji nastop je bil doslej
najboljši. Izven konkurence
sta blestela ansambla Gaj iz
Mozirja, ki pripravlja že dru-
go kaseto (ta naj bi izšla do
konca leta) in Toplišek iz Ro-
gaške Slatine, ki se je že uve-
ljavil na valovih Radia Celje in
končuje prvo kaseto. Žal pa
temu ansamblu ob solidnem
igranju manjka še veUko dru-
gega, kar tudi sodi k učinkovi-
temu nastopu.
Med pravimi novinci sta iz-
stopala ansambel Petra Šmida
iz Celja z mentorjem Tone-
tom Vidcem in Mlade f raj le.
Obe skupini sta skupaj le ne-
kaj mesecev, vendar napove-
dujeta pravo osvežitev v do-
mači zabavni glasbi, za zače-
tek vsaj na širšem celjskem
območju.
Prijetno sta z napredkom
presenetiU dve manjši zased-
bi, ansambel Marjana Drofe-
nika iz Šmarja pri Jelšah in
trio Primoža Založnika iz Vi-
tanja, solidno pa sta igrala tu-
di harmonikarja Daniel Bric-
man (najmlajši udeleženec
srečanja, star 12 let) in David
Kovše, oba iz Tepanja pri Slo-
venskih Konjicah. Ljubitelj-
sko učinkovit je bil tudi na-
stop tria Draga Sivke.
Nastopili so še harmonikar
Branko Strašek iz Šmarja pri
Jelšah, trio Brez zamere iz
Kompol in Marjan in Silvo Ob-
lak iz Laškega. Po uspelem sre-
čanju je igral ansambel Dan in
noč iz Velenja, to je skupina, ki
ve, kako se temu poslu streže.
Bili so enostavno odlični!
Srečanje na Celjski koči bi
kazalo negovati in ohranjati.
K sodelovanju bi bilo treba
povabiti nekatere starejše
glasbenike, ki so bili na Celj-
ski koči kot izletniki in poslu-
šalci, da bi v pogovorih z mla-
dimi glasbeniki svetovali, ka-
ko naprej. Kaljenje v nepo-
srednem stiku s poslušalci in
pogovori z izkušenimi glasbe-
niki bi bili lahko izjemno ko-
ristna celodnevna šola, kjer bi
Celjska koča z Jožetom Šant-
lom odigrala pomembno vlo-
go. Pogoj je samo eden: pri-
prave na 4. srečanje se morajo
začeti pravočasno!
ione VRABL
Na Celjski koči so se prvič predstavile »Klaužarjeve muce«,
Mlade frajle. Od leve stojijo: Nataša Skomšek iz Šoštanja,
Tadeja Abram iz Sevnice, (spredaj) Sonja Herzog iz Tevč pri
Laškem in Kornelija Žolger iz Poljčan. Za dekleta ob starših
in fantih skrbita Marjan Herzog (njegova starejša hčerka
Marjana je članica Veselih Štajerk) in glasbeni mojster
Brane Klaužar (med varovankami).
Slovenski
odmev v celjski
bolnišnici
Odlična mlada skupina
Slovenski odmev iz Radeč,
ki ji kot mentor pomaga Jo-
že Burnik, je nastopila na
prireditvi ob otvoritvi novih
operacijskih dvoran v celj-
ski bolnišnici. Sicer pa an-
sambel pripravlja material
za drugo kaseto ter vadi
skladbe za nastop na Ptuj-
skem festivalu, kjer se bo
predstavil v večeru novih
melodij.
Slovenski odmev bo zaigral
skladbi Jožeta Burnika in Gre-
gorja Špajzerja. V ansamblu
trenutno igrajo: Primož Ku-
rent, Andrej Lamovšek, Gregor
Špajzer, Darko Medved, Franci
Bec, Boštjan Župevc in Jacinta
Doberšek. Julija ansambel ne
bo kaj dosti nastopal, saj se bo
odlična pevka Jacinta poročila,
to pa zahteva vsaj nekaj dni
privajanja na novo življenje.
Čestitamo! T V
Rudi Legat s trobento
na mizi
Pravo atrakcijo pomenijo
koncerti ansambla Gašperji,
ki muzicirajo vsako sredo v
gostišču Pri Jožovcu v novi
dvorani v Begunjah na Go-
renjskem. Gašperji igrajo
izključno Avsenikove melo-
dije, zato ni čudno, da so
njihovi nastopi vedno raz-
prodani in je potrebna pred-
hodna rezervacija.
Gašperji igrajo od 19. do 23.
ure (informacije po telefonu
064-733-402), seveda pa je ob
poslušanju možno tudi zaple-
sati. V novi dvorani, ki ji daleč
naokrog ni enake ali vsaj po-
dobne, se vrstijo koncerti naj-
boljših gorenjskih in drugih
ansamblov takorekoč na teko-
čem traku. Z Gašperji obča-
sno zaigra tudi Slavko Avse-
nik, ki se mu je z novo dvora-
no izpolnila veUka želja, da
lahko nadaljuje s promocij
svoje glasbe. Med poslušal
je veUko gostov iz tujine, ki s
na dopustu v bližnjih turisti
nih krajih ali pa se pripeljej
iz Avstrije in tudi Nemčije n
lašč na koncert.Gostilno vo(
Grega Avsenik, ki ima tu(
svoj ansambel.
In še ena zanimivost: v g(
stišču Pri Jožovcu točijo sam
laško pivo, saj je Pivovarn
Laško med tistimi, ki ima tuc
svoj »delež« v novi dvorani.
Niso redki prizori, ko trt
bentar ansambla Gašperji Ri
di Legat, v katerem uspešn
prepeva Vera Soline iz Goric
ce pri Šentjurju, stopi na miz
in v veselje vseh zaigra r
zlato trobento...Sicer pa bod
Gašperji sredi junija nastopi
pri sv. Duhu v Celju!
T.VRAB
Piknik muzikantov v Vojniku
Franci Zeme pripravlja Piknik muzikantov, ki bo v petek,
6. junija ob 18. uri, v parku ob Hudinji v Vojniku. K
sodelovanju je povabil glasbene prijatelje, ansambel Bratov
Poljanšek, ansambel Sredenšek in trio Primoža Kelenca iz
Formina, nastopil pa bo tudi ansambel Francka Zemeta, ki
v studiu Zlati zvoki končuje novo kaseto in prvi CD.
»Želim, da se zberemo glasbeniki in poslušalci in skupaj
preživimo nekaj prijetnih ur,« pravi Franci Zeme, ki si vedno
izmisli nekaj novega. »To bo drugačno srečanje kot so revije in
koncerti. Ansambli bodo igrali sami in skupaj, malo pomešani,
lahko bodo zaigrali tudi poslušalci, srečali se bomo v družab-
nih igrah. Ob lepem vremenu se obeta lepa prireditev, zato so
vsi prisrčno vabljeni.« TV
Z orglicami v žepu
Dave. Takšno je umet-
niško ime pevca, ki živi v
Velenju. Njegov glas ne-
katere spominja na Chri-
sa Isaaka. Dave je pevec
evergreenov, pa tudi
blues'n'boogie glasbe. Je
virtuoz na blues orgli-
cah, ki jih vedno nosi v
kakšnem žepu, kajti ni-
koli ne ve, kdaj se mu
porodi kakšna prilož-
nost, da jih uporabi in
popestri družbo.
Na nastopih igra skupaj
z Alexom Bas som, ki igra
solo kitaro in mu tudi piše
skladbe za kaseto. Nasto-
pata kot »Chicago Street
duo«, najraje v manjših lo-
kalih. Kot pravita, sta oba velika pivca turške kave. »Na špilih jo
obračava na litre,« pravita. Imenujeta se »Dave&Alex Bass«.
Poznata se že deset let in kot pravita, sta blues-orgličar in blues
kitarist zdaj končno našla skupno glasbeno pot. S.B.
Spremembe v ansamblu Sredenšek
Ansambel Sredenšek je v zadnjih mesecih doživel kar nekaj pomembnih kadrovski
sprememb.
Vodja je ostal Jože Sredenšek (na sliki desno), ob njem je vedno boljši sin Davic
popolnoma nova pa sta brata Andrej in Bojan Zeme (levo). Oba sta zadnja leta uspešno igral
pri ansamblu Mihelič, pomagata pa tudi drugim ansamblom, bodisi kot izvajalca aU avtorja.
Andrej Zeme tudi uspešno prepeva v Celjskem instrumentalnem kvintetu. Na sliki je še pevk
Regina Jerman iz Kamnika, ki pa je s Sredenški zadnjič nastopila po festivalu polk in valčkov
Vinski gori.
Ansambel Sredenšek vabijo na razne prireditve, saj ga odlikuje izvrstno igranje. Prvič se bodo
novo pevko predstaviU na Pikniku muzikantov v Vojniku, igrali pa bodo tudi 16. avgusta na velil
gasilski veselici v Šentjurju. Tako so v ansamblu Sredenšek zdaj združeni sami imenitni glasbenil
z dolgoletnimi izkušnjami, ki obvladajo širok repertoar tako domače kot zabavne glasbe.      T'
PETICA
GLASBA
37
glasbeni ex-press
Shefieldski trio  SUPER-
GRASS se je tri leta po izidu
njihovega izjemno dobro spre-
jetega prvenca »I Should Co-
co«, pred nedavnim z LP »In It
For The Money« spet zavihtel
čisto pod vrh britanske lestvice
najbolje prodajanih albumov
in se tako končno le prebili v
prvo ligo bendov še vedno ak-
tualnega brit-popa. Prav pod
vrh lestvic na obeh straneh At-
lantika pa so se z drugim albu-
mom »The Colour And The
Shape« prejšnji teden uvrstiU
tudi FOO FIGHTERS. Idejni
vodja, kitarist, bobnar, pevec
in avtor vseh skladb Dave
Grohl (ex-Nirvana) je za ome-
njeno ploščo tokrat napisal tri-
najst poskočnih in udarnih
rockovskih skladb, ki jih bodo
Foo Fighters to poletje predsta-
vili na skoraj vseh večjih open-
air festivalih v Evropi in ZDA.
Natanko štirideset let po tem,
. ko sta se spoznala PAUL Mc-
CARTNEV in JOHN LENNON,
je izšel Paulov enajsti studijski
album. Gre seveda za ploščo
»Flamming Pie«, zapolnjeno s
štirinajstimi   prijetnimi   pop
I ročk skladbicami, ki jih je 55-
j letni Paul posnel skupaj z ženo
, Lindo, devetnajst letnim sinom
J Jamesom, nekdanjim sobor-
I cem Ringom Starrom, legen-
darnim   kitaristom   Steveom
Millerjem in producentom Jef-
I fom Lynneom (ex-ELO).
»Flamming Pie« je trenutno
na tretjem mestu najbolje pro-
dajanih albumov v Evropi. Na
vrhu te lestvice, ki jo vsak teden
objavi amsterdamska revija
Music&Media, so še vedno Spi-
ce Girls, na drugo mesto pa se je
ta teden prebil novopečeni
operni zvezdnik Andrea Boc-
celi (na sliki).
Dobro leto zatem, ko je ame-
riško zvezdniško rockovsko
zasedbo VAN HALEN zapustil
pevec in kitarist SAMMY
HAGAR, je slednji objavil svoj
dvanajsti album »Marching To
Mars«. Hagar se z njim spet
vrača na začetek svoje solo
kariere, v sredino sedemdese-
tih. Pri snemanju že milijon-
krat prežvečenih rockovskih
rifov mu je, poleg nekaterih
znanih glasbenikov iz starejše
generacije ameriških rocker-
jev, tokrat pomagala tudi sku-
pina Montrose, s katero je
Sammy nastopal v začetku se-
demdesetih. Prvi single z Ha-
garjevega marša na Mars je
skladba »Little White Lies«, v
njej pa je mogoče slišati tudi
ustno harmoniko upokojenega
superzvezdnika Hueya Levvisa.
Po Robinu Williamsu, Mar-
ku Owenu in Garyu Barlovvu
se je za samostojno glasbeno
pot odločil še četrti član lani
razpadlih pop zvezdnikov
TAKE THAT. Howard Donald
je sicer še pred nedavnim za-
nikal vse špekulacije o njegovi
vrnitvi na glasbeno sceno, us-
peh nekdanjih soborcev, ki
kot za stavo osvajajo najvišja
mesta evropskih lestvic, pa je
Donalda le prepričal v nas-
protno. K nastajanju skladb za
svoj debitantski izdelek je Ho-
ward (poleg nekaterih najus-
pešnejših angleških pop avtor-
jev) povabil tudi Garya Barlo-
wa, ki je svoje skladateljske
sposobnosti dokazoval že kot
član skupine Take That, prejš-
nji ponedeljek pa je objavil
tudi svoj prvi album »Open
Road«, za katerega je napisal
tudi večino skladb.
Idrijska pop-reggae skupina
KINGSTON je končno le doča-
kala izid svojega drugega albu-
ma. LP »Daj povej, daj povej!«
je založila diskografska hiša
Menart, Reno, Zvone, Mik in
Dare pa so nanj uvrstili deset
skladb; tri .starejše (»Ko bo pa-
dal dež«, »Ona sanja« in naslov-
no »Daj povej, daj povej!«),
dva remixa in pet povsem no-
vih pesmi, ki so nastale v stu-
diu Luca pod producentsko
taktirko Tomaža Borsana.
Ploščo otvarja vroča raggae za-
deva »Kam hitiš?«, remix zanjo
pa sta ustvarila priznana dub
mojstra T-Bell in Joe Pullower.
Pri mariborski založbi Co-
nan je konec prejšnjega mese-
ca izšla prva kompaktna ploš-
ča štajersko-koroške rockov-
ske naveze GUETTENSTAIN.
Klasični rockovski kvintet je
LP »Dežela sanj« zapolnil z
današnjemu času popolnoma
neprimerno staro rockovsko
godbo, ki še najbolj spominja
na zgodnje Šank Ročk.
Založba Megaton je objavila
drugo zgoščenko velenjsko-
Ijubljanskega dua D.A.Z.. Na-
njo sta Zvone Hranjec - Doko
in Davorin Davidovič - Dadi
spravila le štiri skladbice, na-
rejene v podalpski pop dance
maniri. Poleg njunih starejših
uspešnic, »Oprosti mi«, »Če
me ljubiš« in »Srečen«, zgoš-
čenka »Podoben sem zmaju«
prinaša še naslovno temo, pod
katero se je podpisal Matjaž
Zupan - MZ Hektor.
Taista založba je založila tudi
najnovejši drugi album »V šusu«
dekliškega     plesno-pevskega
kvarteta POVVER DANCERS,
ki se na vso moč trudi biti
podoben Spice Girls. Za razliko
od angleških vzornic Power
Dancers obvladujejo le mini-
mum pevskega znanja, potreb-
nega za tovrstne pop pesmice,
kar pa domačih fanov sploh ne
moti, saj so njihove nove sklad-
be »Bomba«, »Ne želi si me« in
»Prava cifra« še bolje sprejeli
kot tiste z njihovega lanskega
debitantskega albuma »Have
Fun or Die«.
V soboto, 31. maja, bodo v
celjskem Kljubu razgrajali
vrhniški alter-rockerji HIC ET
NUNC. Poleg nekaterih skladb
z lanskega istoimenskega pr-
venca bodo Bernard Kogovšek,
Mario Mlakar, Tomi Popit in
Sašo Solarovič predstavili tudi
svoj najnovejši glasbeni izde-
lek, kompaktno ploščo »Lava«.
STANE ŠPEGEL
Najboljša slovenska metal zasedba INTERCEPTOR je skupaj
z okroglo (ritno) lično pevko Dej o Mušič posnela pesem »Uniči-
mo tabuje«. Tak naj bi bil tudi naslov tretjega albuma tega
udarnega žalskega kvarteta, ki prav te dni ustvarja v škofjeloš-
kem studiu J&M Krajnik. Poleg že omenjene skladbe bo na«LP,
ki naj bi izšel nekje v začetku jeseni, še deset skladb, med njimi
pa bo tudi poslovenjena metalska priredba aktualne uspešnice
»Breathe« angleških tehno-freakov The Prodigy.
glasbaježmjenje
Bo Dubokovic fotografiral
Heleno za Playboy?
Gost naše oddaje Glasba je
življenje bo Dean Duboko-
vic, najbolj razvpiti sloven-
ski fotograf, ki je zaslovel s
Krkinimi ritkami, rad pa se
pohvali, da je skoraj osebni
fotograf Helene Blagne, za
katero trdi, da je najbolj foto-
genična slovenska pevka in
da bi jo z veseljem fotografi-
ral za Playboy, če bi pristala,
seveda...
Dean pravi, da je slab pevec,
čeprav ima rad predvsem ročk
glasbo. Če bi imel možnost, bi
zapel s Šank Ročki, s Pop
designom... Ampak jih bo raje
poslušal in fotografiral...
Letos si želi ujeti na film
Pavarottija v kakšnem bolj
mirnem ozračju - na večerji,
na sprejemu, saj ga je med
njegovim »delom« ujel že lani
na koncertu treh tenorjev na
Dunaju.
Ker Dean še vedno ne verja-
me, da t)o prišel v Slovenijo
tudi Michael Jackson, bo tudi
njega šel slikat na Dunaj, kjer
bo nastopil v začetku junija...
Iz realne
revolucionarne
ljubezenske
poezije
Slikar
Moj dragi je kot Dali,
slikar abstraktne smeri,
ki urno slikari,
ki s čopičem dvakrat,
trikrat udari,
pa vse, prav vse -
fertik je!
Simona H^O
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
38
IZ OTROŠKEGA SVHA

Zlata značka za pridne
v kulturnem domu na Pol-
zeli smo si učenci predmetne
stopnje ogledali zaključno pri-
reditev tekmovanja za bralno
značko z naslovom Sircem za
soncem.
Gost letošnje bralne značke
je bil Tone Partljič, programa
pa so se lahko udeležili tudi
starši osmošolcev, saj so ti
prejeli za osem let branja zla-
to bralno značko. Učenci so
uprizorili odlomek - črtico
Pogled z domačega praga - iz
Partljičeve knjige Slišal sem,
kako trava raste. Sledil je še
Pogled v naš svet - situacijo iz
Partljičevih mladostnih, so-
cialističnih let so pretopili v
današnji čas, ko mlade prev-
zemajo demokracija, hujša-
nje, materializem in še kaj.
Prijetno popoldne nam je po-
pestril še pevski zbor. Z na-
šim gostom gospodom Partlji-
čem smo imeli intervju. Po-
glabljali smo se v najrazUč-
nejše teme njegovega življe-
nja, gost pa nam je na šaljiv
način odgovarjal.
Za konec je ostalo še eno
prijetno delo - podelitev bral-
nih značk, knjig, map in priz-
nanj. Osmošolci smo za prid-
no in zvesto (osem in več let
dolgo) branje knjig prejeh zla-
to značko, priznanje in knjigo.
Posneli smo še skupno foto-
grafijo s pisateljem ter polni
dobre volje in z nasmeškom
na obrazu odšli domov. S sr-
cem smo se dotaknili sonca!
MONIKA VAČUN, 8.c
OŠ Polzela
»Bil sem sladoledlar«
v vročih dneh se nam kar
prileze kakšen dober slado-
led. Danes to ni problem, kaj
pa pred sedemdesetimi leti?
Najbrž boste rekli, da ga ta-
krat še niso poznali, kaj šele
jedli in se sladkali z njim. Ro-
gatec je star kraj in trg in verje-
mite, poznali so že sladoled.
Leta 1927 je obrt začel Ivan
Petek. Leta 1930, ko je njegov
sin Stanko dopolnil 10 let, je
tudi on pomagal očetovim de-
lavcem. Bil je dovolj velik, da
je lahko potiskal voziček s sla-
doledom. Večkrat je opazoval
očeta pri delu in je kasneje to
obrt tudi nadaljeval.
Nama lahko zaupate skriv-
nost, kako ste izdelovali sla-
doted?
Danes to ni problem, saj so
že stroji. Včasih pa smo morah
delati sladoled čisto drugače.
Najprej smo v »škaf« dali
zdrobljen led. Da je ostal dalj
časa zmrznjen, smo ga potro-
sili s soljo. V sredino smo dali
manjšo posodo in jo ročno
vrteli. V posodi je bila masa
narejena iz mleka, sladkorja,
jajc ali raznega sadja. Ko je
masa zamrznila, smo jo daU v
voziček, v vedro, okoli katere-
ga je bil poseben prostor z
ledom. To smo razvažali okoli.
Voziček sem najprej potiskal
peš, kasneje pa sem ga imel na
kolo.
Večkrat omenjate led, kje
ste ga dobili v vročih dneh?
Led smo že pozimi pobirali
na ribniku. Zgodaj zjutraj ali še
zvečer smo ga lomili in ledene
plošče shranjevali v ledenici,
da je počakal do poletja.
Ste že imeli kornete?
Ja, seveda. Kupovali smo jih
pri peku v Zagrebu ali pa v
tovarni Kraš, tudi v Zagrebu.
S čim pa ste dajali sladoled
v kornete?
ImeU smo malo večjo žlico,
ki smo ji rekli kar žlica.
Koliko vas je bilo takrat
zaposlenih pri očetu?
Delavcev je bilo pet, pogosto
pa jih je delalo manj.
Ali se še spominjate, kje
ste prodajali sladoled?
Ker tukaj v bližini ni bilo
skoraj nič sladoledarjev, smo
prodajali v Rogatcu, Rogaški,
Šmarju, Pregradi, Krapini, na
Svetih Gorah... Prodajali pa
smo ga tudi na bližnjih žegna-
njih in božjih poteh.
Kakšen je bil zaslužek?
Ja, za tiste čase je bil kar
dober, saj je skoraj vsakega
mikala porcija mrzlega slado-
leda, ki je navadno stala do
enega dinarja, kar je ceneje
kot danes.
Kdo je največkrat kupoval
vaš sladoled?
To so biU predvsem otroci,
pa tudi odrasli so se jim več-
krat pridružiU.
Ker so bili v prejšnjih časih
otroci večinoma revni, ste
jim privoščili kdaj kakšno
porcijo zastonj?
Ja, tudi to se je znalo zgodi-
ti, še posebej, če so bih otroci
pridni.
AJi še veste, kakšne vrste
sladoleda ste prodajali?
Najpogosteje je bil to čoko-
ladni, limonin, jagodni, mali-
nin in vanilin sladoled. Več pa
se jih na žalost ne spomnim.
Ali se še spomnite kakšnih
zanimivih dogodkov iz vaše-
ga sladoledarskega časa?
Ja, v spominu mi je ostal
nek dogodek, ki pa se mu
takrat nisem prav nič smejal.
Bil je praznik in odpravil sem
se na Svete Gore pred cerkev
prodajat sladoled. Kamorkoli
sem prišel, že je bilo okoli
mene polno otrok. Pričela se
je maša, a otroci so raje ostaU
z mano, kot pa da bi šli v
cerkev. Duhovnika je to stra-
šno razjezilo, pridirjal je iz
cerkve in mi prevrnil voziček s
sladoledom. Zgodilo pa se je
tudi, da sem nekoč prodajal v
grozno slabem vremenu in za-
to nisem prav nič prodal. Ker
pa sem se bal, kaj bo rekel oče
in ker ne bomo imeli kruha,
sem prodal svojo ustno har-
moniko, ki sem jo dobil od
botra za birmo. Kasneje mi je
bilo žal, a vsaj kruh smo imeli
pri hiši.
Zakaj ste nehali s sladol^
darstvom?
Nehal sem leta 1948 zate
ker je Tito izdal zakon, ki j,
dovoljeval slaščičarsko obrt 1(
Makedoncem in Albancem
nam pa na žalost ne več.
Ali bi še znali narediti sla
doled kot nekoč?
Verjetno bi, a potreboval b
vse pripomočke, ki smo ][\
tedaj uporabljali. Od vedra d(
kuhalnice, takšne velike - po
sebne...
Kaj pa menite o današ
njem sladoledu?
Dober je, a ni boljši od moje
ga! Saj se šalim! S to stvarjo jf
tako: ti današnji sladoledi s(
lepši, zanimivejši, različni
vsebujejo pa veliko kemikalij
Moj sladoled pa je bil naraven
zdrav, svež in za takratne čast
najboljši na svetu.
KATJA CRNOGAJ
PETRA BREZINŠČAK, 7.i
OŠ Rogatec
Ekologija
Ekologija nas svari.
Kako se dušimo s smetmi.
Odpadki nas bodo zadušili,
Ljudje pa sami bomo krivi!
Ozrimo se malo naokrog,
Grozote vidimo povsod.
Iz dimnikov se dim vali,
Ja, ljubi svet, kaj se s teboj godi?
A to svarilo vam povem: svet je en in mi na njem.
DAŠ A SKALE, 7.c
OŠ Ob Dravinj i, Slovenske Konjice
Glava - pa ne v pesku
šolarji in mlajši otroci radi obiščejo Zeleni gaj v Žalcu, kjer si lahko ogledajo noje, oni pa njih.
Morda bo zamikalo tudi vas? Foto: GREGOR KATIC
Požirek ciste
vode
Moja babica, dedek, stric in
teta živijo v Vitanju. Imajo
kmetijo, mimo katere teče po-
tok, ki se izliva v Hudinjo. V
Vitanje rad grem zato, ker je
tam čist zrak.
Stric mi je pripovedoval, da
je v potoku videval rečne rake
in jih lovil. Lovil pa jih je tako,
da je bos hodil po potoku in
umikal kamne, pod katerimi
so bili raki. Potem je raka samo
še ujel in že je bil v rokah pri
stricu. Sosedovi otroci so si jih
prišli ogledovat, ko jih je ulovil.
Takrat je bil stric star približno
toliko, kot sem sedaj jaz. Že
več kot dvajset let ni v potoku
rečnih rakov, ker voda ni več
tako čista kot takrat. Ker je stric
hodil po mrzlem potoku bos,
ima še sedaj težave z ušesi.
S stricem sva se veliko spre-
hajala ob potoku. Tudi postrvi
sva videla in jih lovila. V »ška-
fu« za vodo sva si jih ogledala.
Nato sva jih spustila nazaj v
potok. Tudi postrvi je vsako
leto manj. Ob potoku sva dela-
la mline na vodo. Opazoval
sem strica, kako je rezljal, za-
bijal, sestavljal in naenkrat je
nastal mlin na vodo.
Zdaj stric z vodo, ki je zbrana
v potoku, zaliva vrt. Prej je bil
potok čist in je žuborel, a zdaj je
izumrio, kar je živelo v njem.
Tega so najbrž krive odplake iz
sosednjih hiš. Ko se spomnim
na stare čase, ko je bil potok
čist, si zaželim kozarec čiste
pitne vode. Pa na zdravje!
MIHA ŽELEZNIK, 5.r.
OŠ Ljubečna
zanimivosti
Delfini pomagali
ženski
Delfini so znova rešili člo-
veka v težavah. To se je zgo-
dilo ob južnoafriških obalah
blizu D urbana. Tam se je 27-
letna Doris Svornic odpravi-
la na potapljanje. Nenadoma
so jo zgrabili krči, prav takrat
pa se je vreme skazilo in
močni morski tokovi so jo
začeh odnašati od obale. K
njej je priplavalo nekaj delfi-
nov. Najprej so jo s svojimi
telesi zavarovali pred valovi,
potem pa so ji pomagali od-
plavati k obali. Pravzaprav so
jo tja kar vlekli. Če ne bi bilo
delfinov, skorajda zagotovo
ne bi dosegla brega in bi
verjetno utonila.
Ni ji vec rešitve
Aileen Getty, 39, nečaki-
nja naftnega milijarderja
Paula Gettyja, ima aids v
zadnjem stadiju. Okužil jo je
njen biseksualni ljubimec.
Zdravniki ji napovedujejo v
najboljšem primeru le še ne-
kaj tednov življenja. Vsak
daii jo obiskuje njena tašča
Liz Taylor, 65, ki lahko le
nemočno opazuje, kako se
Aileen v neustavljivo pribli-
žuje smrt. Aileen je bila po-
ročena s Chrisom Wildin-
gom, sinom Elizabeth Tay-
lor, od njega se je ločila pred
osmimi leti. Chris se je vrnil
s svojima otrokoma Andre-
wom, 10, in Galebom, 11, da
bi nekdanji ženi stal ob stra-
ni v zadnjih dneh njenega
življenja. Najnovejša zdravi-
la proti njeni bolezni, ki so
jih razviU s pomočjo sklada
proti aidsu, ki ga je ustanovi-
la Liz Taylor, so za Aileen žal
že prepozna.
Picasso v
propagandi
Znameniti španski slikar
Pablo Picasso je sicer umrl
že leta 1973, vendar bo v
državah Evropske unije na-
stopal v propagandnem tele-
vizijskem sporočilu, ki ga
pripravlja komisija za social-
no skrbstvo in ki z njim na-
merava poglobiti družbeno
zavest o vrednotah starejših
ljudi. Zavzela se bo namreč
za to, da jih ne bi potiskali na
obrobje. V televizijskem spo-
ročilu je upodobljen Picasso,
ki v poznih letih še vedno
riše v svojem ateljeju in se
pogovarja s prijatelji, zraven
pa so posneti namigi na to,
kako draga so njegova dela.
Sporočilo se konča z beseda-
mi: »Kdor pozablja na starej-
še ljudi, ne spoštuje velikih
vrednot.«
Princesa in konji
za otroke    š
Princesa Anna je velika Iju-^
biteljica konj in rada obiskuje
konjske prireditve. Hči bri-
tanske kraljice Elizabete se je
v nemškem Miinstru udeležila
slovesnosti v tamkajšnji bii-
tanski vojaški enoti, ki ima
tudi konjeniški odred. Vojaki
so se namreč odločili poma-
gati otrokom tega mesta. Za
otroke z motnjami v razvoju
so pripravili poseben pro-
gram. Otroci l^ko pridejo v
vojašnico in v konjušnici sme-
jo sesti na konje ter tudi kaj
postoriti okrog njih. To je do-
bro za njihovo zdravljenje.
Vojaki so dali na voljo konje,
miinstrska mestna uprava pa
poravnava druge stroške tega
programa.
Russell poldrugo
leto namenil sinu
Ameriški filmski igralec
Kurt Russell se je pri 45 letih
na splošno presenečenje svo-
jih oboževalcev in novinarjev
za poldrugo leto umaknil iz
filma. Zdaj je spet zaigral in
novinarjem povedal, da pol-
drugo leto ni nastopal zaradi
devetletnega sina Wyatta, s
katerim je želel preživeti ne-
kaj časa, da se sin ne bi poču-
til osamljenega. Tudi njegova
mati je namreč uspešna igral-
ka. Sklenila sta, da se bo
otroku za nekaj časa posvetil
oče, mati pa bo vmes nasto-
pala, ker je imela lepe ponud-
be. Otrokova mati je namreč
znana ameriška ,komičarka
Goldie Hawn.
PETICA
POTOPIS
39
Med Ti juano in San Diegom
Srečanje dveh različnih svetov - Velemesti, zraščeni v megapolis
Tijuana v Mehiki ter San
Diego v ZDA imata po dva
milijona prebivalcev. V obeh
kalifornijskih velemestih go-
vorijo špansko ter angleško,
v obeh je mogoče srečati šte-
vilne Mehičane in Američa-
ne, povsod je mogoče za zele-
ne bankovce dobiti skoraj
vse. Mesti loči le 25 kilome-
trov razdalje, vendar sta v
bistvu različni, kot bi ju loče-
val ocean.
Tijuana ter San Diego sta
med najbolj obiskanimi mesti
na svetu. Mehiško velemesto
obišče po trideset milijonov
obiskovalcev na leto, pred-
vsem Američanov, San Diego
pa je prav tako med najbolj
priljubljenimi cilji domačih tu-
ristov. Tijuana je nastala zara-
di neposredne bližine ZDA,
San Diego je v znamenju odlič-
nega podnebja, velikega pri-
stanišča, znanja, industrije,
vojaščine, turizma... Američa-
ni prihajajo v Tijuano zaradi
zabave, Mehičani si želijo na
ameriški strani predvsem dela-
ti. Tijuana se je razcvetela v
času ameriške prohibicije, ko
so se pivci lahko odžejali na
mehiški strani, na San Diego
pa je svet pozoren od odprtja
Sueškega prekopa ter velikega
mornariškega vojaškega opo-
rišča.
Najboljše iz
ameriškega sna
San Diego, šesto največje
ameriško velemesto, je prije-
ten in privlačen kraj. Največje
ameriško malo mesto, mu pra-
vijo tisti, ki ga imajo radi. Res,
nebotičnike San Diega je mo-
goče videti predvsem z morske
strani, velemesta sicer ni čuti-
ti. In s kakšnim prezirom go-
vorijo tukaj o nekaj ur oddalje-
nem Los Angelesu! Upraviče-
no.
San Diego je najboljši del
ameriškega sna. Sonce sije vse
leto, nikoli ni premrzlo ter nik-
dar prevroče, ob oceanu so
slovita letovišča, blizu so vino-
gradi z vinsko pokušino, na
ulicah pa je manj kriminala kot
drugod. Številne turiste privla-
či San Diego Zoo, najbolj znani
živalski vrt na svetu, nič manj
pomembni Seavvorld (Morski
svet), surfanje, plavanje, kole-
sarjenje, golf... Osrednje naku-
povalno središče, Horton Pla-
za, je arhitekturna mojstrovi-
na, z več kot stotimi trgovina-
mi, restavracijami in gledališ-
čem, ki je turistična znameni-
tost. Tik ob mestnem središču
je privlačna Seaport Village,
Pristaniška vas, z na videz za-
nikrnimi lesenimi hišicami ter
promenado, kjer so trgovinice
ter restavracije.
V ameriškem velemestu sem
opazil največ Mehičanov na
Greyhoundovi avtobusni po-
staji, ki je manjša od celjske.
Tukaj potujejo z avtobusom
predvsem manj premožni, ce-
lo veliko evropskih turistov se
prevaža z avtomobili. Na vseh
avtobusnih postajah sem naj-
bolj cenil veliko oglasno de-
sko, z naslovi številnih preno-
čišč in hotelov po ugodnih ce-
nah ter brezplačno telefonsko
zvezo. Izbral sem si najbližje-
ga, čeprav sem moral biti pre-
vidnejši zaradi številnih posto-
pačev, beračev in brezdomcev.
Vendar pa okoliš ni posebno
nevaren.
Na ulicah San Diega sem si
dobro zapomnil vse mogoče
čudake. V bližini Horton Plaze
je stal možakar mrkega videza,
z nevsakdanjim pokrivalom,
na njem pa je imel mali heh-
kopter. V mestu je letalska in-
dustrija, zato sem se vpraševal
ali ni morda bolnik imel nekoč
opravka z letalstvom. Pritisnil
sem na sprožilec fotoaparata
ter se pretvarjal, da me zani-
majo zgradbe. Toda že za pr-
vim vogalom sem naletel na
črnca, ki je zamaknjeno gledal
navzgor, krilil z rokami ter se
pogovarjal z nebom. Mirna sta
bila, nikomur napoti, za razli-
ko od nekoga v Los Angelesu,
ki je naenkrat živalsko zakri-
čal.
Tudi to je San Diego, Ameri-
ka, ne le cvetoče strelicije ob
prelepih družinskih hišicah, z
bazeni seveda.
Tequila,
zanikrnost,
umazanija
Kdor pride v San Diego,
obišče še mehiško stran, Tijua-
no. Onkraj, v Združenih drža-
vah Mehike, je najbolj živahno
konec tedna, ko prihajajo šte-
vilni Američani. San Diego je
med najbolj bogatimi mesti
ZDA, Mehika pa je revna, po-
ceni. Tijuana je njeno izložbe-
no okno, po okusu Američa-
nov.
V svetovnih popotniških re-
vijah so pred Mehiko svarili.
Avtobuse napadajo oborože-
ne tolpe, nevarne so tudi avto-
busne postaje, pa še stranske
uhce, so zapisaH. Iz San Diega
je v Mehiko najbolj enostavno
s trolleyem, primestnim vla-
kom, ki se zadnjič ustavi ob
mejnem prehodu, mejo pa
prečkaš peš. V Mehiko sem
prišel tako, da nisem srečal
nobenega policista ah carini-
ka. Za razliko od številnih Me-
hičanov, ki skušajo priti v
obratni smeri na vse mogoče
načine, v ZDA pa zato varuje-
jo južno mejo kot malokje.
Po desetih minutah pešpoti
si že v srcu dvomilijonskega
velemesta. Čeprav je na glavni
Avenidi Revolucion več Ameri-
čanov kot Mehičanov ter je po
okusu severnih sosedov, je me-
sto vseeno mehiškega utripa.
Turisti nakupujejo brezcarin-
ske uporabne stvari ter spo-
minke, se pogajajo za ceno.
uživajo dobrote mehiške kuhi-
nje. Vse za dolarje, za malo
dolarjev, mehiških pesov sploh
ne potrebuješ. V Mexitlanu je
predstavitev Mehike v malem,
v mestu je tudi muzej voščenih
lutk, v poletnih mesecih so bi-
koborbe, prirejajo pasje in
konjske dirke, zvečer pa je mo-
goče igrati jai-alai, hitro igro z
majhno žogo. Na enem od tr-
gov je za nedeljsko praznično
vzdušje skrbel ansambel v me-
hiških nošah, z domačo glasbo.
Blizu so uličice, kjer je bilo
malo turistov ter precej najsta-
rejše obrti. Na pločniku, največ
pa v uhčnih barih, za rdečimi
zavesami ter vrati, kot so jih
imeli v kavbojskih saloonih. Po-
vsod je bilo mogoče čutiti tequi-
lo, zanikrnost, umazanijo. To je
Tijuana, ki je pred desetletji slo-
vela po prostituciji ter pretepih,
danes pa želi biti drugačna.
Kaktusi in ocean
San Diego je v ameriški zvez-
ni državi Kaliforniji, Tijuana v
mehiški zvezni državi Severna
Kalifornija. Mehiški polotok
Baja California je dolg več kot
tisoč kilometrov, Tijuana pa je
na njegovem vrhu. Tijuana je
eno od treh živahnejših mest,
večina polotoka je puščavske-
ga, zakotno mehiško podeže-
lje. Mesta niso nič posebnega.
pokrajino pa odlikujejo ogrom-
ni kaktusi ter prostrane plaže.
V mirno obmorsko letovišče
Rosarito sem prispel iz Tijuane s
skupinskim taksijem, ki odpelje
takoj ko se zbere dovolj potni-
kov. Rosarito seveda ni kakšno
mondeno letovišče, čeprav so tu
nekoč uživali John Wayne,
Clark Gable in Erroll Flynn. Če
ne bi turizem pokvaril izgleda
lepe pokrajine, bi bil to bolj
občudovan kraj. Tako pa so po-
slopja postavljena brez reda, v
želji po hitrem zaslužku. Bil je
praznik, zato so bili v trgovinah,
restavracijah ter na neskončni
plaži tudi Američani. Nekateri
tu celo živijo. V neki restavraciji
je za turiste plesala mehiška
folklorna skupina, Indijanke so
se po kraju trudile s prodaja-
njem spominkov, na plaži so
posojali konje. Na neskončni
plaži, kot je še nisem videl, ob
valovih Tihega oceana...
Vrnil sem se v Tijuano, v San
Diego, v velemesti, ki sta v
bistvu zraščeni v en sam mega-
polis. V revno Tijuano, s pred-
mestnimi slumi, v San Diego,
kjer je veliko izobilja. Vsak od
dveh različnih svetov mi je bil
po svoje všeč, vsak me je tudi
odbijal. Spomnil sem se tistih,
ki pravijo, da Slovenci niti ne
vemo, kako dobro živimo...
BRANE JERANKO
Mehiška folklora. V njej je čutiti indijanske korenine.
2 nevsakdanjim pokrivalom, s helikopterjem na vrhu. Tudi na ulicah San Diega so
zanimivi posebneži.
40
ZAAVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Korando na slovenskem trgu
Na letošnjem slovenskem
avtomobilskem salonu je
ljubljanska Industrijaimport
kot uradni predstavnik juž-
nokorejske avtomobilske to-
varne Ssangyong prvič posta-
vila na ogled prenovljenega
terenca koranda.
Avtomobil je na slovenskem
trgu skoraj neznan, kajti prejš-
nja izvedenka ni šla posebej
dobro v promet. Obnovljeni
korando ponuja očem zanimi-
vo, vsekakor dovolj opazno
podobo, vendar pa je na voljo
le trivratna karoserijska izve-
denka. Sedaj je ta korando
tudi v resnici naprodaj, pri
čemer ponujajo dve vrsti
opreme, medtem ko je motor
v obeh primerih enak. Gre za
petvaljni dizelski agregat iz
Mercedes Benza, ta je petod-
stotni lastnik te južnokorejske
tovarne, z gibno prostornino
2874 kubičnih centimetrov in
močjo 98 KM pri 4000 vrtljajih
v minuti. Avto je ob tem
opremljen z ročnim ali samo-
dejnim menjalnikom (slednji
prav tako prihaja iz Mercedes
Benza), reduktorjem in elek-
trično vklopljivim štirikole-
snim pogonom. Pri Industri-
jaimport pravijo, da je po no-
tranjih in vsaj deloma tudi zu-
nanjih merah korando avto, ki
lahko konkurira terenskim
vozilom nekaj višjega razreda,
medtem ko je njegova cena v
tem primeru nižja. Tako hoče-
jo za osnovno izvedenko z
oznako LX 42.900, za zmoglji-
vejšo z oznako DLX pa 48.700
mark.
Na sliki: ssangyong korando.
borzacen
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 480
avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil. Organizatorji so izdali 40 komplete^
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev. ■
Po Čem sta bencin in
dizel v Evropi?
Posebni prometni davek na motorna vozila, ki ga je
sprejel slovenski parlament in bo začel veljati 1. julija
letos, povzroča veliko razburjenje tudi zaradi tega, ker se
zdi, da bi z nekaj višjo ceno bencina oziroma motornih
goriv rešili vsaj nekaj problemov slovenske državne bla-
gajne.
Preprosto dejstvo namreč je, da je v Sloveniji bencin
oziroma druga vrsta motornih goriv tako rekoč najcenejša v
Evropi. Po tej strani nas »prekaša« zgolj Romunija, pa sem in
tja morda Slovaška, vsi drugi močno »zaostajajo«. Neosvinčen
bencin je najdražji v Italiji, kjer stane liter 1,93 marke, V
Franciji pa 1,83 marke. Na Švedskem je treba za liter tega
goriva odšteti 1,80 marke, v Nemčiji 1,68 marke in na
Portugalskem 1,62 marke. V Grčiji je ta bencin že precej
cenejši (1,45 marke), v Španiji stane 1,36 in v Švici prav tako
1,36 marke. Na Madžarskem hočejo za liter tega goriva 1,32
marke, na Češkem 1,27 in v Romuniji 0,68 marke.
Podobno je pri dizelskem gorivu, kjer stane liter v Romu-
niji 0,59 marke, na Poljskem pa 0,78 marke. Najdražje je
dizelsko gorivo v Veliki Britaniji (1,69 marke), medtem ko je
treba zanj v Nemčiji odšteti 1,27 marke, na Portugalskem pa
1.14 marke.
Vse več serijskih napak
Konec marca se je v bližini
nemškega Heilbronna zgodi-
la prometna nesreča, v kateri
je umrla 18-letna voznica, dve
njeni sopotnici pa sta bili
huje poškodovani. Kako je
prišlo do nesreče, v tem pri-
meru ni niti pomembno, pač
pa je bilo pomembno to, da je
voznica po vsej verjetnosti
umrla zaradi tega, ker se zrač-
na varnostna blazina, vgraje-
na v volan opla corse, ni spro-
žila oziroma napihnila.
Kasneje so ugotovili, da je do
tega prišlo zaradi napake na
sprožilnem stikalu. V Nemčiji
ima dogodek razmeroma veli-
ko težo in odmev, pri čemer pa
so pedantni Nemci ugotovili,
da primerov, ko pride do serij-
skih napak na vozilih, sploh ni
malo. Tako so malo pregledali
statistiko in ugotovili, da je bil
po tej strani najslabši koncern
Volksvvagen, ki je od leta 1995
kar dvanajstkrat poklical svoje
avtomobile na ponovni pre-
gled. Komaj kaj zaostaja Opel,
ki se mu je to v tem času
zgodilo devetkrat, po štirikrat
sta morala avtomobile na last-
ne stroške pregledati Renault
in Mercedes Benz, po trikrat
pa še Fiat, Rover in Saab. To
med drugim dokazuje, da pred
napakami, ki so lahko usodne,
niso imuna niti velika oziroma
ugledna avtomobilska imena.
Za lansko leto pa sploh velja, da
je bilo leto ponovnih pregledov
novih avtomobilov. In zakaj se
to dogaja? Predvsem zaradi te-
ga, ker se čas razvoja in pre-
skušanja novih avtomobilov v
zadnjih letih vse bolj skrajšuje.
To pa povečuje možnost raz-
hčnih napak.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Dobra prodaja
avtomobilov v EU
v Zahodni Evropi oziroma v
Evropski uniji je bila prodaja avto-
mobilov v letošnjih treh mesecih
pod* lansko ravnijo, aprila pa so
končno dočakali boljše številke.
Tako so aprila v 18 državah EU in
zahodne Evrope prodali 1,27 milijo-
na osebnih avtomobilov. To je bilo za
9,3 odstotka več kot aprila lani, kar
med drugim tudi pomeni, da je bila)
letošnja prodaja prav zaradi april-i
skega prirastka večja za 0,8 odstot-1
ka. Pri tem je zelo zanimivo to, da so •
aprila v Italiji prodali kar za 52,4
odstotka več avtomobilov kot aprila
lani. To pomeni, da je italijanska
vlada, ki je pred meseci s posebnim
davkom, ki spodbuja zamenjavo sta-
rih z novimi avtomobili, bistveno
pripomogla k dobremu poslu na
italijanskem trgu. To bi bil 15hko lep
nauk za slovensko vlado. Italijanom
pa gre ob drugem dobro tudi zaradi
tega, ker je bil fiat punto v letošnjih
treh mesecih najbolje prodajano
vozilo na evropskih trgih.
Kmalu alfa romeo 156
še pred koncem leta, domnevno oktobra, naj bi areška Alfa Romeo na trg pripeljala
povsem novo vozilo z oznako 156. To bo zamenjava za sedanjo alfo 155, ki ne spada med
zelo uspešne avtomobile te tovarne.
Alfa romeo 156 bo v dolžino merila 442 centimetrov, kar pomeni, da gre za avtomobil
srednjega razreda in torej z željo po konkuriranju oplu vectri, citroenu xantii, renaultu laguni
in podobnim avtomobilom. Oblika nove alfe je nedvomno zelo elegantna, kar zgolj
potrjujejo odličnost italijanskega avtomobilskega oblikovanja. Alfa romeo 156 bo na voljo s
petimi bencinskimi motorji z gibnimi prostorninami od 1,6 do 2,5-litra in z dvema dizelskima
motorjema iz generacije unijet (delo nemškega Boscha). Po sedanjih napovedih bo alfa 156
na voljo v dvanajstih različnih barvah, o cenah pa še ni nič znanega.
Alfa 156.
Obnovljeni
mercedes
razreda C
Nemški Mercedes Benz
pospešuje svojo modelsko
in s tem prodajno ofenzivo,
saj tako rekoč po tekočem
traku predstavlja novosti.
Zadnji v tej vrsti je oziroma
bo mercedes razreda C, avto-
mobil, ki je šel na začetku
svojega prodajnega življenja
zelo dobro v promet, nato pa
precej slabše. Tudi to je bil
eden glavnih razlogov za
njegovo sedanjo prenovitev,
ki pa je sicer razmeroma
skromna, toda dobrodošla.
Obnovljeni razred C se tako
ponuja z nekohko spremenje-
no prednjo masko, malo so
spremenili tudi sprednji spoj-
ler, drugačni so odbijači. V
notranjosti C ne ponuja izjem-
nih sprememb; je pa res, da
bodo vse izvedenke serijsko
opremljene z bočnimi zračni-
mi varnostnimi blazinami, za-
tegovalniki varnostnih pasov,
pa tako imenovanim BAS si-
stemom, ki v primeru zavira-
nja povečujejo zavorno moč
ipd. Serijski je tudi na novo
narejeni elektronski ključ za
pogon motorja in odpiranja
vrat, najprej predstavljen pri
mercedesu razreda E ipd. Ob
vseh drugih motorjih je nov
šestvaljnik z gibno prostorni-
no 2,8 litra (197 KM). Zanimi-
vo pri tem je, da se novi C ne
bo, tako pravijo, bistveno po-
dražil, kar je pač posledica
dovolj hudega boja v razredu,
kjer ponujajo to Mercedesovo
vozilo.
Obnovljeni mercedes razreda C.
ni
NASVETI
l![.VifcH.!lll!i
kultura bivanja
Predsobe in hodniki
Predsoba je največkrat pastorka stano-
vanja. Večinoma ji ne privoščimo sonca in
jo naredimo predolgo in preozko. Ker ima
funkcijo komunikacije, se naokrog ob ste-
nah vrstijo vrata v vse ostale prostore.
Ponavadi nam za pohištvo ne ostane več
dovolj prostora. Tako je z opremljanjem
kar nekaj težav.
Skozi predsobo gremo vsak dan veliko-
krat. Večinoma je prehoden prostor, vendar
to ni razlog, da se pri opremljanju obnaša-
mo mačehovsko. Nenazadnje je predsoba
prvi prostor, s katerim se srečamo ob vsto-
pu v stanovanje, hišo. Pozabljamo, da se
vtis, ki ga dobimo v tem prostoru, prenese
na vse stanovanje. Običajno za predsobo ne
ostane veliko prostora. Tako je ponavadi
ozka, dolga, največkrat brez naravne svetlo-
be. Kljub temu pa je vehko možnosti, da se
tudi majcena predsoba spremeni tako, da je
prijetna, lepa in funkcionalna. Tudi če ni
oken, lahko ustvarimo prijetno svetlobo.
Lahko vgradimo svetlobni strop ali svetlob-
ni kot, ki oblije predsobo z blago in svetlo
lučjo. Lahko naredimo sekundarni strop, v
katerega vgradimo majcene halogenske sve-
tilke, ki delujejo kot zvezdnato nebo. Lepa je
indirektna svetloba, ki deluje mnogo prijetneje.
Če imate težave pri opremljanju in urejanju
vašega stanovanja, nam pišite in nasvet naše stro-
kovnjakinje vam bo morda pomagal iz zadrege.
Visoke predsobe lahko s tem, da vgradimo
odprte ali zaprte police, ki segajo do stropa, bolje
izkoristimo. Predsobe so v nasprotju s širino
nenavadno visoke. S široko, pod strop pritrjeno
polico pridobimo dodaten prostor za spravljanje
škatel, kovčkov ter ostalih stvari, ki jih ne
potrebujemo pogosto. Tako tudi optično
izboljšamo razmerja prostora. Če imamo
možnost, lahko postavimo majhen sedež-
ni kot, kanape, fotelj, polfotelj za spreje-
manje akvitizerjev, prevzem pisem... Po-
hištvo za predsobo ne sme biti preglobo-
ko, ker bi preveč utesnilo prostor. Že
samo 37 cm globoko pohištvo je presenet-
ljivo prostorno. Veliko pripomorejo tudi
pravilne barve. Svetel oplesk sten ali stro-
pa, svetlo pohištvo lahko izboljša svetlob-
ne razmere. Tudi z velikimi zrcali se da
precej doseči, seve-
da pod pogojem, da
je v prostoru dovolj
svetlobe, ki bi jo zr-
calila.
Če le imamo mož-
nost, predsobe ne
nasičimo preveč. Pri
projektiranju novih
hiš in stanovanj je
bolje, da namenimo
poseben prostor za
shranjevanje stvari,
ki jih ne potrebuje-
mo pogosto. Tako je
lahko predsot3a
opremljena neobre-
menjeno. Le tu in
tam dober kos po-
hištva...
KLAVDIJA SITAR
rekreacija
Tekaška vročica
Veliko tekaških začetnikov
misli, da je tek le postavlja-
nje ene noge pred drugo in
da je za hiter tek to treba
početi čim hitreje. To je res
eden od načinov, vendar pa
ni najbolj učinkovit.
Glavo morate pomakniti za
nekaj stopinj naprej, nekateri
pri hitrem teku glavo napačno
pomaknejo nazaj, kar učinku-
je kot zavora. Tudi pogled je
važen. Usmerjen naj bo naprej
in nikar ne švigajte z očmi
sem ter tja po okolici.
Roke morajo biti v ramen-
skem sklepu sproščene, tako
da se v ritmu leva roka - desna
noga in desna roka - leva no-
ga, neovirano gibajo v smeri
naprej - nazaj. Predstavljajte
si, da žagate: k sebi vlečete
močneje, od sebe pa brez pre-
velikega napora.
Stopalo mora ob tla udariti
pod telesom in ne pred njim.
To je zelo pomembno, saj lah-
ko zaradi nepravilne tehnike
teka pride do hudih poškodb
hrbtenice. Če hočete hitreje te-
či torej ne podaljšujte koraka,
pač pa kolena dvigujte višje. Za
primer poglejte, kako teče Gre-
gor Cankar (ali pa Forrest
Gump).
Trenerji in vaditelji v atletskih
klubih učijo mlade atlete, naj
tečejo tako, da se tal dotaknejo
najprej s prsti, nato amortizira-
jo udarec s peto in spet hitro
odrinejo s konicami prstov. Tu-
di za nas ljubiteljske tekače ve-
lja enako pravilo, torej postav-
ljanje stopal prsti-peta-prsti.
Če hočete denimo deset ki-
lometrov preteči čim hitreje,
se morate zadeve lotiti posto-
poma. Najprej pretecite en ki-
lometer hitreje, ostalih devet
počasneje. Potem pa razdaljo,
ki jo pretečete v hitrejšem
tempu, povečujete, dokler ne
boste dosegli želenega cilja.
ŠUS
PETICA   I NASVETI | [y
nedeljsko kosilo
Telečja juha s fritati
Ocvrti možgani, krom-
pirjevi hlebčki,
zaheljeno zelje, solata
Sočne rezine
Piše: sestra VENDELINA
Telečja juha
Potrebujemo: 1/4 telečje
glave, jušno zelenjavo, sol, 2
žlici masla ali olja, 2 žlici mo-
ke, muškatov orešek, maja-
ron, limonino lupino, poper,
lovorov list, 1/2 ko^rca vina,
narezan peteršilj.
Priprava: telečjo glavo ku-
hamo z jušno zelenjavo do
mehkega. Meso oberemo, je-
zik olupimo in vse skupaj na-
režemo na koščke.
Na maslu rumeno spražimo
moko. Prilijemo precejeno ju-
ho, v kateri se je kuhala glava,
dodamo meso, dišave in glad-
ko zmešamo. Kuhamo še 10
minut in na koncu kuhanja
prilijemo vino in zamešamo
peteršilj.
Fritati
Potrebujemo: 3 dl mleka ali
polovico mleka in polovico
vode, sol, 1 do 2 jajci, 2,5 dl
moke, maščoba za pečenje.
Priprava: vse sestavine
gladko zmešamo, omlete se
lepše pečejo, če testo počiva
vsaj pol ure. Pečene omlete
ohladimo, narežemo na re-
zance, z viUcami jih stresamo
in porazdelimo po pekaču in
sušimo pri 170 stopinjah Cel-
zija v vroči pečici. Med peče-
njem jih večkrat premešamo,
da se enakomerno posušijo. V
juho jih damo, preden jo po-
stavimo na mizo.
Ocvrti možgani
Potrebujemo: 60 dag mož-
ganov, sol, jušno zelenjavo,
moko, 2 jajci, drobtine, maš-
čobo za cvrenje.
Priprava: možgane damo
za nekaj trenutkov vročo vo-
do, da lažje odstranimo koži-
co. Očiščene damo v vrelo
osoljeno vodo, v kateri kuha-
mo jušno zelenjavo. Počasi
naj vro 15 do 20 minut, nato
jih z lopatico poberemo in
damo na desko. Ohlajene na-
režemo na porcije in jih pova-
ljamo v moki, jajcih in drobti-
nah. Pri cvrenju se maščoba
rada peni, zato je priporočlji-
vo, da možgane še drugič po-
valjamo v moki, jajcih in
drobtinah. Cvremo jih 8 do 10
minut.
Krompirjevi
hlebčki
Potrebujemo: 75 dag ku-
hanega in pretlačenega
krompirja, sol, 2 žlici masla
ali margarine, 2 žlici kisle
smetane, žličko narezanega
peteršilja, 2 jajci, 30 dag os-
tre moke.
Priprava: še med vroč pret-
lačen krompir pomešamo ma-
slo ali margarino, smetano,
sol, med ohlajenega pa jajci in
moko. Testo zvaljamo za prst
debelo. S krapovim obodcem
izkrožimo hlebčke in jih pola-
gamo na namazan pekač. Ru-
meno jih zapečemo pri 200
stopinjah Celzija. Sveže po-
strežemo.
Zaheljeno zelje
Potrebujemo: 80 dag težko
zeljno glavo, sol, kumino, 2
žlici masti, 2 žlici narezane
prekajene slanine, 2 žlici se-
sekljane čebule, 2 stroka str-
tega česna.
Priprava: očiščeno zelje na-
režemo na prst široke rezan-
ce. Do mehkega ga skuhamo v
osoljenem kropu s pridatkom
kumine in odcedimo. Na vro-
čo mast damo slanino, čebu-
lo, na praženo česen in zame-
šamo zelje. Nekaj trenutkov
ga mešamo in nato postreže-
mo.
Sočne rezine
Potrebujemo: krhko testo
iz: 35 dag moke, noževega
vrha pecilnega praška, 20
dag masla ali margarine, 10
dag sladkorja v prahu, 1 jaj-
ca, 2 žlic kisle smetane ali
mleka.
Biskvitno testo: 3 jajca, 9
dag sladkorja, 9 dag moke, 10
dag marmelade, 1 pločevinka
kompota, nekaj žUc poma-
rančnega soka, 2 vanilin pu-
dinga, 5 dag sladkorja.
Skntina krema: 30 dag pret-
lačene skute, 5 lističev želati-
ne, 10 dag sladkorja, vanilin
sladkor, 1 žlica limoninega
soka, 1 žUca ruma, 1/4 1 spe-:
njene sladke smetane.
Priprava: pripravimo krh-;
ko testo. V skledo damo mo-j
ko, pecilni prašek, sladkor,?
margarino in naredimo kaši-l
co, dodamo jajce in smeta-;
no, zgnetemo testo. Zvalja-'
mo ga v velikosti pekača in
testo položimo na z mastjo
namazan pekač in rumeno
spečemo pri 200 stopinjah
Celzija. Ohlajeno ploščo na-
mažemo z marmelado in na-
njo položimo biskvitno ploš-
čo. Vtepemo trd sneg iz be-
ljakov, dodamo sladkor in
rumenjake in med spenjeno
maso zamešamo moko. Te-
sto vlijemo na namazan in z
moko potresen pekač, velik
kot smo pekli krhko testo in'
pečemo pri 200 stopinjah 8
minut. V 3/4 1 kompotove
vode,  sladkorja in poma-
rančnega soka skuhamo 2
vanilijeva pudinga. Še med
vročega zamešamo odcejeni
kompot in vse skupaj poraz-
delimo po biskvitni plošči.
Po vrhu pudinga porazdeli-
mo skutino kremo.
Med skuto zamešamo slad-
kor, vanilin sladkor, limonin
sok, rum, smetano in v 4 žli-
cah tople vode stopljeno žela-
tino.
Rezine okrasimo s kompo-
tovimi krhlji, s čokoladnimi
drobtinicami in sladko smeta-
no.
zdravilne rastline
Piše: BORIS JAGODIC'
Materina
dušica
Materina dušica (Thymus
serpyllum L.) spada v druži-
no ustnatic in rod materine
dušice obsega kakih 50 raz-
ličnih vrst, ki so razširjene
po severni polobli in večina
jih uspeva na suhih in vro-
čih pobočjih južne Evrope.
Materina dušica je nekaj
centimetrov visok polgrmi-
ček. V zemlji ima tanko, ole-
senelo koreniko, iz katere po-
ganjajo drobna, plazeča in
vejnato razrasla stebla. Stebla
so četveroroba in dlakava ter
nosijo majhne, kratkopecljate
lističe, ki so prosojno pikčasti.
Na koncu vej in za vsakim
listom je šop kratkopecljatih,
rožnato-rdečih cvetov, ki so
združeni v klasom podobnih
socvetjih. Cvetovi so dvoust-
nati. Cveti od maja do avgu-
sta.
Raste po suhih, pustih se-
nožetih in pašnikih, po travni-
kih in planinskih tratah. Čim
bolj so tla suha, tem močneje
rastlina diši.
Materina dušica vsebuje ve-
liko eteričnega olja, pa še čre-
slovine, grenčine, saponozi-
de, flavonoide, organske kisli-
ne, sluzi. Nabiramo cvetočo
rastlino brez olesenelih delov
pred cvetenjem ali ob cvete-
nju. Materino dušico sušimo
v senci na prepihu, da se hitro
posuši, ostane lepo zelena in
prijetno dišeča.
Vse njene snovi delujejo
kompleksno. Eterično olje po-
mirja krče, razkužuje in meh-
ča sluz in pospešuje njegovo
izločanje. Zato čaj iz materine
dušice blaži suh in krčevit ka-
šelj, pomirja krče v želodcu in
črevesju, odpravlja neprijetno
napihovanje, pa tudi pomirja
živčno napetost, odpravlja hi-
pohondrijo in glavobol. Zato z
njim pomagamo tudi pri os-
lovskem kašlju, kroničnemu
in akutnemu bronhitisu, pri
astmatičnih napadih, spodbu-
jamo delovanje želodca in iz-
boljšamo tek ter prebavo.
Za čaj vzamemo eno zvrha-
no jedilno žlico droge in jo
poparimo s pol litra vrele vo-
de, takoj pokrijemo in pusti-
mo 5 minut, da se čaj nekoli-
ko ohladi. Nato precedimo in
čaj sladkamo z žličko medu-,
če ga uporabljamo pri preh-
ladnih težavah in živčni izčr-
panosti. S tem čajem zdravi
ljudsko zdravilstvo kronične
pijance, ker jim povzroča od-
por do alkohola.
Svežo materino dušico lah-
ko namočimo v 70-odstotni al-
kohol in damo na sonce za 14
dni. Nato precedimo in upo-
rabljamo razredčeno tinkturo
za vtiranje pri revmatičnih te-
žavah, putiki, izpahih in ote-
klinah, pa tudi za grgranje pri
vnetju ustne votline in grla.
Materino dušico uporablja-
mo tudi za kopeli. 1 kg droge
poparimo s 5 litri vrele vode,
pustimo, da se nekoliko ohla-
di, precedimo in vlijemo v kad.
Kopel dobro dene pri prehla-
dih, gripi in po napornem fi-
zičnem in umskem delu.
medčloveški odnosi
■i
Družina kot varovalo
čeprav je problem odvi-
snosti star toliko kot človeš-
tvo, se v vsakem zgodovin-
skem obdobju izraža druga-
če. Danes govorimo o različ-
nih vrstah odvisnosti: od ci-
garet, alkohola, tablet, nedo-
voljenih drog, hrane, televi-
zije, dela, odnosov ipd. Tudi
v Sloveniji je zaznati naraš-
čanje odvisnosti od nedovo-
ljenih drog, pri čemer je za-
skrbljujoče dejstvo, da po
sredstvih omame posegajo
vedno mlajši otroci.
Korenine nezdravega življe-
nja se začnejo uveljavljati že v
najzgodnejši dobi: kot izraz
stiske, upora, posnemanja.
Vzgoja se najprej začne v dru-
žini, kjer si otrok izoblikuje
temeljne značilnosti svoje
osebnosti, nato pa odraščajo-
čega otroka oblikuje še okolje
(šola, prijatelji, družba...).
Noben, še tako dober pro-
gram preprečevanja odvisno-
sti pri mladih, ni tako varova-
len, kot je lahko toplo, ljube-
če, sprejemajoče družinsko
okolje.
Pomembno je vedenje star-
šev, ki so otroku neke vrste
model. Opazovanje in posne-
manje modela bolj vpliva na
otrokovo kasnejše vedenje,
kot besede (prepovedi, pripo-
ročila) staršev. Če otrok od
svojih naj nežnejših let opazu-
je, kako starši rešujejo svoje
psihične napetosti s šilcem
žganega ali tableto apaurina,
bo to vedenje ponotranjil kot
možno strategijo za kritične
trenutke, v katerih se bo zna-
šel sam.
VeUka sreča za otroka je
občutljivost staršev za njego-
vo osebnost. Lahko bi rekli
tudi, da se starši včasih vpra-
šajo, kakšne vrste človek je
pravzaprav njihov otrok, kate-
re so njegove močne in katere
šibke lastnosti. Otroci, kijih
starši sprejemajo in ljubijo
takšne, kot so, imajo pravilo-
ma boljšo samopodobo, kar je
eden najmočnejših varoval-
nih dejavnikov pred nastan-
kom odvisnosti in drugih ve-
denjskih odklonov. Kar ena
tretjina pretiranih pivcev al-
kohola pije zaradi notranje
napetosti, čustvenih proble-
mov, občutkov manjvrednosti
in nesproščenosti v družbi.
Čas za pogovor, ne
pridige
Predvsem družina je tista, v
kateri se otrok uči čustvova-
nja in izražanja svojih čustev.
Močan varovalni dejavnik za
otroka je družina, v kateri si
vsi člani kljub vsakdanjim ob-
veznostim vzamejo čas za po-
govor o tem, kako so dan doži-
veli, rre le preživeli. To je seve-
da mnogo več kot povprašati
otroka, ali je v šoli dobil kak-
šno oceno, ga odpeljati v glas-
beno šolo ter mu dati naročila
za zvečer, ko bo sam doma. S
pravim pogovorom (ne s po-
slušanjem pridig) se otrok uči
ubesediti stvari, ki so ga raz-
veselile, dogodke, ki so ga pri-
zadeli, in na ta način sproščati
notranjo napetost. Mnogi
mladi, ki nimajo takega »zdra-
vega ventila«, poiščejo umet-
nega, v drogi. Seveda je po-
trebno otroka učiti izražanja
čustev praktično od rojstva
dalje, sicer bo od pubertetni-
ka težko pričakovati, da se
bomo odslej pogovarjali na
drugačen način.
Zadnja leta je vse težje
predvideti, za katere mladost-
nike je bolj verjetno, da bodo
posegli po zdravju škodljivim
sredstvom omame; saj le-ti
prihajajo tako iz slabo kot iz
zelo dobro situiranih družin,
imajo neizobražene, pa tudi
akademsko izobražene starše,
živijo v slabih, a tudi v (mate-
rialno) zelo dobrih razmerah,
so prepuščeni sebi brez nad-
zora staršev ali pa so strogo
kontrolirani s strani staršev, v
šoli so lahko tudi zelo uspe-
šni.
Zato je najboljši napoved-
nik otrokovega krmarjenja
med življenjskimi čermi lju-
bezen, ki jo je prejel v družini
in psihična odpornost, ki si jo
je razvil na osnovi te ljubezni
in sprejetosti.
BERNARDA DOBNIK, spec.
šol. psih., LAS
vedezevalec denis
šifra: škorpijon
pri 50
Spoštovana škorpijonka! Iz
kart se vidi, da ste malo pre-
več obremenjeni z odnosi, ki
jih imate doma, to pa včasih le
ni prav. Sicer pač vi ne morete
iz svoje škorpijonske kože,
lahko pa le malo popustite.
Pravite, da želite moj osebni
odgovor. Pošte v Dravogradu
ne sprejemam več, zato pa me
lahko pokličete na številko
Q90 41 43, kar bi vam toplo
priporočal.
Šifra: starost
v tem letu boste imeli nekaj
zdravstvenih težavic s srcem
ter ožiljem, zato vam svetu-
jem, da malo pazite na pre-
hrano, izogibajte se težkim si-
tuacijam. Veliko sprehodov v
naravo vam bo dobro delo.
Šifra: maj - avgust
Obdobje, v katerem sedaj
živiš, je obdobje tvoje usojene
ljubezni, le-ta pa je kot koza-
rec, ki se lahko kaj hitro razbi-
je. AH pa se ob pravilnem
odnosu ohrani leta in leta.
Razmisli o tem. Čeprav ti ga je
usoda namenila, bosta oba
morala skozi morje preizku-
šenj, ki se jim nihče ne izog-
ne. Služba se ti odpira v roku
leta in pol, do takrat pa bodo
dela bolj občasne narave. Le
sprejmi jih.
Šifra: vodnar ali
oven
Pri vašem zdravju se kažejo
problemi, ki ste jih v preteklo-
sti že imeU. Predlagam vam,
da v tem obdobju greste k
zdravniku ter se njegovih na-
vodil tudi držite.
Glede sina vodnarja pa vam
moram napisati, da poroke ne
vidim, zato ga nikar ne silite
preveč v to, česar si on ne žeU.
Ljudje smo pač različni in
imamo različne cilje v življe-
nju. Mlajši bo šolo končal.
Imel pa bo nekaj težav pri
iskanju službe. Vse to bo rešil
do pomladi prihodnje leto,
starejši sin pa bo najverjetneje
ostal doma.
Vsi, ki bi radi odgovore ve-
deževalca Denisa, pišite na
Novi tednik, Prešernova 19,
Celje. Vaša vprašanja naj vse-
bujejo natančne rojstne po-
datke, zraven pa priložite ku-
pon.
44
ZA RAZVEDRILO

PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
NOVITEDNUL
»Jeah man! Dobro vas je vi-
deti,« so bili nad začuda redki-
mi obiskovalci navdušeni ra-
stafarijanci, ki so meditirali
pred nekakšno mešanico trgo-
vine in puba. Za tak kraj se
najbrž res spodobi tudi proda-
jalna z rastafarijanskimi spo-
minki, knjigami in Marleyevi-
mi ploščami.
Dobrih sto metrov više, se je
sredi ograjenega in negovanega
prostora skrivnostno bleščala
bela grobnica. 21. maja leta
1981 se je tu od Marleya še
poslednjič poslovila skoraj sto
kilometrov dolga množica obo-
ževalcev. Na zadnji poti so ga
spremljali tako bogataši, kot bo-
sonogi reveži. Prišli so vladni
predstavniki, ki so mu po smrti
podelili tretje najvišje državno
odlikovanje. Tu so bili tudi
vplivneži, ki si za časa njegove-
ga življenja niso mogli ali niso
hoteli utrgati časa zanj. Toda ob
tem dogodku so bili zbrani vsi,
tudi tisti, ki so želeli biti le
opaženi. Toda v teh dneh so
Marleyevo glasbo poslušali prav
vsi, tudi tisti, ki so bili prej gluhi
za njegova sporočila. Velike
družbene razlike so bile vsaj za
nekaj dni videti pozabljene.
Glasbe, ki najbrž ne bo nikoli
pozabljena, smo bili deležni
tudi mi. Zvoki sproščajočega
reggaja so dajali žalostnemu
kraju poseben čar, ki kar ni
dovoljeval otožnosti. Zvokom
se je takoj odzval v biblijo za-
topljeni rastafarijanec, ki je še
nekaj trenutkov poprej sedeč
pred vrati zamišljeno puhal
neobičajno pipo z_ omamno
zmesjo marihuane. Žarki zaha-
jajočega sonca so še poslednjič
objeli zaselek, v katerem je
Marley preživel najlepša leta
svojega otroštva.
Vasica sredi vedno zelenih
hribov je danes prav prijetna.
Začuda ni spremenjena v pra-
vo turistično atrakcijo. Pod hri-
bom, na katerem stoji Marleye-
va grobnica je le majhna proda-
jalna s spominki, literaturo,
ploščami in pijačo. Marley po-
čiva v nekakšnem belem sarko-
fagu, obrnjen proti vzhodu, da
ga skozi steklo na katerem je
Davidova zvezda, vsak dan ob-
sijejo prvi jutranji žarki. Nad
grobnico se dviguje še manjši
hrib, na katerem je pogosto
meditiral, danes pa na njem s
kitaro v rokah včasih obuja
spomine sin Ziggy. Ob grobnici
stoji stara, renovirana hiša, v
kateri je Bob preživel del mla-
dosti. Zraven raste mangovec
in avokado - njegova najbolj
priljubljena sadeža, ter nena-
vadno drevo, ki ga je iz Afrike
prinesla žena Rita. Seveda ne
manjka tudi »zel modrosti«,
kot rastafarijci radi imenujejo
marihuano.
6. februarja, na Marleyev
rojstni dan grob obišče etiopski
župnik ortodoksne cerkve, v
spomin na glasbeno legendo pa
priredijo tudi glasbeni koncert.
Vas Nine Miles (devet milj)
je dobila ime po razdalji do
pomembnejšega kraja ob oba-
li, St. Ann's Bay. Prav tako zani-
miva so tudi imena drugih kra-
jev, rek in gora na Jamajki.
Tako lahko pohitiš v kraj, ki se
imenuje Quick step (Hitri ko-
rak), ali privijugaš v Nine
Turns (Devet ovinkov). Nekaj
nadvse enkratnega pričakuješ
v kraju New Haven (Nova Ne-
besa). Če si srečen, bi se veljalo
povzpeti na Lucky Hill (Srečen
Hrib), če pa imaš dovolj časa,
je najbolje, da ga preživiš v
kraju Wait-a-Bit (Počakaj ma-
lo), seveda če ti ni treba mimo
kraja Half way tree (Drevo na
pol poti)...
Koncerti in glasba
vsepovsod
Jamajka danes resnično živi v
prijetnem ritmu reggaeja, glas-
be, ki jo je ponesel v svet Bob
Marley. Slišati ga je moč prav
povsod in za mnoge Mariey ni
ravno med najbolj priljubljeni-
mi. Velja pač za legendo, toda
najnovejše lestvice pač polnijo
trenutno najpopularnejši izva-
jalci. Domačin, ki poplesuje po
ulici v ritmu reggaea je čisto
običajna stvar. Pravijo, da je to
tudi ritem srca, ki najbrž pod
vedno vročim soncem utripa
počasneje. Agresivna glasba kot
je hard ročk ali punk, se tod
nikakor ne bi mogla prijeti. Pre-
prosto ni naravna in v vročem
podnebju zahteva vse preveč
energije. Za reggae pa je dovolj
le rahlo pozibavanje v bokih, ob
katerem so nekatera črnska de-
kleta kot v transu izzivalno kro-
žijo z boki in še bolj poudarjajo
pod ozkimi oblačili izstopajoče
ženske čare.
Kot zmeren ljubitelj te zvrsti
glasbe, sem potreboval le nekaj
dni in že se mi je zdelo, da tudi
sam postopam naokoli z »reg-
gaejaškim korakom«.
Koncerti se kar vrstijo po oto-
ku in še bolj neroden turist slej
ko prej naleti vsaj na lokalne
zabavljače, ki skušajo zaslužiti
z igranjem v katerem izmed
hotelov. Koncert vseh koncer-
tov je seveda Reggae Sunsplash,
na katerem se v začetku avgu-
sta zbere na desettisoče ljubite-
ljev reggaea. Svetovni festival
reggaea traja kar teden dni, na
njem pa se zvrsti tudi preko sto
izvajalcev.
Žal sem bil za celotedensko
fešto pod tropskim soncem
prezgoden, zato pa sem v Port
Antoniu naletel na enega več-
jih koncertov, kjer sem lahko
vsaj zaslutil, kakšen je videti
svetovni festival reggaeja. Veli-
ki dogodek s popularnimi gosti
so napovedovali kričeči panoji
že tedne vnaprej. Seveda nanj
niso pozabili niti na radiu niti v
dnevnem časopisju, ki ob pet-
kih posveča cele strani kon-
certnim dogajanjem sirom oto-
ka. V zgodnjem popoldnevu so
se začele ob obali zbirati gruče
najbolj navdušenih, ki niso ho-
teli zamuditi niti trenutka dru-
žinske zabave. Reggae koncert
namreč privabi dobesedno vse
kar leze in gre, saj v njem
uživajo tako najmlajši otroci,
kot njihovi starši, da vreščečih
najstnikov niti ne omenjam po-
sebej. Oder, nad katerim so se
sklanjali vrhovi kokosovih
palm, je oživel v zgodnjih po-
poldanskih urah. Množica na-
stopajočih, ki so se predstavlja-
li le s hitom ali dvema, je med
obiskovalci hitro poskrbela za
pravo razpoloženje. Dogajanje
pred odrom pa je bilo za nešte-
vilne bele obiskovalce še bolj
zanimivo. Med pisano množi-
co zadovoljnih obrazov so iz-
stopali rastafarijci z dolgimi ka-
častimi lasmi, ki nekaterim se-
gajo skoraj do tal. Nič manj
pogledov niso privlačila dekle-
ta, ki so se postavljala naokoli v
pisanih oblačilih. Posebno po-
glavje so do zadnjega pramena
urejene pričeske za katere Ja-
majčankam vsekakor ne manj-
ka domišljije. Med živopisano
množico pa so v zibaj očem
ritmu poplesavali prodajalci ki-
kirikija, slaščic in drugih pri-
boljškov. V ozadju so se provi-
zorične stojnice šibile pod ja-
majskimi specialitetami, med
katerimi prevladuje »jerk chic-
ken«, na posebnem ražnju pri-
pravljen piščanec' Seveda je
poskrbljeno tudi za pijače, pri
kateri ne gre brez solidnega
lokalnega piva.
Nekaj upa predstava se je
končala s sončnim zahodom,
ravno dovolj zgodaj za obisk
bližnje diskoteke, kjer so naj-
bolj zagreti nadaljevali z nedelj-
skim rajanjem...
Rastafarijci se radi predajajo »zeli modrosti« (marihuani).
Tako so se vrstili dogodki zadnjih tednov njenega sina pred
njenimi očmi in so jo do dna pretresli. »O Bog, o Bog!« je
kričalo njeno raztrgano srce. »S kako naglico seje vse zgodilo!
Julija je bil še doma, a 25. avgusta je bilo vse končano. Kaj je
moral v svojem duševnem trpljenju prestati, ko se je videl od
vseh zapuščenega?« Četudi je od takrat preteklo že precej časa,
je čutila na tem kraju bolečo izgubo še globlje. Ob misli, da ne
more ničesar popraviti in da je vsako kesanje brezplodno, jo je
prevzel nepopisen občutek žalosti.
Strta na duši in telesu je božala preprosto tablico na
njegovem križu in šepetala:
»Počivaj mirno, otrok moj, in odpusti mi,« je zajokala. Tudi
marjeticam in metuljčku je veljala njena misel: »Ostanite,
kakor le dolgo morete, pri njem.«
Za leta postarana seje vrnila v gostilno. Še enkrat je stopila
v sobo, kjer je prenočila, in še enkrat je zakričalo njeno
krvaveče srce: »Mogoče si prav v tej sobi izdihnil!« Znova je
preletela ves prostor, nato pa je šla ven, kjer jo ježe čakal voz.
Gostilničarkin mož je bil pripravljen, da jo popelje do Čepo-
vana. Lisasti konj je bil vprežen v voz. »Je bil morda isti, ki
ga je jezdil Ernest?« Strta mati ni imela več moči, da bi to
vprašala.
Itina prenagljena poroka se je takoj v začetku pokazala
zgrešena. Že med poročnim potovanjem je mlada žena
ugotovila, da se je poročila z bolnim možem. Poleg drugih
težav ga je mučilo kronično obolenje želodca, kar mu je
povzročalo stalne bolečine. Zato je bil stalno razdražen in
nervozen. Za njegovo bolezen je imela Ita sočutje in razume-
vanje. Toda mož je imel tudi take prirojene lastnosti, ki so
preprečile med njima vsako zbližanje. predvsem njegova
trmoglava samovolja in nagla jeza. Zato se ni zbližal z nežno
čutečo žensko. V splošnem sta bila po značaju pravi nasprot-
ji. Prav tako različna so bila tudi njuna zanimanja. Mladi
mož je premostil ta nasprotja s svojo ljubeznijo, ki mu je vse
pomenila.. Ita pa globoke ljubezni do njega ni čutila, saj je ni
mogla. Čim bolj se je za to trudila, tem manj je uspela.
Nobeden od njiju ni bil kriv, da zakon ni uspeval in da je
prišlo do večjih napetosti. Bila sta pač dva popolnoma
različna človeka, ki se duševno nista mogla zediniti; pač
nista spadala skupaj.
Ni čudno, da se je Ita v svoji osamljenosti vedno bolj
predajala spominom, ki so stalno romali v Koprivnico, kajti le
tam je bila zanjo ura prave sreče.
Leta so prešla brez znatnih sprememb. Toda prišel je
dan, ko je Ita slučajno zvedela, kako tragično se je Ernest
ločil od tega sveta. Tedaj je rana njenega srca še bolj
zakrvavela in se ni več zacelila. V njenem obupnem
razpoloženju bi bila zmožna storiti isto, toda ni imela
poguma. Vsak večer je prosila Boga, naj se drugo jutro več
ne prebudi. To pa ji ni bilo namenjeno. Vsako jutro se je z
vzdihom zbudila in ta jo je ves čas spremljal pri vsakod-
nevnem poslu.
Deset let po Ernestovi smrti je bila njegova rojstna hiša
preurejena. Novi lastnik, gospod Vehovar, je prezidave potreb-
no hišo popolnoma obnovil. Polovico hiše je podrl, čemur so se
ljudje zelo čudili. Druga polovica je bila obnovljena ter
opremljena za šolo. V drugem delu hiše je dobila stanovanje
gospa Schwarzerjeva.
Ta obnova hiše je pomenila za gospo nekako olajšanje.
Kakor so ji bili ljubi stari prostori, vendar se po sinovi smrti v
njih ni več dobro počutila. Iz vseh kotov ga je videla prihajati.
Nova zunanjost hiše in obnovljeni notranji prostori so počasi
zabrisali take privide.
Z ljudmi v svoji okolici ni gospa nikdar govorila o svoji
preteklosti, samo z Gudulo je imela dolge razgovore.
Tako je minil čas. Bližala se je starost. Gudula je bila
predčasno upokojena, ker ji je vid zelo opešal. Najtežje je bilo
zanjo to, da se je morala odpovedati tako priljubljeni knjigi.
Odslej je živela ravnodušno iz dneva v dan. Ure in ure je
zdela in se v mislih predajala preteklosti. Ob pogledu na
svoje življenje je morala tudi ona ugotoviti, da ji je le-to,
izvzemši šolske službe, nudilo prav malo sreče. Z zadovoljs-
tvom je mogla ugotoviti, da je v svojem lepem poklicu
vzgojila nešteto otrok in jim dala trdno podlago za bodoče
življenje.
Večkrat je morala tudi misliti na g. kaplana iz Koprivnice. \
bistvu ga je cenila kot spoštovanja vrednega moža. Medtem Si
je ta že davno odpovedal duhovniški službi, napravil pravniš
ke izpite, ter se takoj nato poročil. Za duhovnika pač ni bi
poklican. Ko ga je Gudula nekoč vprašala, zakaj je šel v tc
poklic, ji je podrobno razložil.
Kot mlad jura dijak je imel zelo dobrega prijatelja. Oba ste
delila veselje in trpljenje do trenutka, ko sta se oba zaljubile
v isto deklico. Omahljiva deklica sama ni vedela, za koga na
se odloči. Tako sta prijatelja sklenila, da se bosta dvobojeva
la. Žal je on smrtno zadel prijatelja. V neizmerni žalosti ji
njegova ljubezen do dekleta takoj splahnela. Uvidel je, I
kako nesmiselni igri ga je dovedla. Da bi delal pokoro, se ji
hotel odpovedati svetu in je postal duhovnik. Žal pa ji
spoznal, da za ta stan ni ustvarjen, zato se je vrnil I
juridičnemu študiju.
Čeprav so ga ljudje obsojali, so vendar morali priznati, da st
je zaradi tankovestnosti vpisal v lemenat. Kljub izstopu pa je
kakor je pisal Guduli, še vedno opravljal vse predpisani
duhovniške molitve.
Gudula je bila vedno bolj brez volje, redkobesedna in vasi
zaprta. Njen vid je bil iz dneva v dan slabši. Edino razvedrilo j
je bil pogovor z gospo Schtvarzerjevo, ki je sedaj večkra
govorila o Iti. Iz dneva v dan je rasla v njej želja Ito še enkra
videti. Misel, da mora pri njej mnogo popraviti, ji ni dali
miru. Kjerkoli je poizvedovala, kako in kje bi prišla do Ite,
povsod je bil trud zaman. Nihče ji ni vedel povedati, kje je Ita
Med drugo svetovno vojno je bila vsaka zveza pretrgana. Tud
Gudula bi se bila rada še enkrat sestala z Ito, toda vse je bik
prepozno. Njen konec je bil pred vrati. Pred začetkom bližajoči
se pomladi 1951. leta je v rokah gospe Schwarzerjeve umrle
upokojena učiteljica Gudula Dragotin, stara 68 let. Pokopali sc
jo v Schivarzerjevem grobu.
Še enkrat je gospa Schwarzerjeva prisostvovala pogrebu
drage ji osebe, sicer ne sorodnice, vendar drage prijateljice, s
katero je dolgo časa preživljala hudo in dobro. Tu je gospa
prelila svoje zadnje solze.
S popolno brezčutnostjo in brez odpora se je vrnila starci
dama v svoje žalostno domovanje. Ta izguba ji je vzela vso
moč, ki jo je še imela, ko je skrbela poleg sebe tudi za Gudulo-
Zato je iskala nekoga, ki bi prevzel skrb in postrežbo do njeni
smrti. Tista oseba bi bila tudi dedič vsega, kar je od nekdanje-
ga bogastva še ostalo.
Zglasil se je nedaleč od nje stanujoč mlad zakonski par.
Gospa Schwarzerjeva jima ni dala več veliko dela. Živela ji
samo še nekaj tednov. Ko je ostala sama, je mislila samo nO
smrt, katere seje vedno tako bala. Nekaj jo je še težilo, ker je i
zadnjem času vedno klicala Malčko, svojo gospodinjsko po-
' močnico iz dobrih časov.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Botticellijeva Pomlad
na poletnih oblekah
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Lepa kot pomlad, nežna j
kot cvetlica...« Le kateri
poet, literat ali slikar še ni
uporabil cvetlice kot metafo-
re za žensko lepoto? V svoji
38. pomladi je občutil moč
cvetoče pomladi tudi itali-
janski slikar, mojster zgod-
« nje renesanse, Sandro Botti-
celli. Pa jo je daljnega leta
1482 naslikal - in nastal je
genialni portret z imenom
Pomlad.
Cvetlice so že dolga stoletja
poleg prenašalk raznih suge-
stivnih sporočil tudi priljub-
ljena modna tema. Grajske
gospe, ki so si v dekolte zati-
kale cvetove kamelij, niso bile
denimo le modne, temveč so z
njimi svojim žlahtnorodnim
občudovalcem sporočale čisto
določene reči...
Pa ostanimo tokrat le pri ti-
stih rožicah, ki so potiskane kot
vzorci na blagu. Natančneje pri
tistih najbolj modnih, najbolj
nežnih, prav takšnih, kot bi jih
prenesli z Botticellijeve Pomla-
di. Skratka drobnih, preprostih
travniških ali vrtnih, prav nič
bahavih in glamuroznih. Mar-
jetice, spominčice, cvetovi sip-
ka, šmarnice, kalužnice..., to je
na beli ali črni podlagi eden
izmed najbolj iskanih motivov
letošnjega poletja.
Cvetje je lahko v izrazitih
barvah, kot bi bilo obsijano z
najbolj močnim soncem, ali
zbledelo, komaj opazno.
Omeniti se spodobi tudi pri-
jazno lastnost, ki jo imajo takšni
vzorčki. Za razliko od velikih
razkošno živopisanih (na katere
je bolje, da vse z malo centime-
tri v višino in obilnejšimi oblina-
mi kar pozabijo, saj optično
prav nesramno širijo), so pri-
merni za vse postave, tudi za
rojstno letnico ne vprašajo.
Torej - cvetlična obleka da ali
ne letošnje poletje res ni vpraša-
nje. Ampak, kako izbrati najbolj
primeren in moden kroj, spra-
šujete? No, tu bo zagotovo še
najmanj težav, saj letošnja mo-
da, očarana nad novim mini-
malizmom, zahteva preprostost
in še enkrat preprostost. Pravza-
prav že pravo skromnost, brez
vseh nepotrebnih rezov, šivov,
dodatkov, detajlov, skratka eno-
stavnost Pa naj bo obleka dolga
ali kratka, z rokavi ali brez.
Je na to cvetlično temo po-
trebno še kaj dodati? Prav nič.
Ostane le še veselo pričakova-
nje poletja, oblečenega v ljub-
ko cvetočo in po romantiki
dehtečo modo.
Cvetje z Botticellijeve Pomladi se je preselilo mi letošnje
pomladno-poletne obleke.
Anketno nagradno vprašanje junija:
KAKŠNO SPODNJE PERILO NAJBOU OBOŽUJETE?
a) belo, bombažno ah svileno;
b) črno, zapeljivo čipkasto;
c) modno barvasto in vzorčasto;
d) ne posvečam mu izjemne pozornosti.
Odgovor na VTT
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:............................................................
Starost:......................................................................
Točen naslov: .............................................................
............................................Tel. št.............................
slovenski modni
strokovnjaki
Cvetka Dragan
Urednica mod-
nih strani v Oni -
ženski prilogi Slo-
venskih novic.
Cvetka Dragan, ima
sicer diplomo in-
dustrijskega obli-
kovalca, teorijo ob-
likovanja pa je
pred leti praktici-
rala tudi s kreira-
njem tekstilij v
nekdanjem celj-
skem Topru.
m
»Prav zato dajem
pri kreiranju pred-
nost funkcionalno-
sti oblačila, nikoli
ne izpostavim le
modnega trenda,
temveč usklajenost s posta-
vo, osebnostjo in namem-
bnostjo oblačenja«, pravi
Cvetka, ki je zadnjih nekaj let
samostojna modna oblikoval-
ka.
Če bi imela znova 15 let,
kakšno poklicno pot bi si
izbrala?
»Isto. Ali pa bi odšla na
peščeni zeleni otok nekje v
morskem svetu, se pogovarja-
la z ribami in izdelovala oble-
ke iz palminih listov.«
Torej znova obleke. Le
dialog z ribami bi bil morda
manj naporen kot je z ljud-
mi... Kreiraš konfekcijo, ob-
likuješ tudi za znane ljudi.
Kakšna je razlika?
»Obstaja razlika. Če obliku-
jem oblačilo za znano oseb-
.nost, pustim prosto pot svoji
domišljiji, ki jo seveda uskla-
dim s potrebami in zahteva-
mi naročnika. Pri oblikova-
nju kolekcij za širše tržišče
pa poskušam uskladiti mod-
ne smernice in zahteve trga,
čeprav je še vedno trgovec
tisti, ki kroji prodajno politi-
ko. Menim, da vloga obliko-
valca v procesu nastajanja iz-
delka ni dovolj izpostavljena.
Žal je to pač v skladu z razvo-
jem naše kulture in samega
življenja. Bolj bi se morali
zavedati, da je pomembno,
kako živimo, kako delamo,
kako se zabavamo in - kako
se oblačimo.
Prav zaradi tega sem se od-
ločila o obUkovanju tudi pisa-
ti, saj želim, da pride beseda
o tem do čimveč ljudi. Kajti,
lepo je namenjeno vsakomur,
ne le izbrani peščici ljudi.«
Po tvoji zaslugi je prišlo
do natečaja, kjer se izbira
obleka za slovensko miss.
»Ja, vselej mi je predstav-
ljalo izziv tisto, kar je zapo-
stavljeno, neraziskano. Zato
sem idejno zasnovala projekt
Slovenski oblikovalci za slo-
vensko miss, ki so ga v ured-
ništvu podprli in sedaj z
urednico priloge orjemo ledi-
no. Skupaj s slovenskimi ob-
likovalci, ki se prijavljajo na
naš natečaj, želimo spreme-
niti mnenje javnosti, da je
izbor lepotice nepomembna
veselica. To je namreč resna
in odgovorna prireditev, saj
ni vseeno, v kakšnih oblekah
se slovenska miss sprehaja
po svetovnih odrih, v kakšni
luči predstavlja svetu sloven-
sko oblikovanje in seveda s
tem promovira samo Sloveni-
jo.«
48
RUMENA STRAN

TRAČ-nice
Slike in vino
Slikar Veljko Toman direktorju konjiškega Zlatega griča
Janku Lešniku: »A je to pravica, da moram za ceno ene
steklenice posebne polnitve iz vaše kleti narisati kar dve sliki?«
Janko Lešnik: »Ja, pa veste, kako dolgo traja, da zrase trta in
da iz grozdja nastane vino? In to Konjičan?«
Opazovalec dražbe umetnin 3. likovne kolonije in posebne
polnitve vina v Slovenskih Konjicah: »Pa naj se ve, na kaj se mi
Štajerci, in Konjičani še posebno, najbolj spoznamo in kaj
najbolj cenimo!«
Bodi jezen!
Velenjski grafit, ki je v teh časih precej bolj primeren kot
njegova originalna oblika...   ■
(Od)kloni
Zvok in slika, da se sika,
mesec kulture je pri nas,
svet z nami se premika,
skupaj pojemo na glas.
Konec šole je pred vrati,
počitnice so fina stvar,
za pet bo treba le še znati
koliko dni dopust je star
POPEVKAR
Odprto lovišče *
Komu bogato gozdno lovišče?
Enemu pelin, drugemu bonbon.
Pametno ustavno sodišče'
podelilo je ZLSD rumeni karton.
Evro/Nato zmešnjava
Zmešnjava je nastala prava!
Šele sedaj je uganka, kod in kam.
Poslance vse bolj boli glava,
v svetu smo vse večji vprašaj...
Hajdivjarku
Ko se mladenka s krasnim avtom zvrne v jarek, so krepki mladci takoj pripravljeni poprijeti in
pomagati. Če gre za znano Hajdi in njeno limuzino, pa je pomoč še toliko bolj hitra. Morda bi ne
bil odveč še kakšen spreten šofer...
Au, to je moja noga!
Janez Kroflič, predsednik Turističnega društva Spodnje Savinjske doline Nadi Kumer, sodelav-
ki TV Slovenija: »Upam, da boš našo Žalsko noč >pokrila< za TV Dnevnik...«
Nada Kumer: »Bom, če mi ne boš več stopil na nogo...«
Presneta
televizija
Zgornjesauinjčani očitno
najmanj občudujejo televizijo
in počnejo pametnejše zadeve.
Tako so po podatkih o rod-
nosti v naši regiji najbolj prid-
ni v upravni enoti Mozirje,
kjer so na 7. mestu v državi.
Tudi Konjičane, ki so na 10.
mestu, je treba pohvaliti, pa
Šentjurčane, ki so 15., v Šmar-
ju pri Jelšah so 22., v Laškem
24., v Žalcu pa so za las nad
državnim povprečjem.
Grajo si zaslužijo v Velenju,
najhujšo pa v Celju, kjer pre-
več bulijo v (kabelsko?) televi-
zijo. Na programih pa ni niti
poštenega stimulansa!
Ko bom velik
šentjurske svetniške žene ter
možje svoje delo izjemno ceni-
jo.
Medtem ko prejmejo pred-
sedniki občinskih svetov v
Laškem in Rogaški Slatini od
13 do 14 tisoč tolarjev sejnine,
prejme šentjurska predsednica
Tatjana Oset za vodenje re-
kordnih 48 tisoč tolarjev! Tudi
šentjurski svetniki so s svojimi
12 tisoč tolarji precej blizu re-
kordu najimenitneje plačanih
v državi. Njihovi šmarski in
vojniški sosedi se zadovoljijo s
sedmimi jurji, konjiški z osmi-
mi, Slatinčani z devetimi... (za
manj denarja je povsod tudi
večmuzike).
Včasih trdijo, da je Šentjur
med najrevnejšimi v državi,
njegovi davkoplačevctlci pa so
očitno med najbogatejšimi.