Političen list za slovenski narod.
f» polti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ia četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I gld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr.
: I
Naročnino in oznanila (inserate) prejema unravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
t^tev. SO.
V Ljubljani, v soboto 8. aprila 1893.
Letni!* XXI.
Zavod za gluhoneme in slepe.
Dolgo vrsto let izražale so se že iskrene želje, naj bi se iz Holzapfelnove zapuščine ustanovil zavod za gluhoneme in slepe reveže naše dežele. Do sedaj so morali namreč ti hoditi v tuje nemške zavode, kjer so se sicer vzgajali lepo, vendar niso mogli iz-obražati se tako, kakor bi jim bilo za domač kraj potrebno.
Sedaj pa se kaže, da se resno misli na take zavode. Poročali smo že, da je imel odsek za gluho-nemico v deželnem dvoru posvetovanje, in da so si istega dne vsi pri posvetovanju navzoči gospodje ogledali tudi deželno stavbišče za Bežigradom.
Gotovo bi vzlasti nas deželane zanimalo, kaj da je odsek v tem oziru sklenil. Zato tukaj podamo na kratko sklepe te enkete.
I. Namerava se zgraditi zavod za gluhoneme in slepe, ki bi imel prostora za 100 otrok, dečkov in deklic. V tem zavodu naj bi gojenci učili se splošnih naukov za ljudske šole ter po zmožnostih in okolnostih tudi pripravljali za poznejše delo izvan zavoda.
Gledč zavoda samega se je sklenilo, da se zgradi skupno pod eno streho za gluhoneme slepe dečke in deklice, in sicer v Ljubljani, vendar bosta prostora za slepe in gluhoneme popolno ločena. Pri zidanju naj se gleda pri slepih na raven prostor, na ločene stopnjice za dečke in deklice, in da ni robov ob zidovih.
Za slučajne bolezni priredb se sobane v hiši. pri nalezljivih boleznih pa se odpravljajo gojenci v bolnišnico.
Šolski pouk naj bode za dečke in deklice skupen, sicer se pa vsa vzgoja vrši ločena za dečke in deklice.
Da se ta zgradba primerno vredi, ogleda naj si^tehnik stavbo v isti namen zgrajeno v Gradcu.
Troški za zgradbo in upravo zavoda s stav-biščem so proračunjeni na okoli 120.000 gld. do 150.000 gld.
II.	Gledl vodstva se je določilo nastopno: Zavod vodi direktor, ki ima vrhovno oblast v hiši ter je odgovoren za vzgojo gojencev. Poleg njega bodeta nastanjena dva samostojna nad-učitelja, jeden za gluhoneme, drugi za slepe, ki sta popolno neodvisna in sama odgovorna za pouk na svojem oddelku.
Najprimernejše bi bilo — kar je tudi komisija potrdila soglasno — da bi bil vodja v tem zavodu 1 duhovnik, ki naj bi vsaj v začetku tudi sam lahko poučeval krščanski nauk. Služba vodje v takem zavodu je polna težav in odgovornosti. Na čelu zavoda mora biti mož, ki se popolno daruje nesrečnim gojencem; biti jim more varuh in oče ter skrbeti za-nje ne le v zavodu, marveč tudi še pozneje, ko zavod zapusti.
Vodji ob strani za vodstvo in gospodarstvo v zavodu naj bi bil adjunkt, ki je ob enem učitelj; moral bi biti neoženjen in stanovati v zavodu.
Glede oskrbovanja zavoda se je priporočila lastn a r ežij a, da naj dežela sama vse oskrbuje. Za ta posel pa so najprimernejše redovnice.
Gledč pridelovanja potrebnih gospodarskih pridelkov se je izrazila komisija, da je želeti, ko je zavod popolno vravnan, da zavod sam prideluje potrebnih živil, toda samo toliko, kolikor jih rabi za se.
III.	Glede na starost gojencev pri vsprejemanju določilo se je to-le:
Slepi naj se vsprejemajo stari od 6. do 14. leta ter ostanejo v zavodu 8 do 10 let.
Gluhonemi naj se vsprejemajo od 8. do 12. leta ter naj se vzgajajo v zavodu 6 do 8 let.
Gledl učnih knjig, ki bi seveda morale biti slovenske, bi morda najbolje kazalo, da se ustanovi posebna tiskarna za slepe.
Gledl nemških gojencev bi bile v slovenskem zavodu seveda velike težave. Ker bi jih bilo pa malo — morda pet od sto — izrazila se je misel, da bi bilo najnmestneje, dogovoriti se s štajerskim deželnim odborom ter zamenjati gojence: kolikor pošlje dežela Kranjska nemških gojencev v tak zavod v Gradec, toliko slovenskih pošlje dežela Štajerska v Ljubljano.
Za deklice se priporočajo učiteljice, vendar se mora zavod strogo držati načela, da učiteljice poučujejo jedino ie na dekliških oddelkih.
Gledl števila učiteljev se je določilo, da naj se nastavi v nižjih razredih na vsakih 15 gojencev po jeden učitelj, v višjih pa na vsakih 20 po jeden. Učitelji za petje, godbo, telovadbo, ročna dela itd. bi se posebe naročali in od učnih ur plačevali.
Zavod naj se prične s prvim razredom ter naj se spopolnuje leto za letom. Nikakor ni pripoio-čila vredno, takoj pričeti z več vrstami gojencev, tudi iz druzih zavodov ne kaže jemati učencev, ker bi pri tem mnogo trpela enotnost pri vzgeji in pouku.
V pravem času potreba skrbeti za vsposob-Ijenje učiteljev, ki bi poučevali na takem zavodu. V ta namen naj deželni zbor pravočasno razpiše štipendije ter s tem omogoči, da se oni, ki imajo zmožnosti in volje, poučevati na zavodu za gluhoneme in slepe, v tem oziru na dotičnih zavodih spopolni svoje vednosti in sposobnosti.
To so v glavnih potezah sklepi, v katerih se je zjedinila komisija in ki se bodo predlagali deželnemu zboru v potrdilo. Mi želimo iskreno, naj se kmalu zgradi dom, kjer bodo nesrečni slepci in gluhonemci našli zavetišče za vzgojo in pouk, katerih so uprav ti nesrečni posebno potrebni in vredni.
LISTEK
Kakšne je našel Korenčkov Tomaž po Veliki noči svoje piruhe I
Slika iz vojaškega življenja. — Spisal Evin.
Torek pred velikonočno nedeljo stali smo pri raportu, proseč za odpust. Da nisem jaz našel milosti, to ni bilo čudno, ker sem bil vedno za predstojnike nekak „enfant terrible", in ker sva si bila, »si parva licet eomponere magnis", z g. stotnikom zmir B(en)facheu.
Ali te milosti ni dobil tudi Korenčkov Tomaž in to me je dvignilo šiloma iz duševnega ravnovesja. Vzor vojaka-prostaka Vam je bil. Malo zabit, kadar je bilo ravno treba, nemščine ni znal in umel več, kakor povelja, ali vsako nedeljo je imel najsvitlejše gumbe, najbelejši ovratnik, če je sploh mogoče stopnjevati pridevnik „belu, čez teden najčistejšo puško, brezmadežno pri vsakojakih vizitah.
Na njegovi postelji bi moral pri belem dnevu z lučjo iskati dlačice, da bi jo odpihnil, in za vsak prašek, kateri se je osmeiil razstreti se po njej, ponudil bi petak. Da bi videli na poliei njegovo obleko, zagotavljam Vas, zemljemere« ne potegne s črtalom ravnejše črte, n& je bila črta od vrhne modre suknje do najspodnejših belih hlač. Cemu, zakaj, iz kak-
šnega razloga ni našel milosti pred gospodom, ta vprašanja sem premleval v mislij polni glavi.
Korenčkov Tomaž ne pojde na odpust. To je bil čudež, kakoršnega še ni doživela naša stotnija. Spomin na to me še sedaj razgreje tako, da ne morem pozabiti njegovih lesketajočih se gumbov, blestečega orla, svitlo-bele rože, snažne puške itd.
Sam pa je bil poparjen, kakor da bi vlil vanj, ... ni primere ne dobim za količino njegove po-parjenosti. S težkim trudom je pogoltnil nekaj solz, prisiljeno se nasmehnil, odšel v svojo sobo, potegnil izpod postelje svojo škrinjico, usedel se na njo in podprl z rokama glavo. Mej dnevom se ni nikdar ▼legel na posteljo.
Ko so srečnejši tovariši odšli, odklenil je škrinjico, potegnil iz nje precej čisto polo papirja in kuverto; pri tem delu mu je zopet nekaj solz kanilo na čedno srajco.
Sama sva ostala z bednim Tomažem.
Ležal in pretvarjal sem se že na postelji. Stopil je k meni in me poprosil malo ihtečim glasom, naj mu napišem nekaj vrstie domov, naj ne pozabijo pirhov itd.
Ko sem srečno dokončal pismo na stariše, tedaj se mu je debela solza prikrala na rejeno ogorelo liee. Se Matevžetovi Micki pišite zraven, da jej voščim veselo Veliko noč in dosti pirhov, in na koncu:
.Kako me srček boli,
To je bil .refrain" vsakega pisma, nekak ko-nečni motto namesto naše fraze: „Z najodličnejšim spoštovanjem" itd.
Kako so sprejeli dom& drobno pismo namesto korenjaškega Tomaža, o tem molči vsi svedoki. Ali gotovo so skrbeli za pirhe. Prebravši pismo, otrnili so gospodar, mati in bratje par solz, šli po posode za kolače, cibebe so imeli že nakupljene od sobote, vzeli iz kaše košaro jajec, napravili prežilko rudečo kot kri, zmesili testo itd.
Tako 3klepam jaz, iz česa ti moji sklepi, po-včm pozneje.
V sredo so dobili pismo. V četrtek so pekli že <n odposlali pridjavši gnjat, nekaj pomaranč, kakor da bi se v Ljubljani ne dobile; pismo, v katerem je bilo nekaj cvenka, pristavili naročilo, naj sam nese v najbližjo cerkev vse blagoslovit; v petek je bilo tukaj, Tomaža pa tedaj že ni bilo. V četrtek mu je namreč stotnik povedal, da naj gre le na odpust, da ne pojde pa nikdar več, če se bo še enkrat predrznil tako slabo streljati, kakor na cvetno soboto. Tisto soboto pa so nakupavali v Ljubljani njegovi stariši za praznike. Tomaž dom& ali vsaj blizu doma, piruhi v vojašnici !
Pri naši stotniji smo imeli tedaj moža, kateremu so nadjali, ali po pravici ali po krivici, kdo bo to sodil, še predno je odšel ▼ vojake, ne baš
»Narodova" petindvajsetletnica.
IV.
V soboto zvečer dobim v roko slavnostno številko .Slovenskega Naroda". Slučajno sem najprej pogledal drugo stran druge priloge njegove. Tukaj sem čital, da je .Slovenski Narod" vedno zagovarjal podlage naše j edinosti, da je vselej krepko in pogumno branil naš narod ljulike razpora. Pač sam sebi nisem mogel verjeti, da je to res tiskano, mislil sem, da me moti pogled.
Kdor pozna zgodovino .Narodovega" petindvaj-satletnega obstanka, dobro vč, da je bil uprav .SI. Narod", ki je vedno sejal razpor mej narod. Že njegov vstop r življenje bil je začetek razporu, kakor že posnemamo iz životopisa njegovega prvega vred-nika v isti številki. Kako je potem netil prepir v letih znanega procvitanja mladoslovenstva, ne bo-demo pisali. Le toliko rečemo, da nas je kar sram navajati izraze, s katerimi je blatil prve slovenske rodoljube, ne le duhovnike, temveč tudi posvetne, kakor dr. Bleiweisa, dr. Oosto itd. Stare rodoljube je napadal, ker so se trdno držali starega slovenskega gesla in složno delovali z duhovščino, napadal jih je pa pred vsem zaradi tega, ker se niso marali kar umakniti s političnega pozorišča in narediti prostora mnogobrojnim njegovim ljubljencem, ki so se tedaj rinili v javno življenje. Ta razpor se je bil pozneje nekoliko polegel, če tudi popolnoma prenehal ni bil nikdar, ker seme, ki ga je .Narod" sejal, je na tihem poganjalo in zelenelo.
Očitno je pa vendar bil nekak mir do 1. 1883. Osnoval se je bil centralni volilni odbor, ki je vodil vsako volilno gibanje in nastavljal kandidate. Bila je tukaj nekaka podlaga za složno delovanje. Naš list je tudi spoštoval sklepe tega odbora, če tudi mu morda semtertja ta ali oni kandidat ni ugajal. Dokler odbor kandidatov ni postavil, smo pač priporočali tega ali onega, kakor smo mislili, da bi bilo prav, po poročilih, ki so nam došla, in po znanih nam razmerah. S tem smo pa pač le olajševali delo tega odbora. Ko so bili postavljeni kan-didatje, smo pa vselej jih brez ugovora priporočali.
Drugače so delali naši liberalni tovariši. Posebno dva moža sta tedaj rušila slogo, dr. Ivan Tavčar in pa profesor Šuklje. Prvi je na svojo roko kandidoval v ljubljanski okoliei, drugi pa v dolenjskih mestih. Nikakor ta dva moža nesta odstopila od svoje kandidature, ko je narodni volilni odbor postavil svoje kandidate, temveč tedaj sta še-le začela prav z vso silo svojo agitacijo. Tavčarjeve kandidature „Narod" tedaj ni podpiral, temveč je temu njegovemu sedanjemu duševnemu vodji očital, da mu manjka tistega, kar je najbolj potrebno vsakemu resnemu politiku, taktnosti. Drugače pa je bilo s Šukljevo kandidaturo. Priporočal jo je na vse pre-tege, če tudi je volilni odbor bil druzega kandidata določil. Kako da je .Narod* tako različno postopal s tema dvema kandidaturami, ne vemo. Dozdeva se pa nam, da zato, ker je kandidat narodnega volilnega odbora r dolenjskih mestih bil duhovnik in
torej .Narodu" nepovoljen. Za nas zadošča, da je .Slovenski Narod" priporočaj Sukljejevo kandidaturo, ko je volilni odbor bil postavil druzega in tako kršil narodno disciplino, sejal razpor v naše narodne vrste.
Ko je novo voljeni zbor začel zborovati, bili so zopet .Narodovi" pristaši, ki so sejali razpor. Dogodili so se burni prizori pri verifikaciji volitev iz veleposestva. Mi tukaj ne bodemo toliko pretresavali, kdo je tedaj imel prav. Vprašanje je le, če je stvar bila tolike veftnosti, da se je zaradi nje zasejal tak hud razpor mej slovenske zastopnike in potem gojil po .Slov. Narodu". Tukaj moramo naravnost od- j govoriti, da ne.
Bes je, ko bi bili tedaj spravili v veleposestvu 1 v zbor konservativna kandidata, da bi bil potem deželni zbor lahko premenil po svoji volji volilni red iu zmanjšal število zastopnikov veleposestva, kar bi bilo le pravično. Toda tukaj je bilo treba nekaj druzega pomisliti. Tako premembo je jmT vendar bilo mogoče končno izvršiti le v sporazumljenju z vlado.
Ko se je pa vlada tako odločno pri verifikaciji postavila na nasprotno stališče, je pa stvar bila ne-izvršljiva, ker je bilo gotovo, da bi take premembo vlada ne predložila sankciji. Vsak razsoden politik je to tudi spoznal. Taaffejeva vlada je ves čas precej gledala na plemenitaše, in torej ni bilo misliti, da bode na Kranjskem privolila v tako premembo volilnega reda, ker bi to dalo povod, da bi se drugod začeli potegovati za kako premembo volilnega reda, kjer bi vladi to bilo najmanj v korist.
Že z ozirom na češke veleposestnike se vlada ni mogla spuščati v take eksperimentacije. Boj je bil potem le boj za prazen nič. Potem so bili v tem zasedanju še nekateri drugi burni pojavi, ki so dali povod .Narodu", da je dan na dan napadal takoimenovane elastikarje, mej katerimi je bilo nekaj sedanjih njegovih pristašev.
Mi ne rečemo, da bi .Narodovi" pristaši semtertja ne bili imeli tudi prav. Ali reči moramo, da so stvari bile največ tako malenkostne, da bi se lahko lepo rešile v klubu in ni bilo treba svetu kazati naše razcepljenosti.
Dr. Zarnik je nato odložil svoj mandat in zopet se je začela huda borba, in to največ za prazen nič. Omeniti pa moramo, da je tedaj .Narod" višje cenil mnenje narodovo, nego ga sedaj.
Pobirali so se na Notranjskem podpisi za zaupnico dr. Zamiku, in tem podpisom se je velika važnost pripisovala, take izjave bile so pravi izraz narodnega mnenja.
Sedaj pa .Narod" odreka udanostnim izjavam vsako važnost, če tudi prihajajo celo od mdž, katere je že narod počastil s svojim zaupanjem.
O tem ne bodemo pisali, kaj se je vse godilo ob volitvi na Notranjskem, kaj pisalo po .Slovenskem Narodu" in .Ljubljanskem Listu", le toliko rečemo, da narodne sloge ti dogodki gotovo niso pospeševali.
Nekaj druzega pa moramo omeniti. .Narod" ni niti naznanil kandidata osrednjega volilnega od-
bora, če tudi je tedaj bil ta odbor jedini, ki je nekako predstavljal jedinstvo Slovencev na Kranjskem. Na Notranjskem je propal »Narodov" kandidat, ali s tem še nikakor ni bil konec prepirom, temveč stvari so se še poojstrile.
V tem času so bile volitve za državni zbor. Pri teh je še le .Slovenski Narod", ki se sedaj tako baha, da je pospeševal slogo, pokazal svoje pravo lice. Zopet je imel dva svoja kandidata. Proti Obrezi na Notranjskem je zagovarjal dr. Dolenca, proti knezu Windisch-Graetzu pa Hrena. Kako veselje je bilo v .Slov. Narodu", ko je zmagal Hren in se je tako naredila luknja v narodno disciplino.
Sploh je .Narod" v teh letih izpodkopaval na vso moč veljavo volilnega odbora. Na ta način je moralo priti naposled do tega, da je ta odbor zgubil vso veljavo in ni mogel vinj nikdo več imeti zaupanje.
Tudi mi se nismo mogli več ozirati na ta odbor, če se je njegova avtoriteta pokazala le tedaj, kadar je priporočal kakega „Narodovega" ljubljenca., drugače se mu je od .Narodove" strani odrekala vsa veljava.
Priti je moralo prej ali slej do kakih novih političnih organizacij, do ločitve strank, do popolnega razpora, in zasluga za to gre v prvi vrsti .Slovenskemu Narodu", kajti vidno je, da brez prepira živeti ni mogel, če ni bilo prepira mej konservativci in liberalci, je pod kako drugo pretvezo prepir prouzročil.
Govori se, da sta tedaj posebno dva sedaj vplivna moža napredne stranke zanetila prepir, dr. Zarnik, že bolehen, je pa bil le bolj njijino orodje, nekak podnožnik, na katerega stopita, da se vspneta na površje javnega življenja.
Bodi kakorkoli, toliko je gotovo, da je .Narodovo" gSslo vedno bilo: .Bazpor in prepir", naj se sedaj še tako lepega dela. O najnovejšem prepiru izpregovorimo v prihodnjem članku.
Politični preg-led.
V L j u b lj a ni, 8. aprila.
Češko-nemška sprava. Nekateri dunajski liberalni listi pišejo, da je sedanje stanje na Češkem neugodnejše, nego je bilo pred dunajskimi konferencami. Sedanje stanje daje povod vednim razpo-rom mej Nemci in Čehi. Dunajske punktacije niso ni žive, ni mrtve, in baš ta nedoločnost je iznemir-Ijiva. Odločiti se jedenkrat vendar mora, ali dunajske punktacije še veljajo, ali so pa za zmiraj pokopane. Tako liberalni listi. Po našem mnenju so pač le Nemci krivi, da se stvar še ni odločila. Čehi so že dovolj jasno povedali, da se sklepov dunajskih konferenc več ne držč, ako se primerno ne premene. Nemci naj le odstopijo od njih, in gotovo jih nikdo več n&nje spominjal ne bo. Če jim je pa na tem, da se izved6 punktacije, naj pa le skrb^, da se njih veljava raztegne tudi na Moravsko in Šlezijo, in
(Dalje v prilogi.)
vabljivo ime .kurji tat". Sodomačinci trdili so, da je to ime značilo njegov stranski poklic, kateri je izvrševal s preeejšnjo premetenostjo. Dolg je bil in suh in vse na njem bilo je dolgo in suho. Dolgi, koščeni so bili prsti, dolge noge, skratka vse dolgo.
Precej z lahka je spravil druge nesrečnike, kateri niso bodisi zaradi slabih kondnit, bodisi zaradi še slabše mošnjice odšli domov, na izborno idejo, pogoltniti Tomaževe piruhe. Potrebno je bilo odpreti trdni zaboj. Bajonet je bil takoj pri rolti, dobili so še klešče. .Kolikor moči varujte deske, da se zabije potem vse lepo nazaj", komandiral je .kurji tat". To se jim je vršilo po godu, kmalu so sijali kurjemu tatu rdeči Tomaževi pirhi v obraz in debele pomaranče, tako zlato rumene, da se mu je kar skomi-nalo v ustih.
Tudi svinjina mu je bila po volji, potic bi se tudi ne brani! ali potico načeti, to ne kaže. Kakor so drugi mislili, so mu bili najbolj všeč goldinarji, ali na te so skrbno pazili drugi, da mu ni nobeden ostal mej prsti. Te so lepo dejali nazaj v papir. Nato se je pričela gostija, slična Lukullovim pojedinam v starodavnem Bimu, sumo da so tu delali bolj na lahko in »eno.
Kurji tat je vzel piruh, nalahko ga prebol v sredi počrez in odvzel rahlo obe lupini. Strokovnjak je bil v tem poslu. Istotako je učinil z drugim in tretjim i. t. d. Nihče se ni mogel ponašati s tako
virtuoznostjo, akoprem so poskušali za njim. Ali on je bil dobra duši. Tomažu je hotel ohraniti vsaj lupine cele, če ne že polne pirhe in lupil vsem in za vse, samo da oni doneso komis in svilnatega popirja. Še tisti dan so ostale samo pirhov razvaline. Drugi dan spravili so se na pomaranče, ravno tako jih jim je lupil .kurji tat", velikonočno nedeljo pa so pokušali še precej previdno in po malem svinjino. .Kurji tat" bi jo pokušal rad še v ponedeljek, a to se je zdelo drugim malo* preveč in spomnili so ga na' to, da naj misli, kakor je obljubil, na prenovljenje piruhov in pomaranč. Tu je apeliral na vse, naj doneso komisa, čimbolj plesniv, tim boljši. Donesli so mu vsega, on ga je mesil, zavil v svilen papir, nadjal lupine in piruhi so bili gotovi in tako je doletela ta čast vse lupine. Ta človek bi bil po mojem mnenju najbolji kipar, da bi se bil izučil, ali največji slepar in charlatan, da bi bil izučen kemik. Potem jih je dal v zaboj, položil v istem redu nanj deske in ga zabil in mirnim srcem s svojimi drugovi čakal prihoda Tomaževega.
Kot vesten vojak došel je Tomaž že v torek popoldne mesto v sredo zjutraj in poprašal precej po zaboju. Zaboj je nedolžno, kakor da bi se ga še ne dotaknile rokovnjaške roke, ležal pod posteljo. Povedati moram, da Tomaž ni bil kaj dobrih rok, velik sebičnež je bil in malo kedo se je mastil ob njegovih darovih. Danes pa je bil posebno dobre
volje. Komaj je odkrhnil deske, že je ponujal nesrečnikom piruhe in pomaranče. Beči se mora, da jih niso bili posebno veseli, potem je razrezal potico in kolač, na katerih pa človek z navadnimi zobmi ni imel veliko priboljška. Boljše vsejedno kot star komis! Svinjino pa je hranil zase, toliko zaželene stvari ni pokusil nobeden.
Čakali smo mi, kedaj pokusi piruh i« dolgo nismo čakali. Odsvalkal je lupino ali ne tako na lahko kakor .kurji tat". Potem je ugriznil v svilen popir, skoz katerega se je veščim očem svetil komis, on tega ni zapazil. Ali mej zobmi se mu je zdel piruh malo pretrd in pregrenek. Tomaž je imel dobre zobe, junaško ugrizne drugič in obstane.
.Teh piruhov pa že niso znesle naše kure", dejal je na videz mirno, poskusil drugo in tretje jajce ali vsi 50 bili istega okusa in trdosti kot prvi. Daniti se mu je jelo v glavi in koj se je zmodrila njegova ne baš hitro misleča butica, da je temu vzrok .kurji tat". Molčal je ali strašno se je maščeval. Poklioal je nekaj litrov piva, razdelil svinjino in kolač in gostil vse — razven .kurjega tatu".— Ta pa je dva dni klaverno postopal po hodniku in večkrat obiskaval Korenčka, toda brez vspeha, na belo nedeljo pa sta bila že oba brez priboljška in stala oba klaverno v hodniku, ker je bil zaradi ploha .befel* v rajonu stotnije.
prepričani smejo biti, d« se potem najradikalneiši Mladočehi ne bodo npali glasovati proti njim, ker bi potem sprava bila zares češkemu narodu le v korist.
Razpor mej nemškimi nacijonalci in nemškimi liberalci je vedno hujši. Tako zahteva liberŠka nemško-narodna »Volkszeitung" od praškega nemškega vodstva, naj prisili jednega nemško-liberalnega poslanca, ki je nemško-narodni stranki jako zopern, da odloži mandat. Liberški listi preti liberalcem, da nemško-narodna stranka začne proti njim najhujši boj, ako ta mož ne odstopi. Se hujše je pa nasprotje mej liberalci in nemškimi nacijonalci v šleziji. Načelnik nemško-narodnega drnštva v Opavi je pozval v nekem oklicu nemške nacijonalce, naj ne kupujejo pri liberalnih, zlasti pri židovskih trgovcih. Ta poziv je vzbudil veliko nevoljo v liberalnih krogih, ki sedaj v društvih in shodih zabavljajo proti nemškim liberalcem. Kakor se kaže, je poslednja državnozborska volitev tako poojstrila nasprotje mej obema nemškima strankama v Sleziji, da se bode dalo še težko poravnati. Slovanom more ta ratpor le koristiti.
Srbska skupščina. Prva seja skupščine je pokazala, da so vladna poročila o zmagi pri volitvah bila neresnična. Liberalci imajo samo 63 poslancev, dočim jih je za sklepčnost treba 68. Radikalci so zahtevali, da se po imenih preštejejo poslanci in ee konstatuje, da je njih privržencev ravno toliko, kakor vladnih, pri čemer so hoteli šteti rudniške poslance, katerih izvolitev je vlada posilno razglasila za neveljavno. Ko se vlada ni hotela udati, so pa radikalei in oba naprednjaka odšli. Ostalo je le še 63 poslancev. Minister notranjih stvarij je pa izjavil, da je zbornica sedaj tudi sklepčna, ker prav za prav skupščina ne šteje 134, temveč le 125 poslancev, in je torej za sklepčnost treba le 63 poslancev. Poslednji volilni red, katerega so radikalci sklenili, po njegovem mnenju ni veljaven. Kako neosnovana je trditev ministrova, se razvidi iz tega, da so se volitve vršile po tem poslednjem volilnem redu. Če ta volilni red ni veljaven, potem vsa skupščina ni veljavna. Ministrovo tolmačenje ustave jo pač nasilstvo. Skupščina bode razveljavila mandate izstopivših poslancev in pri novih volitvah se nadejajo liberalci dobiti večino.
Politične razmere v Italiji so jako žalostne. Narod je zgubil že skoro vse zaupanje v javne naprave in se za vse politično gibanje jako malo briga. Prrvsacih volitvah prihaja manj vo-lilcev. Ves državni ustroj nekako boleha. V šolah je vse narobe. Na vseučiliščih se le malo uče, pa mnogo razgrajajo, pa tudi na druzih državnih šolab ni skoro nobenega vspeha. Finančne in kreditne razmere so v največjem neredu, v posamičnih upravnih uradih smešne malenkosti, birokratičen centralizem in meSanja kompetencij vse spridijo in preprečijo vsake reforme. Tudi v vojski ni vse v redu. Vlada bi torej imela dovolj dela, ako bi hotela napraviti kak red, ali dosedaj se nobena vlada ni dosti brigala za take stvari, ki so morale pripeljati do velicih sleparij in zmešnjav. Vsaka vlada je le s proticerkvemmi naredbami odvračala pozornost prebivalstva od druzih stvarij. Tako dela tudi sedanja vlada, katera pred vsem hoče le civilnemu zakonu pripomoči do izključne veliave.
Nezadovoljnost na Finskem proti Rusom je jako velika, ker ruska vlada Fincem vedno bolj omejuje svobodo. Ta nevolja pokazala se je posebno na 2. dan februvarija, ko je slavil rojstni dan finski pesnik Runeberg. V več krajih so bile veselice, na katerih so se pele in deklamovale pesni tega pesnika, v katerih se izraža precej jasno sovraštvo do Rusije. Generalni gubernator je po tem dogodku v okrožnici opomnil gubernatorje, da se odslej programi tacih veselic poprej morajo predložiti v pregled gubernatorjem, oziroma policijskim oblastvom. Da je pa novi ukaz vzbudil v deželi še večjo nevoljo, še praviti ni treba.
Varnost v Sibiriji je jako majhna. Vojaki morajo sedaj stražiti pri večjih cestah, pa še vedno se mnogokrat pripeti, da so trgovci oropani. Čudno to ni. Sibirija je redko naseljena in ima torej dosti skrivališč za roparje. Iz Rusije pa že dolgo izganjajo v Sibirijo vse slabše elemente, kateri pač ne pospešujejo gospodarskega razvoja v Sibiriji.
Dva poraza luksemburške vlade. Po Iuksemb^urški ustavi lahko državni svet oprosti predloge vsprejete v prvem branju drugega branja.
Priloga 8Q. štev. »Slovenca" dn6 8. aprila 1893.
Vlada se je nadejala, da državni sv&t zakona, po katerem se smejo osnovati samostani brez državnega dovoljenja, ne bode oprostil druzega branja. Potem bi ta »akon bil prišel še jedenkrat v zbornici na vrsto. Ta čas je pa nova volitev za zbornico in nova zbornica bi pa morda la zakon v drugem branju zavrgla. Državni svet je pa omenjeni zakon oprostil drozega branja in je torej že stopil v veljavo. Oprostil pa ni druzega brania načrta o kon-verzaciji luksemburškega dolga, za kateri se poteguje vlada. Ta nepopularna predloga pride torej v novi zbornici še jedeukrat na vrsto in je vsekako pričakovati, da bode še zavržena. Ko bi vlada bila kaj občutljiva, bi po dveh tacih porazih odstopila, ali liberalni ministri imajo debelo kožo in še dalje ostanejo, da le odločno katoliški možie ne pridejo na krmilo. Seveda je posebno liberalcem na tem, da vodi volitve liberalna vlada.
Cerkveni letopis.
»Klerikalci" in framasoni na Francoskem.
Dogodek iz tožbe po »slavnem" panamikem škandalu je zopet jasno pokazal, na kateri strani so možje, kojim gre zaupati, ali med »klerikalci" ali med framasoni. Karol Lesseps je razodel svetu, da mu je vlada obljubila, da bo najmilejše sojen, ako vsaj jednega konservativca spravi na zatožno klop kot sokrivca pri panamskih goljufijah. Ou je vladi odgovoril, da mu to ni mogoče, ker noben ud omenjene stranke ni zahteval, ali prejel kakega podkupila. — In kmalu potem je gospa Cottu, koje mož je bil v ječi, prisegla, da jo je načelnik policije poklical pred se ter ji ponudil, da bo oprostil njenega moža, ako obdolži kakega uda nasprotne stranke, da je kriv podkupljivosti. Nasledek takih razodetij je bil: nekaj odstopov, mala kriza — kakor je to že v navadi. Toda kaj pomaga vse to? Če je en politični pustolovec odstranjen, pride drugi, ravno taki, ali pa še hujši na njegovo mesto. Francoski katoliki so premalo odločni v tako kritičnem položaju. Ko bi oni glasno zahtevali razpust parlamenta, in se potem pri volitvah z vso odločnostjo vstopili za katoliške kandidate, bi vlada, ki tako sramoti francosko deželo, kmalu odletela, in nastopili bi boljši časi. Seveda, če se pa večina prebivalcev raje d& vladati samopašnim pustolovcem, potem mi mislimo, da tu ni nobene pomoči več.
„Cath. Times*.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. aprila.
(Medvodske občine odber) je izvolil jednoglasno prošli vtorek prevzvišenega kneza in škofa ljubljanskega za častnega občana svoje občine.
(Prevzvišenega gospoda knezoškofa ljubljanskega) zdravje, ee je zadnji čas znatno zboljšalo. Tretji dan že reduo vstajajo ter prebijejo nekaj ur zunaj postelje. — Beg daj visokemu bolniku kmalu popolno zdravje!
(Nevarno je zbolel) kakor se nam poroča z Brezovice preč. g. Janez Potočnik, župnik in zlato-mašnik na Brezovici pri Ljubljani. Zapustile so ga vse telesne moči in neugasljiva žeja ga tare. Včeraj prvič ni šel več maševat. Danes pa tudi ni več vstal. Priporoča se vsem prijateljem in znancem, posebno pa še sobratom v »memento".
(»Novice" sam« zoper sebe.) »Novice na dolgo in Široko odgovarjajo na vrstice, ki smo jih nedavno proti njim napisali v »Slovencu". Med drugimi pravijo: »Za najne8ramnije obrekovanje pa moramo označiti Slovenčevo trditev, da bi se kdo iz našega lista mogel trajno navzeti sovraštvo do ljubljanskega škofa . . . Ravno tako smo pripravljeni glede ljubljanskega škofa vselej vse popraviti, ako se poiasni, da morda nismo bili prav poučeni, kar nam je le za resnico in še celo želimo, da se stvari popolnoma pojasnijo, in se pokaže, da je vse, kar se govori proti škofu povsem neoanovano." Res lepe besede! Toda kaj pomaga ako »Novice" v istem članku v dejanju same sebi bijeje v obraz. Pišejo namreč: Da smo mi obsojali rovanje proti slogi pod pritvezo »pristnega katoličanstva", to se nam ne sme šteti v greh, ker smo to storili iz trdnega prepričanja, da je nesloga mej Slovani, naj se že goji pod to ali ono pretvezo naposled le v korist nemškim liberalcem, največjim sovražnikom naše vere in narodnosti. „Slovenec" nam tudi ni dokaial, da nismo
imeli prav. V to imamo najboliši dokaz nedavno v »Neue Freie Presse". Nedavno je jako hvalila na-šega milostljivega kneio-škofa Missio in sicer za kaj, ker je sodila, da on ovira narodno gibanie in pospešuje narodni razpor in tako slabi Slovence. Mi smo pač prepričani, da se »Neue Freie Presse" v svoji sodbi o ljubljanskem škofu moti. To pa moramo reči, židovski list ni pel škofu slave zaradi tega, da bi bil mislil, da je njegovo delovanje veri v korist, temveč gotovo jedino zaradi tega, ker se je nadejal, da razpor, ki se seje pod pretvezo katoličanstva, naposled koristi le brezverskemu nemškemu liberalizmu. Mi pa tega nismo navedli, da bi morda hoteli grditi višjega našega duhovskega pastirja, temveč jedino zaradi tega, da naši čitatelji spoznajo, da je tudi nesloga zasejana pod pretvezo pristnega katoličanstva lahko verskim nasprotnikom v korist."
—	Torej »Novicam" mora najprej na pomoč »Neue Freie Presse", ki slavo poje našemu škofu!! Oglejmo si to »glorijo", katero poje »Neue freie Presse" in potem bomo videli, kako »Novice" pobero iz listov če treba tudi židovskih le vse, kar porabljajo proti škofu, ne pa tudi tega, kar govori zanj. »Neue freie Presse" dne 9. marca t. 1. v dopisu iz Ljubljane tako-le slavo poje našemu prevzv. škofu: »Unser Kirchenfilrst strebt die nationale Filhrerschaft der Slovenen ebenso an, wie Strossmajer jene der Cro-aten an sich gerissen bat, nur mit dem Unterschiede, dass dieeer gegen Osten schaut, wiihrend Missia nur in Rom das Heil erblickt . . . Die Deutschen im Lande mochten beidenationalen Fractionen gleich-massig als vogelfrei erklitren und jedenfalls erbli-cken jene (t. j. Nemci. Op. vred) in Missia einen gefahrlichen Gegner". — V istem dopisu ovaja židovski list našega škofa vladi zaradi njegovega zadnjega pastirskega lista, rekoč: »Der letzte Hirten-brief dieses Bischofes — erregte durch sejne auf-fallende Sprache allgemeines Autsehen und kann auch bei der Regierung nicht unbemerkt geblieben sem." — Taka slava (!!!) se je pela nedavno v tem židovskem listu našemu škofu in vendar se drznejo »Novice" pisati, da je »N. F. Presse" nedavno jako hvalila našega prevzv. škofa, niso pa omenile teh besedij židovskega lista, četudi trd^, da so pripravljene vse popraviti, ako bi ne bile prav poučene!! Tako ravnanje ni pošteno.
(Pesvetevanje glede razdeljenja skupnih zemljišč.) Dne 4. aprila t. 1. zbrala se je agrarna komisija pod predsestvom dvornega svetnika barona Hein-a, kateri se je pridruži ministerski tajnik dr. Beck, poleg imenovanih vdeležili so se seje člani agrarne komisije: deželni odbornik dr. Fr. Papež, dež. nadsodišča svetnik L e v i č n i k, dež. sodišča svetnik Pleško in Martine k, dež. vlade svetnik Scbaschel, gozdni nadzornik Goli, nad-inžener Witschl in revizijski geometer Sittig.
—	Deželni odbor je namreč, izvršujoč sklepe deželnega zbora pripravil nekaj predlogov za sedanje deželnozborsko zasedanje, kakor naj bi s« znižali stroški agrarnega postopanja pri razdeljtvauju skupnih zemljišč. — Agrarna komisija pretresala je načrt zakona ; o katerem se posvetuje deželni zbor kranjski v prihodnjem zasedanju in s katerim se prenarejajo nekatere določbe sedaj veljavnega agrarnega zakona. Komisija se je izrekla za to, naj bi se osnovala nova službena mesta nadgeometrov in sicer po eno pri vsakem lokalnem komisarju, katere naj bi plačevala država.
(Koreške Šolske razmere) Da temeljito poiasni tužne šolske razmere koroških Sloveneev, je „kato-liško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" izdalo spis: »Der Special-Lehrplan fflr den Unterricht in der sloveniscben Sprache an den utraquistischen Volksschulen Karntens und des-sen Durchfuhrung". Korenito, s številkami se tu dokazuje, kako se razne naredbe o slovenskem pouku n e izvršuieio. Obširneje o tem še izpregovorimo.
(Požari.) Iz Primorja: V Sonkih zgorel je 3. t. med službo božjo del hiše, skedenj s senom in hlev. — V Tržiču gorel je 5. aprila zvouik farne cerkve. ' Škode je nad 500 gld. — V ČerVinjanu vpepelil je 6. aprila ogenj 15 hiš. Škoda je velika, beda še večii.
(Napad.) Drugi velikonočni praznik napadel je nepoznan zločinec vojaka, vračajočega se iz Ločnika. in mu zasadil nož v prsa. Ranjenec visi mej življenjem in smrtjo.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Župnija Kropa je podeljena č. g. Frančišku Ho-
n i g m in d a , sedanjemu /upniku t Osilnici. — V stalni po ko i so stopili čč. gg.: J. Belar, župnik v Rovtah; Anton Ntmri, župnik v Smar-tinu pod Šmarno goro; Tomaž Si i bar, župnik ? Dupljah, ki se naseli v Kramu, in Ignacij Mali, ekspozit r Bibnem. — Kot farna upravitelja sta nastavljena čč. gg.: Mihael Trček v Smartinu pod Šmarno goro in Jaoei Hladnik v Bovtab.
(Imenovati) je pristav grof Albert Coroniui, sin N. E. grofa Franca Coroninija, oiinisterskim tajnikom.
(Občinaka volitev.) V občinski odbor v Ložu so izvoljeni za župana g. Gregor Lah, poštar v Ložu, za svetovalca gg. Frane Kovač in Jakob Mlakar.
(Nezgode.) Velikonočno nedeljo se je pri streljanju s topiči hudo v obraz obstrelil posestnika sin Janez Ancelj v Semiču. — Osemletni otrok cerkve-nika Mih. Makovea v Preeerju je vtonil v potoku Ribniku.
(Razpisane so fare:) S m ar ti n pod Šmarno goro, Duplje v kranjski dekaniji, Rov te v vrhniški dekaniji in Motni k v kamniški dekaniji do 12. maja t. 1.
(Slovensko gledišče.) V nedeljo dne 9. aprila se bo na korist kapelniku dramatičnega društva gosp. prof. Fr. Grbičn predstavliala „Cavalleria r u s t i c a n a", opera v jednem dejanju. — V cerkvenem zboru poje iz prijaznosti oddelek pevskega zbora „Glasbene Matice". Začetek ob 8. uri.
(Odlikovanje.) Gosp. Janez Zadnikar, trgovec s steklom v Gradcu, sin ljubljanskega pa-sarja in hišnika g. Val. Zadnikarja, odlikovan je bil te dni za svojo iznajdbo steklenih kopelnih ban za tiče (Vogelbadekabmen) od akademije za znajdbe v Parizu s tem, da ga je imenovala častnim članom in mu priposlala častno krasno izdelauo diplomo in svetinjo. To je že peto odlikovanje, katero si je pridobil naš rojak g. Janez Zadnikar.
(Avstrijski romarski vlak.) obsezajoč 300 oseb obojega spola in mnogo duhovnikov, peljal se je včeraj z Dunaja preko Pontablja v Rim. Njim so se pridružili štajerski romarji v St. Mihelu, Tirolci v Selztbalu. Korošci in K r a n j c i pa v Trebižu. Takoj za temi je pa vozil vlak 398 poljskih ro-mariev it Galicije.
(Novice i Reke.) Našo gimnazijo, katera mora po receplo madjarskem in lahonekem na vsak način iti iz Reke, bi rada imela tri mesta, namreč: Sušak, Ognlin in Senj. Zadnje mesto je imelo do nekaj let spodnjo in gornjo gimnazijo. Pred kakimi štirimi leti mu je pa vlada vzela zgornjo, in sicer zato, ker so Senjani odločno kazali svoje hrvaško mišlienje. Take kazni se pri nas uporabljajo, da bi se z njimi zadušil narodni duh. Senj torej gotovo ne dobi višje gimnazije, dasi je pripravljen za-ojo vsako leto žrtvovati 5000 gld., ker je še vedno pri nas ona vzorna (!) vlada bana Hedervarj-a. Tudi Ognlin je ne dobi, ker mora biti na vsak način v Primoriu jedna hrvaška višia gimnazija. Naipreje bode tedaj na Sušaku, kateri rad dd prostora za zidanje poslopja. Za Šušak bode gimnaz'ja v vsakem oziru velicega pomena. Potem dobi to mesto tudi toli potrebuo cerkev. Ako bi ne bilo kmalu cerkve, bi se začelo pagaosko življenje. Tega si pa menda nihče ne želi, ako v resnici liubi svoj narod.
—	3. t. m. priplul je v naše pristanišče angleški parobrod .Turbo". Prišel je iz Rangeona. Vožnja je trajala 28 dnij. Prinesel je 2659 ton ali 28.402 žaklja riža in 62 ljudij. Riž se bode tukaj očistil.
—	4. t. m. je imela Nadina Slavjanska koncert na Sušaku v sobani hotela »Continental". Dobro je bil obiskan. — 3. t. m. je nastal na Fiumari požar. Po enournem naporu so ga zadošili in tako odvrnili večio škodo. Isti dan je bil ogenj tudi pri Kalvariji. Tudi ta je bil hitro zadušen. — Te dni je pri nas silno veliko tujcev. Dasi so vsi hoteli in gostilne napolnjeni, vendar ni prostora za vse. V noči 3. t. m. ie hodilo 300 oseb od gostilne do gostilne, od kavarne do kavarne, ne da bi bile našle prenočišča. Privabila pa je k nam toliko tujcev ljuba pomlad. Zrak je sedaj tukaj mil, vreme primerno toplo. C*et|e sadnih in drnzih dreves razširja svoj vonj na vse strani. Drobni pt čki, vrnivši se k nam, drobč svoje pesmice. Vse človeka blaži m razveseljuje. Ta mesec je najugodnejši; v maj-niko nastopi že vročina. — Vina je še tmirom polno na naši obali. Tu in tam napravi ta ali oni lukniico v sod ter se napije Bakove esence, vendar vsak ni pri tem posebno srečen. Morski nadzorniki so )ih že več zasačili in jim preskrbeli brezplačno
stanovanje in hrano v temnici. TaJ sreča je včeraj doletela tudi nekega Jakoba Vičiča iz Logatca, — Poštenost traja uajdalje, cel6 ua Reki,
(Mestna hranilnica lmbljanska. Upravni odbor mestne hranilnice liubljanske izvolil je v svoji seti dne 5 t. m. novim predseduikom podžupana ljubljanskega, g. Vasa P e t r i č i č a.
(Volilni shod.) Klub občinskih svetovalcev ljubljanskih, pomnožen t uekaterimi zaupnimi možmi izmej volilcev, sklicuje zaradi bližnjih letošnjih do-polnilh volitev v občinski odbor shod volilcev v nedeljo due 9. t. m. ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani.
(Udeleiencem romanja t Rim) naznanjamo, da je ravnokar izšel .Kratki kažipot" v obliki kuiižice iu se dobiva pri prireditelju romarskega vlaka, g. J. Paul i nu v Ljubljani. Obseza ta .kažipot" nekaki vspored. po katerem se bode ravualo največ udeležencev. Prodajali ga bodo tudi med vožnto v vlaku.
(Jubilej st. Očeta.) Šolski svet v Krškem je zaukaial, uai se po veem okraju 10. aprila primerno slavi s šolskimi otroci 50-letnica škofovanja sv. Očeta Leona XIII., ter je omeujeni dan prost šolskega pouka.
(Patrijetično gospejno pomožne društvo) za
Kranjsko ima v soboto 8. t. m , dopoludne ob 11. uri, na Turjaškem trgu št. 5 svoj redni občni zbor.
(Poročil) se bode v ponedel|ek v trnovski cerkvi g. Anton vitet Franken z go.spico Minko P a n-cetovo iz Trnovega. Gosp. vitez Franken se je nedavno odpovedal protestantovski veri ter je prestopil v katoliško.
(Umrla) je 5. t. m ob 8 uri zjutraj gospa Klotilda Bader, soproga g. Alojzija Baderja, sve-čarja v Gorici, po dolgem belehauju za rakom, v 42. letu svoje starosti. Pogreb je bil 8. aprila ob 3. uri popoldne. Velik sprevod pričal je, da je bila pokojna visoko čislana v Gorici.
(Ik Ribnice na Pohorja) se nam piše, da je ondi umrla blaga mati in gospodinja Ana Straiker. Hvalijo jo kot posebno dobrotnico revežem, vzlasti zapuščenih sirot; vneta je bila tudi za ondotno bralno društvo. Blagi ženi daj Bog večui mir in obilno plačila za njena dobra dela!
(Zaradi nenravnosti na nemškem gimnazija ▼ Ogerskem Hradišti.) koje smo omenili te dni, se poroča dalje, da bode izključeno še 22 dijakov. Osmi razred bode popolnem zaključen, ker bi v njem ostal samo — jeden dijak!
(Kardinal Gruscha v Gorici.) 3. t. m. pripeljal se je v Gorico kardinal Gruscha. Prevzvišeni so mu šli naproti na kolodvor. Govori se, da ostane visoki gSst nekaj dnij pri nadvladiki v gosteh.
(Z Goriškega.) .Corriere", znani židovski list v Gorici, blagruie v tedni zadnjih številk Ameri-kance, da smejo se roditi, živeti, umreti in pokopani biti brez — duhovnika, mej tem, ko pri nas se človek ne more niti roditi niti umreti, da bi ue bil nadlegovau od duhovnika! „L' Eco del Litorale" ga zavrača pikro: .Toraj ideal Corrierjev o človeku je — život, je pes. ki ima srečo živeti in umreti faktično — brez sitnega duhovnika!.... Kar se nas tiče, mi bi svoj jezik, dasi ga strastno ljubimo, stokrat žrtvovali, ako bi ga morali rešiti, le s pogojem. da se ponižamo izrekati take blasfemje in se vrstiti mej živali kakor .Corriere", ki se na sramoto vseh Goričanov imenuje — .Goriški" .... In ,isti .Corriere" je tako nesramen, da očita duhovnikom ... ker nečejo ničesar vedeti o društvih .Gmna-stica", .Ouione", .Lega". (Tem vstm društvom velja .Corriere" za evangelij) ... A, za Boga, kdo, more brez srama se uvrstiti mej sodrgo, ki se ponaša s brezverstvoro, ki zbesm, če le duhovaika zagleda! — Po mojem mnenju — nadaljuje vrli dopisnik — Eeo spretno brani verske interese, a v narodnih pušča le liberalcem prvo besedo. Ti pa vporabljajo to priliko, da vtihotapljajo v narod — liberalizem. To taktiko liberalcev je kat. slov. stranka na shoda v Ljubljani dobro znala ceniti. Zato pa ie osnovala svoj program na podlagi versko n a-i rodni. S tem dejaniem so liberalcem iz rok izvili magično sredstvo, s katerim so v ljudstvu vsak viši idealni vzlet oduševali m je slepili, da jo le za njimi, liberalci, drlo. Naj le zijajo slovenski liberalci in ^ psujejo katoličane — izdajice zastonj, ljudstvo jim I ne verjame več, ker spoznava in pripoznava, da je ravno delovanje „k j e r i k a 1 c e v" res — u a rod no. Sedaj, imaioč te skušnie, postavimo se na podlago verskon a r o d n eg a programa kakor katoliški shod
v Ljubljani. Združimo vse konservativne (— ta beseda mi ne ugaja, ker žalibog sedajni konservatizem preveč konservira staro slabo, a premalo se oklepa starega sicer samega na sebi, a glede nas novega dobrega — Prelag.) moči, ki vsled liberalnega, brez-Terskega počenjauja Corrjerjevega — dremajo, Na omenjani podlagi združeui, bomo mogli vsi n a krščanski uačin, zakonito, vestno pospeševati našib prebivalcev blagor verski, gmotni in narodni!" — Gospod vrednik! Jaz nemam tem besedam Eco-vega dopisnika ničesar dostaviti. Kolikor Vas poznam — tudi Vi ne. Samo to bi ue dodal ampak iz spisa povzel: Živel Kristus! Ako bo ta res cel v nas živel — narodnosti nobeni, uiti slovenski, se ne bode kriv ca godila Kristus je bogat, ima za vse zadosti!	Liga -f- 1.
(Občni zbor za droge gostilničarjev, krčmarjev in kavarnarjev) te jako marljivo poslujoče zadruge, vršil se je zadnji četrtek v Hafnerjevi pivovarni, prav mnogobrojno obiskan. Predsedoval je načelnik gosp. Ferline, kot obrtni komisar pa navzoč bil magistratni tajnik g. Sešek. Iz poročila poročamo na kratko le sledeče: Zadruga imela je dva občna zbora in šest zadružnih sej. Mnogo posla prizadelo je zadružnemu načelniku, oziroma tajniku, vravnati psenaredbo pravil, katero je sklenil pred letom občni zbor, tako da je slavna deželna vlada ista z malimi neznatnimi pr<.uaredbami konečuo je odobrila. Stanovska čast je bila ljubljanskim gostilničarjem vedno prvo vodilo, in ta je siiajuo vspela, ko je zadruga frva povzdignila glas proti zlorabi gostilničarske obrti, karera se je sedaj bvala Bogu odpravil^. Delovalo pa je zadružno starešinstvo tudi na to, naj bi se od vsacega, kateri hoče pričeti go-stilničarsko obrt, zahtevalo, da je poštena oseba in da ima tudi za obrt sposobnost. Zadružno stareš n-stvo storilo je v tej zadevi ua odločilnih mestih svoje korake, in se vsakemu postopanju avstrijskih gostiluičarskib društev v ta namen pridružilo. Vre-dilo se je tudi denarno stanje društva. Sprejemnina iznaša 850 gld. in je naložena v hranilnici. Zaradi predaje smodk v gostilnlcah iu kavarnah, da bi iste smeli kupovati gostilničarii in kavarnarji v glavni tabačni zalogi v Ljnbliani, se je mnogo storilo po vlogah in tudi po osebnem posredovanju načelnika pri predsedniku finančne oblasti za Kranjsko. A do-sedaj je bilo vse brezvspešuo, vendar pa ni obupali, da bi se po skupnem naporu vseh avstrijskih go-8tilničarskih društev le ne dosegel še ugodni vspeh in priborila prodaja smodk po starem načinu, dasi se vsa oblastva eklicu:ejo na to,, da to, kar velja za prodajo smodk po gostilnicah in kavarnah za Ljubljano, velja i za Dunai iu za vsa druga stolna mesta v Avstriji.	(Konec sledi.)
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) je dni zopet zaznamovalo jako lepo in zložno pot čez hribovje nad Črnučami. Pot ta drži od črnuškega mosta po stan gameliski cesti, dalje po vrhu Čez Rašico, Dobčno, mimo Hdbaškega gr«du in prejšnjega mi na. fez travnike v Trzinj. Hoda ie 3 ure. Znamenja so rudeča, razgledna mesta označena z rudečim križem. Na mnogih kranh je čudovito krasen razgled. Poletue mesece bi svetovali pot iz Tr-zinja na Črnuče, ker te ondot senčnato. Društvo napravi v sredo, duč 12. t. m., v vrtnem salonu „pri Maliču" prvi društveni večer z zanimvim preda-vaniem o .Kamniških planinah", s petjem in godbo. Nadeiamo se, da bode mnogo domoljubnih Slovencev počastilo mlado, a čvrsto društvo, ter mu tako izkazalo svoje simpatije.
(.Katoliško podporno društvo v Celju") ima svoj letni občni zbor v nedelio, dnč 16. aprila t. L ob 3. uri popoldne v gostilni .Pri belem volu" (Koseber) s tombolo vred. Pri tej priložnosti se bode volil tudi nov odbor za prihodka tri leta. K obilni udeležbi vabi uljndno ODBOR.
Telegrami.
Dunaj, 8. aprila. Poroka bolgarskega kneza bode dnč 20. t. m. Princ je oddal v vnanjem uradu svojo karto za grofa Kal-noky-ja.
Dunaj, 8. aprila. Umrl je dalmatinski namestnik genaral Blažekovic.
Gradeo, 8. aprila. Poslanec Hoilsberg je danes stavil od 28 poslancev podpisani predlog, v katerem se opozarja na to, da je južna železnica z dnem prvega aprila jako povišala svoje tarife, kar prouzroča veliko gospodarsko škodo, ter zahteva proti tem primerne naredbe. Predlog se je izročil železniškemu odseku.
„
Sofija, fr. aprila. Učni raiijiftet Zivkov nadornefstuje kneza, dokldr se rte povrne
Beligrad, 7. aprila. Predsedstvo afcup-scifie je pozvalo izstopivse poslance, da. pošljejo svoja poslanska pooblastila, da verm-kaoijeki odsek pretresuje njih volitev. Če pooblastil ne pošljejo, se njih mandati razveljavijo in razpišejo nove volitve.	j
Rim, 7. aprila. Papež vsprejme dne j 23. aprila nemškega cesarja. V.	|
Umrli ho:
6.	aprila. Marija Pongrao, mestna uboga, 56 let, Karlovska cesta 7, oslabljenje.
7.	aprila. Jcra Per, gostija, 8<i let, Resljeva cesta 23, marasmus senilis.
V bolnišnici:
5.	aprila. Katarina Arbar, kajžarjeva žena, 29 let, jetika.
6.	aprila. Jakob Miks; delaveo, 44 let, tuberculoa, palm. — Ernest Markels, mizar, 30 let, tuberculos pulm. — Ana Kerhlibar, gostija, 59 let, tuberculos. pulm. — Boštian Selan gostač, 78 let, pneamonia.
Vremensko sporočilo.
Zalivala.
Vsem onim, ki so bodisi z denarno podporo, bodisi s sodelovanjem pripomogli, da se ja občni zbpr našega društva in slavnost papeža Leona XIII. dn6 5. t. m tako sijajno završila, slasti vrlim gjf. pavdem slavnega pevskega društva »Lira" iz Kamnika in gg. govornikom, preč, g. slavnostnemu govorniku dr. A. Medvedu iz Maribora, g. Pil. Kandutu iz Sinihela, g. Drag. Hribarju iz Celja, in vsem ostalim, ki so se iz rodoljnbja žrtvovali za dobre namere našega društva, izrekamo prisrčno svojo zahvalo.
V Celovcu, dn6 7. malega travna 1893.
Odbor
katoliško-,političnega in gospodarskega društva * za Slovence na Koroškem.
a &	Cas	Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine 1 na 24 ur v i mm
opazovanja		zrak o* eni t u	toplomer« p. Oe litju			
7	7. u. zjut. 3. u. pop. 9. a. sveč.	74^ 5 7410 742-1	20 14 3 78	si. vzh. n »t	jasno n n	0 00
o iT'
f
198 1
S prežalostnim srcem naznanjam, da je Bogu d'>padlo mojo ljubljeno soprogo oziroma mater
Josipino Košak
v 49. latu njene starosti dne 8. aprila 1893 ob 9. uri dopoludne po kratki, mučni bolezni, k sebi poklioati.
Pogreb blage rajne« bode dne 10 tega mes. ob 9. uri dopoludne na pokopališču na Grosupljem.
Priporočam blago ranjoo v prijazni spomin in pobožno molitev.
Stranska vas, dne 8. aprila 1893-
Frano Košak,
soprog.
m. »T«u. i« x	l o	„	„
SrMnia temperatura 8 0 aa 0 8' nad norm»lom
Razpisane dijaške ustanove.
V drugi poloviai šolskega leta 1892/93 so razpisane na- i stopne dijaške ustanove:
1.	Tretja ustanova Jurij Gollmayrjeva v znesku 108 gld. 40 kr. za uboge dijake z Gorenjskega. Prezentacijsko , pravo ima knezoškofijski ordinarijat.	I
2.	Tretja in šesta Josip G o r u-p o v a dijaška ustanova v znesku 250 gld. Ustanovi podeljuje ustanovnik sam.
3.	Jakob Grudnova ustanova v inesku 47 gld 88 kr. Prezentaoljsko pravo pristoji zdaj župniku v Vel. Laščah.
4.	Prva in druga ustanova Antona Jellouschek-a vit asa pl. Fiohtenau-a v znesku 477 gld. Prezenta-oljsko pravo ima knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani
5.	Prva in druga ustanova Matije K o d e 11 e na leto 54 gld 60 kr. Pravo do nje imajo študujoči sorodniki iz Dapelj.
6.	Simon Kosmačeva ustanova v znesku 85 gld. Prezentacijsko pravo ima knesoškofijiki ordinarijat v Ljubljani.
V. Andrej Luscherjeva prva ustanova v znesku 26 gld. Prezentacijsko pravo ima mestni župnik v Kočevju.
8.	Druga ustanova Ivana M ii 11 e r j a v znesku 80 gld. Prezentacijsko pravo ima Urban Moller v Žabniiti.
9.	Tretja ustanova Krištofa Planklja v znesku 31 gld. 30 kr. \\Yvm
10.	Jos. Pretnarjeva ustanova v znesku 36 gld. 29 kr. Prezentacijsko pravo pristoji posestniku Lenartiču v Gorjah in ondotnemu župniku.
11.	Ant. R a a b o v a ustanova (I.) v znesku 116 gld 60 kr. Prezentacijsko pravo pristoji magistratu ljubljanskega mesta.
12.	Anton R a a b o v a ustanova (II.) na leto 205 gld. Prezentacijsko pravo pristoji mestnemu magistratu v Ljubljani.
13.	Maks Henrik pl. Searlichijeva ustanova v znesku 52 gld. Prezentacijsko pravo ima kranjski deželni odbor.
14.	Andr. Schurbijeva ustanova v znesku 30 gld.
15.	Jos. S ker leva ustanova v znesku 93 gld. 58 kr. Prezentacijsko pravo ima ljubljanski knezoškofijski' ordinarijat vred s župnikom v Tomaju.
16.	Jan. Stampfleva ustanova (VI., VII., XI., XII., XVII, XX. in XXM. prostor) po 50 nld. Prezentacijsko praio pristoji občinskemu svetu kočevskega mesta.
17.	Neže Sohittnig ustanova po 16 gld. 87Vi kr. na na leto. PreieataoijBko pravo pristoji knezoškofijskemu ordina-rijatu v Ljubljani.
Prošnje za te ustanove, podprte s potrebnimi pismenimi dokazili in spričevali, potom šolskega vodstva do 30. dne aprila 1893.
Zahvala.
Javno zahvalo izreka blagorodnemu gospodu Ivanu Plan-tan-u, c. kr. notarju v Ljubljani, za njegovo natančno brezplačno vodstvo pri srečkanju rečne loterije v prid misijonske bil« v Kočtvji.
Odbor za aidanj« ondotn« misijonske hiše.
rji
Zahvala
"ukajšnja farna cerkev dobila j« od neko blsge tukajšnje dobrotnice za letošnje piruhe krasen, zlat masen plašč. Bog naj oni dobrotniui stotem« povrne! Plašč oskrbela je jako trpežno in primeroma ceno blag. gospa Ana Hofbauer v Ljubljani.
Dobrepolje, 6. aprila 1893.
JnllJ Čuk,
administr. in špirit.
Ana Rupnik, 1
izdelovalka umetnih cvetlic, v Ljubljani sv. Petra cesta 13,
priporoča se visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih	155 4—4
šopkov za altarje in sveče, vencev za banderje
in sploh vseh v to stroko spadajo-ih umetnih izdelkov, kakor tudi popolne Oprave za nove mase po najnižji ceni.
JTovost!
Novost!
1
le najboljše kakovosti
priporoča
v veliki izberi in po nizkih cenah
L. Mikusch,
tovarna solnčnikov in dežnikov
v Jkj-u.teljaiai, 179 19-5 Mestni trg Štev. 1£5.
Mnogo tovarnarjev je,
kateri rabijo karbollnej za varstveno sredstvo proti vsakovrstnim mrčesom, gnilobi in trohnobi lesa. hišni in zidni gnilobi; mokrim U,.,,^!, <tlnv originalni karbollnej
senam itd. Toda	111« lil V t-dln združuje v sebi vsa
avojstva, katera stavimo do taoega varstvenega sredstva. Hkrati daje orehovo-rujavi plesk lesnim predmetom, katerim prisvaja 3- do 4letno daljno trajnost. — Prospekt zastonj. Vsak poskus jamči trajno naročavanje. 5 kilo poštni zaboji l gld. 30 kr., 100 kilo 16 gld. od Dunaja (Plzna, Pasave).
Kali troikl, velik vpeh ln dobiček.
Ustanovljena leta 1781. 48 10 1
Miliael Bartliel <fc O®-
Dunaj, Z., Kepplergasse 30.
i	Fremovaua
z častno diplomo in zlato svetinjo na higijenldnlh razstavah v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Bruaelju in Tunisu. v	x
Želodčna tinktura
(1) lekarničarja 50-16
PICCOLI-ja
v Ljubljani, krepi in ohrani ielodeo zdrav, pospešuje prebavljanje in čiščenje.
Izdelovalec jo razpošilja v škatljicah po 12 in več steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr. .
Podpisani usojam si slav. občinstvu, posebno pa preč. duhovščini uljudno naznanjati, da imam r zalogi
čisto nove vrste žepne ore
katere imajo na zapiralu lično vrezane podobe
Marijinega Oznanenja, Marijinega Vnebovzetja, iezusa na Oljski gori in lezusovo Vstajenje
kar dosedaj ni bilo nikjer tako lepo izvršeno dobiti.
V zalogi ima tudi zlate kronometre in četrt-repetirke, sploh vsakovrstne zlate in srebrne žepne ure.
Popravila izvršuje dobro, vnauja naročila točno.
Jos. Črne,
ur ar
(1—1) 196	v Ljubljani, sv. Vetra cesta 2.
Teodor Slabanja,
■rebrar v Gorioi (Gorz), ulica Morali! it. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo	cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medanine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravinf ter jih v ognju poarebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugčdni plačilni pogoji slavili. Ilustrovani cenik franko.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno In poštnine prosto. 3 36-10
krojač
v Ljubljani, Židovska steza 8
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje raznovrstne
duhovniške obleke
slavnemu občinstvu pa v izvršitev naročil na
obleko za gospode in dečke
po najnovejšem ali poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno delo, nizke cene in točno postrežbo.	183 (3-2)
§0f~ Vnanja naročila izvršuje točno in natančno pa želji.
Za bolne in zdrave
je najboljie hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstnou in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena
Trnk6czy-j e va
hmeljna sladna kava
z dobrim okusom iz lepo dišavo.
Zavitek s Va ** Telj» 30 kr. — Jako eano pridejo zavitki 4 kg.
Dobiva se po poštni adresi p-i Ubaldu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarnarju v Liubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnkdozy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trak6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy. VIII. okraj, Josefstadteistrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelln pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnloah dliav, kupolh itd.
(1391) l*rekupci imajo obilen rabat. (41)

potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjsški sestavljepe in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolja in ceneje, kakor drugi konkurentje in t ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine
tovarna za cerkvene ure s parno vrtbo 156 20—7
JW. JU.4»JIA^VUII v Brnu na Moravakem.
Prorn^unl oen ziiHtoi\J in frnnko. Premovano t prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palarmu, Kromerliu, Llneu, Boikoviču Itd.
feii*
il-n«*
rastlinji
podobar in pozl&tar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
priporoča se prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za napravo in popravo
altarjev priznie, tabernakeljnov
in druzih v to stroko »padajočih cerkvenih del, s točno in pošteno
postrežbo po najnižjih cenah
V zalogi imam vsakovrstna razpela, kakor: za misijon, procesije in šole.
Za. vsako delo so jamči.	190 10-1
katere ima v največji izberi v zalogi
izdelovatelj cerkvenega orodja
v Ljubljani, Poljanska cesta 8 (poleg Alojzljevlšča)
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne
prejo G £ B A, ura** v T^jTiV>ljjFiiii,
11! 0	/fflSIH Slonove ulice štev. 11.
ril -. i	U Po najnitji ceni dobe se tudi naj-
VlLliS^^^^^^SfeJ ^Sj^rlffl^B raznovrstnejše
mMBB^Sgg^^s^ffl stenske ure, ure za dvo-Btt^^M rane in s stojalom, ure-xm	budilnice itd.
Največja zaloga prstanov, nhanov, verižic, srebrnih in z vse po to-varniški ceni.	185 2
Popravila lzvrinje točno pod jamstvom. — Uustrovani ceniki so franko na razpolago. — PoStna naročila izvrinje obratno.
! Kaj tacega 6e ni t>ito !_
IHustrirte Weltgeschichte
fiir das Volk
mit besonderer Uerllckslehtlgung derCulturentvvlcklung.
140 tedenskih snopičev po 6 kr.
P a u 1 m a n n : Xm Relohe des Oeistes, illustr. Geschi -hte
der Wissensi-haften. HO snopičev po 30 kr. Kanfmannlsohes Adressbuoh fiir Industrie. Handel und
Gewerb« der oesterr.-ungar. Monarchie ; namesto gld. 16-'— samo gld. 6-50.
Za Velikonoč in Blnkoitl priporočam
W molitvenilce
slovenske in nemike po najnižjih cenah. Na željo pošljem tudi na ogled.
Prodajalcem na drobno daje se jako ugoden rabat.
Vspreiema se naročnina na „Bazar", ,.Frauenzoitung", ..Elegante Modo", „Wlener Mode", „Modenwelt", itd. po naj nižjem zaračunanju.	171 8—3
J. MOVliM v Ljubljani,
_trgovina s knjigami ln papirjem._
po noči, 40 kr. več. — 6 komadov anljsklh budil poštnine prosto na ,1. vsako poštno postajo gld. 10'čO. \nVO*it ' 4oglata kasetna oblika, ni- *i 11U v VSI«	okrovje pozlačeno,
I bogato cizelovano. skoro 28 cm. visoko, ura budilnica z bitjem '/i in '/» urei eena 1 gld. 7-—, brez bitja gld. 5'—. — Ku-knčna ara, bitje '/, in '/i ure, 50 cm. dolgosti, izrezljana omarica, koščeno kazalo in številke,cena 7 gld. Kukovica, prepelica in repetiranje, dolgost skoro 1 m., bogato zrezljano gld. 18 50. Kovinska trpežna •f* remontoir ara za gospode odkrita, masivno ( novosrtbmo okrovje 4 gld , z dvojim okrovom 6 gld.
Zakonski prstani, 14karatni, po 4 gld.. močni > 5 gld. komad.	43 10—7
;EMILMAYER, Dunaj, I., Schottenring 33.
,	Tovarniški ceniki zastonj.	1
,	Vse proti dveletnemu jamstvu.
.f,f.»,f.f,f.f.4..f,f,f,f,f.f.f,f,f.|
wr Zaslužek
ponuja se gospodom, ki se hote pečati s posredovanjem zavarovanja proti požaru, na življenje in proti nezgodam. Plača po rabnosti stalna in provizija. — Ponudbe pod: „Aquisiteur 30" uprav-ništvu tega lista.'	i88 3—2
Informator
za pouSevanje učenca srednje Sole se sprejme v stanovanje, hrano in ld gld. mesečne plače.
Nadrobnosti Marije Terezije cesta št. 10,
II. nadstropje na levo.	i»7 2-1
St. 3327.
Razglas.
193 3—2
Na deželnem zemliišču za šent petersko cerkvijo in c. kr. vojašnico zgradila se bode nova deželna bolnišnica.
Dotična stavbin-ka dela oddala se bodo po spodaj navedenih obrtoih skupinah po j>dnotnih cenah za izvršena dela; sprejemale se bodo pa tudi spl»šue ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev določenih del.
Zaradi oddaje tega dela se razpihuje pismena ponudbena obravnava do 12. ure dopoldne
dn/J 21. aprila 1893.
Po skupinah razvrščeno delo je zračunjeno tako-le:
a)	Kopanje tal in zidarsko
delo....... gld. 118.850*—
b)	tesarsko delo .... „ 38.150 —
c)	krovsko dele .... „ 8.230-—
d)	kleparsko delo ... „ 6.400-
e)	kamnoseško delo . . „ 13.200—
f)	potrebno iele^je . „ 13.220 —
g)	mizarsko delo.... „ 13.529 50
h)	ključavničarsko delo . „ 9.500 —
i)	pleskarsko delo ... „ 10.300 —
k) steklarsko delo..... 3.850 —
1) slikarsko delo ... „ 2.605—
Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni stroškov in cenil-niki so na razgled v pisarni deželnega stavbiuskega
urada v deželnem dvorcu, Gospodske ulice štev. v II. nadstropju v navadnih uradnih urah.
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do dne 21. aprila t. 1. do 12. ure dopoldne oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene
z napisom na zavitku: »Ponudba za.....delo
pri zgradbi deželne bolnišnice v Ljubljani". Vsaki ponudbi se mora priložiti 5% jamčevina dotične zgoraj navedene cene bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah, ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kursni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani vsi zgoraj omenjeni stavbinski podatki ter da se pogojem podvrže.
Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena.
Deželni odbor si pridržuje pravico izmed ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo.
Oziralo se bode le na pismene, v propisani d6bi došle ponudbe.
Gledd varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki sosebno na § 8 splošnih pogojev.
Od. deželnega odbora, kranjskega.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1893.
' Najprimernejša darila za vsako priliko so rj
švicarske žepne ure
Slonove ulice št. 46,
priporoča po najinžii ceni prečastiti duhovščini iu slav občinstvu bogato izbero
šopkov in vencev
za razne cerkvene potrebe, kakor tudi
nagrobne vence.
Popravljajo se tudi poškodovani šopki
Razglas.
iz ziata, srebra ali druge kovine
po uzorcih ali lastnem načrtu.
jls~ Izvrieno blago pošlje dobro, varno zavito poštnine prosto. "Mi 2s) 52-13
cnvnv puBiimin pruaiu.	~■<	.
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., štev. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. aprila letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih. na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jsjec in zapredkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana go-seuičja gnjezda in jajca.
Prav tako je gosenice ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do ,vr. ,„„!« letos
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Daije morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robčh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polti se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 gld., in če bi se to ponovilo, do 20 gld. ; kdor bi ne mogel plačati globe,« bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
zdravstveno oblastveno preskušeno sobno Čistilno sredstvo
Velefiastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvoni priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blagu za vsakorsno
dalje krasno in trpežno izdelane
masne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke.
Razno blago za oerkveno perilo istotako že izgotovljeno> kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne rntioe imam vedno v veliki izberi v zalogi.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, na pr.:
monstranee, svetilni«*«*, križe, kelilie, svečnike, lčstenee itd.
ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno nizkej ceni.
Dobiva se v lekarnah in par f umeri j ah itd. kos po 35 kr. (539) 22-11
S«S|Lepa mladinska knjižical
njižico di6i slika Leona XIII., obsega 110 str. in proslavlja letošnji jubilej sv. Očeta ter 800letni spomin zmage pri Sisku v
Velespoštovanjem
K;	otroški igri, lei se lahko
W	predstavlja brez posebnih
gjj	priprav. Zaradi lične ob-
jgj	liko, mikavne, večidel pri-
g}	povedovalnevsobinejezolo
pripravno spominsko jy darilo, kakor tudi pri-merno darilo za piruhe, K' za birmo, ob godovih, koncem šolskega leta in £/J ob podobnih prilikah.
Bakvarni mehko
vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr., po pošti 6 kr. več.
SLOVENSKI MLADINI.
Ana Hofbaner
v Ljubljani.
III. zvezek,
Pismena naročila sprejema tudi Alojzij Stroj.
v ljubljanskem sepenišči
Uredil
ALOJZIJ STROJ.
H. zvezka
je še nekoliko izvodov ravno tam in po isti ceni na prodaj.
jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 6'50, 6"—, 7"— 8"—, 9-—, 10*— in višje po vsaki ceni do 20 gld
Anton Obreza,
tapecirar,
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
XujcenejSl kraj za nakupovanje otročjih vozičkov.	537 50-22
Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani 1693.

i žiggi ^epf "j«" °», * "J *«1 ° V..-*:, Eif 1 .....................................................................................................................................................
,SLAVIJA'
z gospodarskim poslopjem, hlevom, dvoriščem in vrtom, ležeča tik farne cerkve v prijetnem pol ure od železniške postaje Kake k oddaljenem trgu Cerknica na Notranjskem, v katerej se že več let nahaja prodajalnica z mešanim blagom, obstoječa iz prostorne podstrehe, 12 sob in še drugih večjih prostorov in shramb (kleti itd.) je pod ugodnimi pogoji na prodaj in se bode prodaja vršila potom dražbe
dnč 7. maja 1.1. ob 4. uri popoldne
na licu mesta.
S 1. januvarijem 1894 bode otvorjeno v tem trgu na novo ustanovljeno c. kr. okrajno sodišče, ki bode prav blizu te hiše nastanjeno.
Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo tega lista.	m 3-1
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
človeško življenje
po vseli kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Čleui bauke .Slavjje* imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende katera je doslej iznašala po 10%, 20%, 25% in jedno leto celo 48%.
Za škode izpiaeala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more t-e meriti z vsako drugo zavarovalnico.
Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
pri 111 ere:
1.	Helena Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je dne 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 15. februvarija 1885 splačala je 32 gld. b4 kr. zavarovalnine; banka »Slavij a" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gld.	<
2.	Dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. januvarija 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarija 1891 uplačal je 1352 gld. 52 kr.; banka rSlavijau pa je rodbini njegovej izplačala 3000 gld.
3.	Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. febr. 1885 uplačal je 1393 gld. 92 kr.; banka »Slavij a" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld.
4.	Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. novembra 1S78. Dasi je do svoje smrti dne 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. 16 kr., prejeli so dediči njegovi od banke »Slavije" 1200 gld.
5.	Marija Lenčkova, posestnica na Blanici ob Savi, zavarovala se je dne 5. maja 1870. Ko je umrla dne 24. maja 1882, izplačala je banka »Slavija" dedičem njenim 5000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 2292 gld. 10 kr.
6.	Ivan Vlah, posestnik v Juncih, zavaroval se je dne 25. novembra 1888 za 1000 gld. in dne 30. aprila 1S90 zopet za 1000 gld. Na obe zavarovanji splačal je do svoje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega vkup 192 gld. 16 kr.; dediči njegovi pa so ,prejeli od banke »Slavije" 2000 gld.
7.	Ivan Zeleznikar, urednik »Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. junija 18S2 za 1000 gld. Do svoje smrti dne 26. januvarija 1891 uplačal je 381 gld. 60 kr.; banka »Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 gld.
8.	Peter Budnar, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. maja 1876, ter je do svoje smrti dne 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka »Slavija" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld.
9.	Andrej Velikanje, gostilničar v Ilirskej Bistrici, bil je zavarovan od 15. dne maja 1880 do 3. dve junija 1887 in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa je po smrti njegovej izplačala vdovi 1000 gld.
10.	Beza Kernova, kramarica v Cerkljah pri Kranju, zavarovala se je dne 20. aprila 18S4 za 1000 gld. in banka »Slavija" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačalu le 241 gld. 20 kr.
11.	Ernesta Jelušičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka »Slavija" pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno
generalni zastop banke „Slavije"
V Ljubljani a20 25_4
v lastni hiši, Gospodske ulice it. 12.
prej M. Neumann
za gospode in dečke
za goap6 ln gospodlčlne.
Obleke in plašči za otroke vsake starosti.
Točno izvrševanje naročil na vaakovratno
f duhovniško obleko |
iz dobrega blaga po nizkih oenah.
167(4) Uniforme
za državne uradnike vseh kategorij.
Zaloga najmodiiejšega tu- in inozemskega suknenega blaga (Štofa)
i z kojega se izdelujejo po meri obleke, Ogrtačl in vse drugo za gospode, dežni plašči, Joploe, manteleti in vsi konfekoljskl predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem krojn na Dunaju, in ki se
tudi po jako nizki ceni oddaje na meter.
Najboljše srajce, manšeti in ovratniki.
MAjnLOvejifte JUtjr**.-^«.-®«-
priprosta in fina, izvršena v vseh Leop. Tratlliku I
gp slogih, dobi in naroča se pri V Ljubljani, sv. Petra aesta 27. 267 63-51
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
K	Vi ■■■	33 52-15
athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava
■ okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surngati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa še zdravejšo in redllnejšo kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona-
redeb se skrbno Izogibaj. — '/, kilo 25 kr. — Dobiva se povaod.
Pristno samo v !»«» ■ S ■» zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko.
J. N. POTOČNIK,
krojaški mojster,
v Ijjubljani, Kongresni trg št. V7
(Uršulinsko poslopje),
se priporoča prečast. duhovščini v naročila vsakovrstne
duhovniške obleke
iz najboljšega trpežnega blaga, katero ima v veliki izberi v zalogi. Obljuboje točno postrežbo, vestno delo po nizki ceni.	138 8 — 4
f.f.f.f.f.f^nf.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f^nf^.f^
iJoldinarjev
n r\ n 11 rl n A \1 ^ ^
stane pri meni eden modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata. so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim milhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo.	Pri naročilih z dežele naznani naj s* vselej natančna mera postelje v notranji luči. m — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega, dela.
flV* Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene.	536 50—22
Pnnirnn uniid^niLo z elastiJninii tu,i najskrb-I »1JJI1 lit/ MIIUUlIilKt nejže izdelane, v največji
izberi, po najnižjih cenah priporoča papirna trgovina Eduarda
Bosohau-a na Dunaju, I., Hohenstaufengasse 2. (45 13-10;
Podfosfornasto-kisli
apneno ■ železni sirup
prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunajl.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pflt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jači in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči oMiki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij Cer.a steklenici Her-babnjjevega apneno-žele/.nega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
* Svarimo pred po-
--^Oldl liU« naredbami, ki se
pojavlja t pod jednakimi ali podobnimi imeni, a so vendar posvoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od naš> ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-" * železnega sirupa. Zahteva naj se torej vselej izrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Fazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo ceno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 473 20-17 83 6-8
Osrednja razpošiljalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" JULIJA HERBAB-NT-ja, Neubau Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoezy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehniied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler. Ant. Mizzara, lekarničar. F. Prodam, M. llizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjera (Gmiind): E. Miiller ; v Celovcu: W. Thurnwald P. Birnbacher. .1. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi/u ; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. F. Scholz. dr. K. Kumpf; v Črnomlji: J. Blažek ; v Velikoveu: J. Jobst ; v VVolfsbergu : J. Huth.
..............................................................minil..................................i......mit iiinmin .....................miiiniiiiiiini...............................nimimni
=1 Spital I	- - „	,	-	I Spital |§
ske ulice 9
© 'n
M M
t
>
0 fH
o s
•H
fl
•M /
Q8
J
šopkov
Podpisana priporoča visoko-eastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato izbero
šopkov
m
vencev
za razne cerkvene potrebe, n. pr. o Smarnicah, o sv. Rešnjem Telesu, za bandera, pri novih mašah itd. v vseh velikostih od naj pri-
prostcjSc do najfinejše vrste.
p
Dalje priporoča svojo veliko zalogo	140 8-5
v vseh širjavah čipk (mrež)
za cerkvene potrebe po najnižjih cenah.
Z vsem spoštovanjem
llai-lja Podkrajšek.
Spital ske ulice9.
H»
ss
>
53
d
i
Spital ske ulice 9.
ihiiiihiii
za cerkvene potrebe.
.......................................................h.................................................................................................................
Spital-]
ske ulice 9.H
Dunajska borza.
Dni 8. aprila.
Papirna renta 5%, 16* davka ....	98	gld
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	98	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....117	r
avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	992	„
Kreditne akcije, 160 gld................354	„
London, 10 funtov stri..............121
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Lesarski cekini ..................o	r
Nemških mark 100 .	59	.
85 kr. 65 „ 20 . 95 „
75
65 .
76	. 57",
Dn6 7. aprila.
Ogerska zlata renta 4% . .	. 115 gld. 90 kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron .	. 95
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. .	. 148
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .	. 166
Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . .	198 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4* 98 Zastavna pisma , . „ „ „ 4100
Kreditne srečke. 100 gld......201
St. Genois srečke. 40 eld .	67
60 75
80
50
srečke dunajske parobrodne družbe	140	gld.	—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. f .	—	n
Rudolfove srečke, JO gld. ....	—	»	—
Salmove srečke, 40 gld..............69	25
Windischgraezove srečke, 20 gld..........74
Ljubljanske srečke .........22	„	75
Akeije anglo-avstrijske banke, 200 <rld. .	157	.	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2952	„	50
Akeije južne železnice. 200 gld. sr. .	—
Papirnih rubeljev 100	125	.	75
List ,Mcrcur4.
Zanesljiva lnformaoija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustnibrezplačno. Celotna naročnina s poštno pošiljatvijo vred gld. 2 60
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B
66
iBuT Vestni nasveti Tfctt za do«ego
kolikor moč visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti BtfT n n 1 o ž o i» I li glavnloi