Steklarstvo^ Okvirjanje * . Šipca - Ivan Fojkar_ Vse vrste zasteklitev in okvirjanje slik Brodarska 13, Litija, T: 898 40 70 Vsak dan razen nedelje od 8-12 in od 15 -19 ure ____________________ v soboto od 8 -12 ure September 2005, št. 9, leto 6 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.net/tiskarna-aco Gasilska zveza Litija - 50 let 100 LET LITIJSKIH PLANINCEV 0b srečanju z Abrahamom je GZ Litija dostojno praznovala 11.09.2005. Ob lOh se je pričela povorka pred občino Litija. V ešalonu so sodelovali konjeniki, praporaši, gasilci iz vseh dvanajstih društev v naši GZ in pihalna godba Litija, ki je dajala takt, ter kompletni vozni park, ki ga imajo društva, tudi dve ročni črpalki na konjsko vprego so bila vmes. Povorka se je pričela nenavadno. Poveljnik GZ Litija Drago Poglajen se je s kočijo odpeljal do gimnazije Litija, tam je predsedniku Gasilske zveze Slovenije Ernestu Eoryju predal raport in zaprosil za pričetek. Ko je dovoljenje dobil seje odpeljal nazaj in izdal povelje za pričetek. In povorka se je pričela. Ko se je premikala mimo svečane tribune je bil pogled veličasten. Kako ponosni in z dvignjeno glavo so gasilci pripravili mimohod. V telovadnici gimnazije pa je sledila proslava, ki je bila zelo lepo pripravljena. Zapel nam je učiteljski pevski zbor OŠ Gradec, otroci iz iste šole so pripravili plesni program. Zvrstili so se govorniki: Ivan Lovše predsednik GZ Litija, Ernest Eory predsednik GZ Slovenije in župan občine Litija Mirko Kaplja. Prav iz govora slednjega je bilo čutiti, kako je občina z županom na čelu ponosna na svoje gasilce. Sledila je podelitev plaket, ki so jih dobile sosednje gasilske zveze in društva iz GZ Litija in še nekateri, nato še podelitev trakov članom predsedstva in poveljstva GZ in vsem predsednikom društev. Najbolj svečani trenutek proslave pa je bilo razvitje praporja GZ Litija, zaobljuba in predaja prapora praporašu. Celotno prireditev je zelo lepo povezovala ga. Mavretič. Potem so vsi darovalci trakov pripeli svoj trak na prapor. Ob jubileju je izšla tudi knjiga, v kateri je opisano delovanje GZ Litija s predstavitvijo vseh društev z njihovo zgodovino. Knjiga je zelo bogata in je izjemno lep prispevek ob tako lepem in visokem jubileju. Sledila je pogostitev in izmenjava mnenj in vtisov. Skratka izjemno lepa prireditev, ki je bila izvedena brez napak in zastojev. Za zgled mnogim, ki se lotevajo organizacij prireditev. nadaljevanje na strani 6 100-LETNICA POSVETITVE CERKVE V P0LSNIKU in IZID TRETJE PESNIŠKE ZBIRKE PAVLE VOJE FOTO: Zinka Tori 15. avgusta 2005, je minilo 100 let, odkar se verno ljudstvo Polšnika zateka pod okrilje lurške Matere Božje. Tej veliki obletnici primerno je bilo tudi slavje, kamor smo na praznik Marijinega vnebovzetja povabili romarje od blizu in daleč. Slavnostno mašo, za katero so tekle temeljite priprave dobra dva tedna poprej, je vodil novomeški prošt Jožef Lap, somaševala sta še dekan Marjan Lampret in novi polšniškl župnik Andrej Župan ter ostali župniki, ki so nekdaj službovali pri nas. Vsi so prejeli darila v spomin na ta dan ter Polšnik in njegove prebivalce, saj so vsebovala pesniške zbirke naše sokrajanke Pavle Voje, zgoščenko MoPZ PoEnik ter ob tej priložnosti natisnjeno podobico z oltarjem lurške Matere in Pavlino pesmijo. nadaljevanje na strani 7 Živahnemu dogajanju na prelomu devetnajstega stoletja, v Litiji sta takrat že dvajset let uspešno delovala pevsko društvo Lipa in gasilsko društvo Litija, so svoj pečat dodali še planinci z ustanovitvijo litijske podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD). Petega avgusta 1905. leta so na pobudo uglednega in pomembnega meščana Litije, upokojenega postajenačelnika Ivana Jenka ustanovili litijsko podružnico SPD za takratni litijski politični okraj, ki je obsegal sodni okraj Litija (z Zagorjem) in sodni okraj Višnjo Goro, Laze, Zagorje, Hrastnik, Zidani Most in Radeče. V počastitev stoletnice je Planinsko društvo Litija v jubilejnem letu pripravilo vrsto dogodkov in prireditev, o katerih smo že poročali. V nedeljo, 4. septembra 2005, se je pred planinskim domom najančah odvijala osrednja proslava, kije naj anče privabila številne planince. Ta dan je bil tudi dan Zasavskih planincev, tradicionalno srečanje planinskih prijateljev. Jutranje nebo nad Jančami ni bilo obetavno. Postavili smo šotor in čakali. Še sreča, daje šotor bil, saj je marsikomu nudil lagodno senco. Ob desetih je pred domom nastal prijeten vrvež, prispel je prvi avtobus. Bili so Zagorjani, naši sosedje, ki imajo svoje korenine v litijski podružnici SPD, tako tudi oni letos praznujejo stoletnico. V avgustu smo bili priča krasni proslavi, ki so jo zagorski planinci namenili stoletnici. nadaljevanje na strani 12 Lilijsko-šmarska alpinista na vrhu Khan Tengri (7010 m) SLOVENIJA Letošnje poletje je bilo zaradi slabega vremena kot nalašč čas za plezanje v snegu in ledu. Zato sva Goran in Jože z drugimi člani odprave, iz različnih alpinističnih klubov, 20. julija odpotovala v Kirgizijo. V gorovju Tien Shan smo si zadali cilj, da splezamo na Khan Tengri visok 7010 m. Z letalom smo poleteli iz Zagreba preko Moskve do glavnega mesta Kirgizije Bishkek. Nadaljevali smo z avtobusom do jezera Ishy Kul, kjer smo prespali v jurtah (nekakšni šotori, ki jih uporabljajo nomadska ljudstva v Kirgiziji). Naslednji dan smo pot nadaljevali s predelanim vojaškim kamionom, preko prelazov visokih preko 3000 m, do vojaške baze Majdadir. Tam smo pripravili vso Goran Turudič inJože Celestina v navezi pod vrhom Khan Tengri s ec PRAZNOVANJE 40-LETNICE DELA Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI V OBČINAH LITIJA IN ŠMARTNO torek 4.10.2005 DAN ODPRTIH VRAT v Osnovni šoli Litija Podružnici s prilagojenim programom sreda 5.10.2005 ob 17.00 OSREDNJA PRIREDITEV v dvorani Kulturnega centra na Stavbah od 6. do 14.10.2005 v avli Občine Litija PALVA, Hofer & Co. LITIJA ter “Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a” bosta letos organizirala 16. POHOD NA GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE (GE0SS). POHOD 00 V SOBOTO, 1. OKTOBRA 2005. Start pohoda: od 7.00 ure do 10.00 ure izpred upravne zgradbe Predilnice LITIJA. Cilji Spodnja Slivna - GE0SS (644 m); Cas hoie: približno štiri ure; Počivališča: Strešni vrh, Robert Bar in Gostilna Mrva na Vačah, Slemšek Potek pohoda: Litija - Strešni vrh (523 m - prva kontrolna točka) - Konj - Vače - Klenik - Slemšek (677 m - druga kontrolna točka) - Klanec - Spodnja Slivna (tretji kontrolni žig) in GE0SS. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vsi tisti, ki jim moč ne bo čisto pošla, pa se bodo lahko povzpeli na Zgornjo Slivno (880 m). Pot je označena z lesenimi puščicami z napisom GE0SS. Organizator bo poskrbel, da se boste v Litijo lahko vrnili z avtobusom in sicer je prvi prevoz predviden za 13.00 oziroma po potrebi. Odhodi avtobusa bodo prilagojeni odhodom vlakov iz Litije. Pohod je tradicionalen in sicer vsako predzadnjo soboto v mesecu maju. Vsak udeleženec prejme za PRVL pohod izkaznico, za TRETJI pohod bronasto značko, za PETI pohod srebrno značko, za SEDMI pohod zlato značko in za DESETI nnhnd posebno plaketo. Pohod bo v vsakem vremenu. Zveze z vlaki so ugodne. Parkiranje osebnih avtomobilov je urejeno pri zgradbi predilnice Litija. Startnine NI! Podrobnejše informacije po telefonu 01/8983-010 ali GSM 070/772-685, 041/772 685 Evgen Hofer, email: hopra@volja.net. Naš slogan se glasi: VSAK SLOVENEC VSAJ ENKRAT NA “GEOSS” Prispevke pošljite do 10. OKTOBRA2005 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net prtljago, hrano ter vse stehtali, čakali na lepo vreme in polet s helikopterjem do baze na ledeniku na višini 4100 m. Prvi dan v bazi je bil namenjen predvsem za namestitev v lesenih hiškah in postavitve šotorov. Zaradi slabe aklimatiziranosti in višine smo imeli precejšne probleme z dihanjem in nekateri tudi z glavoboli. Za prvo turo smo si zbrali Pik Gorki, na katerega nismo prišli do vrha, ampak samo do višine okoli 5000 m. Po dnevu počitka smo se Dušan, Milan,Goran in Jože odločili da nadaljujemo z aklimatizacijo na Khan Tengri. Popoldan 26.julija smo odšli preko ledenika do vznožja hriba in postavili tabor 1 na višini 4200 m. nadaljevanje na strani 12 Prava rešitev zante in za mojo družino. -•- v- Pokličite oi 565 97 85, www.dnpodgora.com Investitor: Financiranje: Raiffeisen LEASING Vodenje projekte: Q Raiffeisen KREKOVA BANKA September 2005 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE___ PONOVIŠKA CESTA: zemljišče v območju obrtno poslovne cone (poleg KSP), skupna površina 3.666 m2 ter 849 m2, zemljišče je primerno za gradnjo stanovanjskega objekta in poslovno dejavnost Dodatne informacije na Občini Litija, Jerebova 14, pri ge. Karmen Merela, telefon: (01) 8963 458, email: karmen.merela@litija.si, internet: www.litija.net KMALU NOVE CENE ZA PROGRAME V VRTCIH ? Stroški izvajanja predšolske vzgoje v vrtcih obsegajo stroške dela, materiala in storitev ter stroške prehrane oz. živil za otroke. Cena programa se izračuna tako, da se stroški dela zaposlenih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic izračunajo posebej za programe v istovrstnih oddelkih in delijo s številom otrok, ki je določeno kot najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste oddelka, k tem stroškom pa se prištejejo stroški dela za delavce, ki ne delajo neposredno v oddelkih kuharice, perice, čistilke, hišnik, uprava), stroški materiala in storitev ter stroški prehrane, ki se razdelijo na število otrok v vseh oddelkih vrtca, upoštevaje najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste > oddelka, ki znašajo od najmanj 10 do največ 22 otrok, upoštevaje njihovo starost in kombinacijo. Občinski svet občine Litija je v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni ist RS, št.97/03 in 77/05), dolžan enkrat letno na pobudo izvajalcev predšolske vzgoje v občini Litija (VVZ Litija in WE Čebelica pri OŠ Gabrovka - Dole) obravnavati poslovanje vrtcev in predlog novih cen za programe predšolske vzgoje, ki jih izvajata. Trenutno veljavne cene programov za plačila staršev so bile sprejete na 18.redni seji občinskega sveta dne 25.10.2004 in ki veljajo od 1.11.2004 dalje, so naslednje: -1.starostna skupina (otroci stari od 1 -3 let): 87.136,50 SIT - Il.starostna skupina (otroci stari od 3-6 let): 75.939,60 SIT - Razvojni oddelek (otroci s posebnimi potrebami): 218.621,90 SIT - Poldnevni program, ki vključuje zajtrk in kosilo: 58.886,00 SIT - Poldnevni program, ki vključuje samo zajtrk: 50.856,00 SIT - Dnevni obrok prehrane: 600 SIT - Znesek rezervacije: 400 SIT na dan Vzrok za različne cene v I. in II.starostni skupini izhajajo torej iz različnih normativov oziroma števila otrok v oddelku. Stroški, ki nastajajo v I.starostni skupini se ne razlikujejo od stroškov II.starostne skupine in zato tudi niso večji. Starši se največkrat sprašujejo od kje takšna razlika v ceni programa. Razlika torej ni v stroških ampak v zakonsko predpisanem številu otrok, na katere se stroški porazdelijo. Poudariti je treba tudi dejstvo, da ekonomske cene programov v vrtcih niso enake ceni programa, od katere starši plačujejo prispevek po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/ 96,1/98,84/98,102/00,111/00,92/02 in 120/03), ampak je leta znatno višja. Za I.starostno skupino znaša v litijskih vrtcih povprečno 125.000,00 SIT/otroka, za ll.starostno skupino pa 85.000,00 SIT/otroka. Razliko med plačili staršev in ceno programov pa krije oz. zagotavlja, v skladu z Zakonom o vrtcih (Uradni list RS, št. Uradni list RS št. 113/03), občina stalnega prebivališča staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih ne predpisuje nobenih dodatnih olajšav za starše pri določitvi plačila vrtcev, vendar litijski občinski svet že več let v Sklepu o določitvi cene programov v občini Litija omogoča, da starši lahko v poletnih mesecih uveljavljajo rezervacijo, ki je znatno nižja od višine plačila, ki bi jo morali plačati do Pravilniku, pri določitvi višine plačila vrtca pa lahko uveljavljajo tudi namenske kredite za rešitev stanovanjskega problema, najete Dri poslovnih bankah ali Stanovanjskemu skladu RS. Občinski svet občine Litija bo na naslednji seji obravnaval predlog povišanja cen za starše in za občino Litija. Cene se v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, v letu 2006 za starše lahko povišajo za 10% (I.starostna skupina - 95.850,00 SIT in Il.starostna skupina -83.533,00 SIT) glede na do sedaj veljavne cene, medtem ko morajo cene za občino pokrivati vse preostale stroške poslovanja. Občinski svet bo na pobudo staršev razpravljal tudi o dodatnih olajšavah za znižanje plačil staršev, o upoštevanju gotovinskih kreditov za rešitev stanovanjskega problema in glede na nova zakonska določila tudi o plačilih staršev v primeru začasnega izpisa otrok med letom. O vseh navedenih odločitvah občinskega sveta in sprejetih cenah vas bomo obvestili v naslednji številki. PONUDBA NEPREMIČNIN Občina Litija išče kupce in investitorje za naslednje nepremičnine v Litiji: GRBINSKA CESTA: večstanovanjska hiša, skupna površina zemljišča 1.153 m2, zemljišče je primerno za stanovanjsko gradnjo (obnovo obstoječega objekta) ali poslovno dejavnost ULICA LUKE SVETCA: zemljišče, deli parcel, po odmeri funkcionalnega zemljišča sosednjih stanovanjskih blokov bo prosto zemljišče znašalo od 4.000 do 5.000 m2, zemljišče je primerno za stanovanjsko gradnjo MAISTROVA ULICA: zemljišče, skupna površina 2.593 m2, zemljišče je primerno za stanovanjsko gradnjo BRODARSKA ULICA, zemljišče med športno dvorano in bencinskim servisom, skupna površina 2.825 m2, zemljišče je primerno za poslovno dejavnost OBČINA LITIJA OBJAVLJA RAZPIS za oddajo v najem neprofitnega stanovanja št. 23 za nedoločen čas, v mansardi večstanovanjske hiše na naslovu Cesta komandanta Staneta 7, v skupni izmeri 51,69 m2, ki obsega: kuhinjo v izmeri 13,19 m2, sobo v izmeri 13,19 m2, kopalnico z WC - jem v izmeri 4,30 m2, predsobo v izmeri 5,24 m2, kletni prostor v izmeri 1,33 m2. Stanovanje se ogreva iz skupne kotlovnice na kurilno olje. Pogoje razpisa za oddajo neprofitnega stanovanja v najem, ki so sestavni del te objave in vse druge informacije ter obrazec prijave, dobijo zainteresirani na KSP Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15, Litija (ga. Marjeta Vrhovec). Interesenti za najem neprofitnega stanovanja morajo oddati pisno prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami do vključno 28.10.2005 do 12.00 ure (ne glede na vrsto prinosa) na naslov: OBČINA LITIJA, Jerebova ulica 14, 1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: »za stanovanjsko komisijo; neprofitno stanovanje št. 23, Cesta komandanta Staneta 7.« Prispele vloge bo obravnavala komisija imenovana s strani župana občine Litija, ob upoštevanju določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Uradni list RS št. 14/2004 in 34/2004. AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V LETU 2005 Nevarni odpadki iz gospodinjstev pri nas niso več problem Kaj so nevarni odpadki iz gospodinjstev? V vsakdanjem življenju nas spremljajo najrazličnejše snovi, za katere sploh ne pomislimo, da vsebujejo nevarne snovi. Sredstva, pripomočki ali snovi, ki jih uporabljamo vsak dan, lahko po uporabi postanejo nevaren odpadek. Z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolja se v razvitem svetu zbira tovrstne odpadke ločeno že več kot desetletje, pri nas pa je pred nekaj leti pričela veljati odredba, ki ureja to področje. Nevarni odpadki so vse snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Označevanje izdelkov ali snovi z znaki nevarnosti na ovojni embalaži je zakonsko predpisano, tako da lahko za izdelek še pred nakupom izvemo ali je nevaren ali ne. Kaj spada k nevarnim odpadkom iz gospodinjstev? Nevarni odpadki v gospodinjstvih nastajajo pri raznih opravilih v našem domu. Najbolj tipične vrste nevarnih odpadkov so: • BARVE in barvam sorodne snovi: premazi za les in kovine, lepila, črnila, kartuše, tonerji... • ČISTILA: jedka čistila, odstranjevalci madežev... • ZDRAVILA: tablete, sirupi, mazila, kapsule... • JEDILNA OLJA IN MAŠČOBE: jedilna olja, masti... • KEMIKALIJE: organska topila, kisline, baze, fotokemikalije... • PESTICIDI: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zajedavcem... • KOZMETIKA: laki, barve za lase, spreji (prazne in polne tlačne posode), odstranjevalci laka... • BATERIJE in AKUMULATORJI: gumbne, navadne, alkalne, Ni-Cd... • FLUORESCENTNE CEVI IN ODPADKI, KI VSEBUJEJEO ŽIVO SREBRO: varčne žarnice, toplomeri... • EMBALAŽA ki vsebuje ostanke nevarnih snovi: plastična, kovinska, lesena, steklena. Kako prepoznamo nevaren odpadek? Nevarni odpadek ima eno ali več lastnosti nevarnih snovi. Znaki za nevarnost, ki označujejo nevarnost posameznih snovi ali odpadkov pa so naslednji: zdravju eksplozivno jedko okolju oksidativno strupeno vnetljivo škodljivo nevarno Z izdelkom, ki ima na embalaži eno ali več oznak, ki pove nevarnost, je potrebno po uporabi ravnati skladno z določili o ravnanju z nevarnimi odpadki. Ne smemo ga odložiti v zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov ampak ga moramo oddati ločeno. Kako hranimo in oddajamo odpadke v odstranjevanje? Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odstranjevanju nevarnih odpadkov je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. V nasprotnem primeru pa lahko kvarno vpliva na zdravje ljudi in okolje in zato je pomembno kako hranimo in oddajamo odpadke v nadaljnje ravnanje. Odlaganje nevarnih odpadkov med preostanek komunalnih odpadkov lahko ogrozi tudi zdravje delavcev na smetarskem vozilu, v vsakem primeru pa nevarni odpadki odloženi med preostanek komunalnih odpadkov končajo na odlagališču nenevarnih odpadkov. Nevarne odpadke hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da ne bi prišlo do razlitja ali razsutja med prevozom na zbirno mesto. Pomembno je tudi, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj lahko pride do nepredvidene reakcije med različnimi snovmi. Doma jih hranimo tako, da niso dostopni otrokom in domačim živalim. Nevarnih odpadkov nikoli ne odstranjujmo ali uničujmo na kakršenkoli drugačen način, kot da jih oddajamo v organiziranih akcijah zbiranja ali na zbirnem centru. Kje lahko oddamo nevarne odpadke iz gospodinjstev? V letošnjem letu v okviru KSP Litija, d.o.o. prvič organiziramo zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje bo potekalo s premično zbiralnico (tovornjakom) na katerem bo usposobljeno osebje podjetja, ki ima dovoljenje za zbiranje tovrstnih odpadkov, sprejemalo odpadke. Nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob izvajanju razih dejavnosti (kmetijstvo, industrija, gostinstvo, trgovina, obrt in storitve) ne bomo sprejemali brezplačno ampak le proti plačilu. Na mestu zbiranja pa lahko predstavniki podjetij dobijo več informacij v zvezi z ravnanjem z nevarnimi odpadki, ki nastajajo ob izvajanju njihove dejavnosti. September 2005 ____0 DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE____________3 Zbiranje s premično zbiralnico bo izvedeno enkrat letno. Za nevarne odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvih pa je zagotovljen tudi stalni prevzem in sicer na sedežu javnega podjetja na Ponoviški cesti 15, Litija, med rednim delovnim časom. Čas zbiranja in razpored lokacij, na katerih bomo v letu 2005 lahko oddajali nevarne odpadke nastale v gospodinjstvih, je naslednji: Datum Lokacija Čas zbiranja Četrtek. 29.9.2005 LITIJA - Graška Dobrava; parkirišče Mercator 12.00-13.30 SPODNJI LOG - parkirišče Dornik 14.00-15.00 P0LSNIK - parkirišče pri trgovini 15.30-16.30 LITIJA - Rozmanov trg; parkirišče Petrol 17.00-18.00 Petek, 30.09.2005 DOLE - parkirišče pri trgovini 12.00-13.30 GABROVKA - parkirišče med trgovino in gasilskim domom 14.00-15.00 JABLANICA - parkirišče pri gasilskem domu 15.30-16.30 KOSTREVNICA - parkirišče pri gasilskem domu 17.00-18.00 Sobota, 1.10.2005 ŠMARTNO - parkirišče pri Osnovni šoli 8.00-9.00 ŠTANGARSKE POLJANE - parkirišče pri gasilskem domu 10.00-11.00 HOTIČ - parkirišče pri gasilskem domu 11.30-12.30 VAČE - parkirišče pri Osnovni šoli 13.00-14.00 RIBČE - parkirišče pri stavbi KS 14.30-15.30 KRESNICE - parkirišče pri trgovini M-KGZ 16.00-17.00 JEVNICA - parkirišče pri trgovini M-KGZ. 17.30-18.30 Kaj se zgodi z nevarnimi odpadki, ko jih oddamo na mestu zbiranja? Odpadki pripeljani na zbirno mesto se na mestu zbiranja sortirajo in ustrezno shranijo za prevoz na predelovalni center podjetja, ki zbira tovrstne odpadke. Za različne vrste odpadkov se uporablja različne načine odstranjevanja ali predelave. Najprej se odpadke, v kolikor je možno, skuša snovno predelati (reciklirati) in tako ponovno uporabiti. Sicer pa se odpadke odstranjuje po postopku izrabe energijske vrednosti (kot sekundarno gorivo v cementarnah), sežig v sežigalnicah (brez izrabe energijske vrednosti) ali fizikalno kemična obdelava (s fizikalno-kemičnimi postopki se nevarne odpadke pretvori v manj nevarne ali nenevarne). Za konec! Z nepravilnim odlaganjem ali zlivanjem nevarnih odpadkov v okolje povzročamo škodo sami sebi, saj se nevarne snovi iz okolja vračajo v naše življenje skozi pitno vodo, zrak ali hrano. Zato ločeno zbiranje in oddajanje nevarnih odpadkov v organiziranih akcijah zbiranja ali zbirnem centru ni stvar kulture posameznika, temveč skrb za zdravje. JR KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, d.o.o. MODERNIZACIJA OBČINSKIH CEST Občina Litija je v poletnih mesecih izvedla dve večji investiciji: - preplastitev lokalne ceste LC 208020 (Klanec-Sp. Slivna-Geoss-Mala Sela-Zapodje) v dolžini 800 m - obnova voziščne konstrukcije lokalne ceste LC 208080 (Jeze-Zagorica-Breg) v dolžini 600 m Na lokalni cesti LC 208120 (Renke-Odcep za Konjšico-Klenovik-Podkum) smo izvedli celotno zamenjavo odbojne ograje v skupni dolžini 320 m. Odbojna ograja pa se je zamenjala tudi na lokalni cesti LC 208010 (G2 108-Jesenje-Zapodje-Učenišče-Dešen-Zg. Prekar-Hrib) v dolžini 300 m. Obnova voziščne konstrukcije lokalne ceste LC 208080 (Jeze-Zagorica-Breg) Preplastitev lokalne ceste LC 208020 (Klanec-Sp. Slivna-Geoss-Mala Sela-Zapodje) V počastitev 50-letnice GZ Litija n 955-2005) V počastitev 50-letnice GZ Litija so vsa prostovoljna gasilska društva, ki delujejo pod okriljem GZ Litija (vseh je 12), pod vodstvom poveljnika GZ Litija Draga Poglajna v centru Litije v soboto 10.09.05 izvedla veliko vajo z delovnim naslovom »Curkomet«. V poprej skrbno pripravljenem scenariju, ki ga je naredil poveljnik Drago, je bila vaja izvedena tako, da se je na parkirišču nasproti športne dvorane oblikoval velik krog, ki so ga sestavili gasilci iz posameznih društev. V krogu jih je bilo točno 50, toliko kolikor let šteje GZ Litija. S petimi črpalkami, ki so bile postavljene ob reko Savo, se je preko številnih cevi in trojakov dovajala voda v ročnike. Ogromna količina vode, ki je brizgnila v sonce, je naredila čudovito meglico in takoj se je pokazala mavrica. S to vajo so gasilci pokazali svojo pripravljenost, tehniko in svoje znanje. Razveseljuje tudi dejstvo, da so se vaje udeležili vsi, ki so bili poklicani, kar dokazuje, da vsi gasilci v GZ Litija delajo složno in so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, ko jo ljudje potrebujejo. Sama vaja pa je potekala točno po načrtu in planu. Storjena ni bila niti ena najmanjša napaka. Bravo! Slavko JALOVEC P.S.Kar nekajkrat sem na raznih prireditvah slišal našega župana kako je vesel, da je v litijski občini gasilstvo tako razvejano in da je gasilstvo tako številčno. Upravičeno je vesel! Tudi nas gasilce veseli, da je župan ponosen na nas, da se z njimi resnično lahko pohvali z dejstvom, da smo razpršeni po celi občini, dobro podkovani in smo dobro opremljeni. No, to je pa že druga zgodba. OBČINA LITIJA objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB za oddajo v najem poslovnega prostora za opravljanje trgovske, storitvene ali pisarniške dejavnosti, za določen čas do 31.12.2008, v pritličju objekta Valvazorjev trg 6 (sedaj prodajalna Peko) v Litiji! v skupni izmeri 61,13 m2 in obsega: prodajalno v izmeri 29,79 m2, skladišče v izmeri 24,64 m2! shrambo 4,78 m2, WC v izmeri 1,23 m2, umivalnico v izmeri 1,34 m2 in izložbo v izmeri 4,13 m2! Najemnik z lastnimi sredstvi opremi poslovni prostor za opravljanje ponujene dejavnosti. Poslovna stavba je priključena na mestni vodovod in na javno kanalizacijo, izveden je priključek na nizkonapetostno elektro omrežje (moč) in na telefonsko omrežje. Ogrevanje poslovnega prostora je možno s pomočjo peči na elektriko. Pogoje razpisa za oddajo poslovnega prostora v najem in vse druge informacije, dobijo zainteresirani na KSP Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15 v Litiji (tel. 890-00-10). Interesenti za najem poslovnega prostora morajo oddati pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti do vključno torka 11.10.2005 do 12.00 ure (osebno ali po pošti) na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: “Ne odpiraj; “ponudba za poslovni prostor Valvazorjev trg 6!” Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES dan datum ura KOLEDAR PRIREDITEV avgust-september kraj torek 27.9. 18.00 Literarni večer: Predstavitev pesniške zbirke Zvezdane Majhen Knjižnica Litija sreda 28.9. 19.00 Potopisno predavanje: Od nižin do višin Indije in Nepala (Maja Paušič in Marko Bitenc) Knjižnica Litija petek 30.9. 19.30 »Tam, kjer sem doma« Koncert UPZ Gradec z posti Kulturni center sobota 1.10. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center torek 4.10. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Litija četrtek 6.10. 17.00 Ob tednu otroka: »Pika Nogavička v čarovniški šoli« Predstava za otroke od 3. do 10.leta / DPM Litija Kulturni center petek 7.10. 19.00 MPZ Lipa Litija in MePZ Biser Vodice Izmenjalni koncert Kulturni center nedelja 9.10. 16.00 Ob tednu otroka: RISANI FILM / DPM Litija Kulturni center nedelja 9.10. 15.00 »Je pesem v srcih« 3. koncert območne revije - sakralna glasba Prežganje torek 11.10. 19.00 »V vrtincu med zemljo in kozmosom« Predavanje in delavnica Milene Trkovnik Knjižnica Litija petek 14.10. 19.00 »Kako je nastala knjiga o deželi Kranjski« Predstavitev knjige Grad Bogenšperk poned. 17.10. 18.00 »LITTAI« Otvoritev razstave starih litijskih razglednic in fotografij Občina Litija torek 18.10. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Litija četrtek 20.10. 19.30 Gledališki abonma: LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM Slovensko ljudsko gledališče Celje Kulturni center petek 21.10. 18.00 Literarni večer: Fani Povše Občina Litija /avla sobota 22.10. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center torek 25.10. 19.00 Potopisno predavanje: Od Afganistana do Kitajske (Ksenija Čermelj) Knjižnica Litija // profili trade E EEEER d.o.o. z& tcte^a, po4LZa*te fuuuAZvo Protin trade d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana - tel.: 01 423 87 50, faks: 01 423 87 55, gsm: 041 75 31 34 e-mail: profin2@siol.net - www.profintrade.si EURODEKOR EGGER v Oplemenitene iverne plošče EGGER 2800 x 2070 x 18mm • EURODEKOR VV954ST2 - BEL 4990 SIT/kos, 860 SIT/m2 • EURODEKOR U708ST2 - SIV 5742 SIT/kos, 990 SIT/m2 • EURODEKOR H1582ST15 - BUKEV 6090 SIT/kos, 1050 SIT/m2 Promocija novih dekorjev KOLEKCIJA EGGER 2005 PO PROMOCIJSKIH CENAH VAM PREDSTAVLJAMO DEL KOLEKCIJE 14 NOVIH DEKORJEV EURODEKORJEV EGGER, KI VAM BODO V PRIHODNJE ZELO POMEMBEN ADUT PRI URESNIČEVANJU ZAHTEV VAŠIH NAROČNIKOV. • U311 BURGUND - bordo rdeča • U205 CAPPUCCINO - kapučino/bež • H1137 FERARA EICHE NATUR - ferara hr£ • H1232 LOIRE ECHE - loire jesen naravni NUDIMO VAM 5% PROMOCIJSKI POPUST NA NAVEDENE EURODEKORJE, LAMINATE, ROBNE TRAKOVE. Ogled eurodekorjev je možen na naši spletni strani www.profin|rade.si I RAZPRODAJA LAMINATNIH PLOŠČ EGGER RAZPRODAJA DOLOČENIH DEKORJEV LAMINATOV OD 800 SIT/m2, kos od 2912 SIT. POPOLNA RAZPRODAJA ROBNIH TRAKOV, ABS-ov Razprodajamo opuščen program melaminskih trakov z in brez lepila /15 SIT tm/ in ABS trakov širine 23/2/ 50 SIT trn, 31/2mm 100 SIT tm. H1ZB8T9 It.»mm Navedene cene so brez DDV. Količine so omejene in veljajo do razprodaje zalog. PROFINTRADE D.O.O. 4 Politika / No vic e___________________________________september 2005 CI C OKROGLA MIZA L . „ALI JE REGIONALIZACIJA V SLOVENIJI Slovenska ljudska stranka SPLOH POTREBNA” V gostišču Kimovec, v središču Slovenije, je v torek, 6.9-2005, potekala okrogla miza na temo „AIi je regionalizacija v Sloveniji sploh potrebna?”. Okrogla miza je bila organizirana kot ena od obtaborskih dejavnosti 14. tabora Slovenske ljudske stranke, ki je bil v nedeljo, 11. septembra 2005, v Mozirju. Osrednja gosta okrogle miza sta bila minister dr. Ivan Žagar, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Franci Rokavec, državni sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Minister je uvodoma kratko predstavil novosti glede zakonodaje na področju lokalne samouprave in glavne elemente zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter načrt Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko glede decentralizacije Slovenije. Minister je poudaril, da centralizem v Sloveniji obstaja in da je prvi korak k reševanju tega problema ustanovitev pokrajin. ^1 nc Niso samo pozabili na občino Litija, celo vzeli B- so nam 450 milijonov državnih investicijskih LIBERALNA DEMOKRACIJA Težko je takole preko črke na papirju opisati, kdo bolj skrbi za svojo občino, a vsekakor se lažje razume dejstvo, ki je podkrepljeno s številkami. Nekateri svojo skrb izražajo s čustvi, vendar niso čustva tisto, kar pomaga občini. Pomaga le to, da se boriš za svojo občino in da ji vsaj ohraniš tisti denar, ki ji ga je namenila država. Prav tu se začne zgodba o skrbi za občino. Prejšna vlada, v kateri je bila stranka LDS je skupaj s koalicijskimi strankami namenila občini Litija v tem in prihodnjem letu precej investicijskih stredstev, a le-ta na žalost niso prišla v našo občino. Sedanja vlada je naši občini v spremembi državnega proračuna z rebalansom 21. julija 2005 vzela za leti 2005 in 2006 450 milijonov namenjenih sredstev. Navesti velja vsaj nekaj postavk, kjer smo izgubili denar državnih investicij: rekonstrukcija glavne državne ceste Hotič - Zgornji Log izgubili 44 milijonov, varstveni delovni center Litija izgubili 26,7 milijonov, modernizacija regionalne državne ceste Velika Reka - Velika Preska izgubili 108,4 milijonov, modernizacija regionalne državne ceste Moravče - Čatež izgubili 109 milijonov in še bi lahko naštevali. Prav ste prebrali! Nova vlada je litijski občini vzela veliko denarja. In v tej vladi so prav tisti, ki trdijo, da jim je skrb za litijsko občino najpomembnejša in da bodo delali bolje kot drugi. OO LDS Litija se je v prejšnem mandatu vlade prizadeval, da bi denar dobili, sedaj se pa očitno litijski predstavniki v vladi prizadevajo, da nam ga vzamejo. Res škoda, da nekateri, ki so že dalj časa v vladnih krogih, potem za ceno svojega uspeha na nas pozabijo. Naše občane navsezadnje zagotovo ne zanima, kdo zmaguje v litijskem občinskem svetu in da opozicija nasprotuje poziciji. Če so volilci nekomu zaupali svoj glas, je pomembno, da le-ta za dobljeni glas tudi kaj DOBREGA naredi. Preveč se porabi energije v sami občinski politiki in premalo delajo na državnem nivoju tisti, ki to lahko. OO LDS Litija si bo prizadevala, da pri oblikovanju regij občina Litija postane sedež upravnega okraja. Za to pa ni dovolj, da to sprejmemo v očinskem svetu občine Litija, ampak je potrebno nakazati tudi konkretne rešitve, ki jih predstavniki v vladi občini Litija ne dajo. Pristojnosti upravnega okraja nam ne bodo dodeljene kar tako. Uspelo nam bo, če bomo znali okoli občine Litija povezati še druge občine in s tem oblikovati novo statistično regijo, ki bi vsekakor bila podlaga za novo regijo in bi s tem imela tudi zakonske možnosti za oblikovanje samostojne upravne in statistične regije. Pobuda OO LDS Litija je v možnem povezovanju občin: Dol pri Ljubljani, Moravč, Lukovice, Litije, Šmartnega pri Litiji in občin zasavske regije. Na ta način bi osrednja lega Litije in seveda tudi aktivna vloga pri oblikovanju nove regije lažje prepričala GLUHO državo, da bi imeli svoj upravni okraj. Če bomo čakali, da nam bo kdo kaj dal ali naredil za nas, potem bomo lako le krivili drug drugega. Sedaj je čas, da Litijo s skupnimi močmi uvrstimo v regijo, ki bo znala pridobiti vlagatelje in se uvrstiti v tisto kohezijsko regijo, ki bo pridobivala sredstva iz evropske unije. Slovensld pregovor bi lahko priredili: »Kjer se prepira slovenska politika, Evropa dobiček ima.« V občinskem odboru LDS Litija menimo, da je občanom podano premalo informacij, da bi lahko ocenili prednosti in slabosti prihajajočih regij. Vsekakor pa bo od dobrih pogajanj in skupnga dela vseh političnih strank odvisno, kam se bo uvrstila občina Litija. Le nekaj za boljše poznavanje stanja: Litija je vključena v dva razvojna programa in sicer ljubljanske urbane regije ter zasavske regije. Statistično je vključena v ljubljansko regijo. Tako je tudi po vladnem predlogu uvrščena med bogatejše občine, ki bodo deležne manj razvojnih sredstev oziroma bodo celo začele vplačevati svoj delež v EU. Upravni okraj določa država na podlagi sklepov Ministrstva za državno upravo in tukaj je do sedaj veliko po svoje naredila prav država, ker je kršila pravila, saj je upravne pristojnosti naše občine prenašala na statistično regijo Zasavja, kljub temu, da smo bili v ljubljanski statistični regiji. Stvari so res zapletene, a če bomo uspeli z oblikovanjem nove statistične regije, bi zadovoljili zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in ne bi bili potisnjeni med bogate plačnike in tudi ne v Zasavje. Na podlagi našega predloga o novi regiji bo Litija lahko postala tisto, kar je v zgodovini že bila - upravi okraj. LEPO BI BILO, DA BI VSE STRANKE, KI SO V VLADI IZKORISTILE SVOJIH PET MINUT IN NA VLADNEM NIVOJU NAREDILE KAJ KORISTNEGA ZA OBČINO LITIJA. OO LDS Litija, Sandi GOMBAČ Vendar je za to potrebna sprememba ustave in za sprejem spremembe ustave in na sploh za projekt regionalizacije bo potrebna pozitivna politična volja vseh parlamentarnih strank. Minister dr. Žagar je izrazil upanje, da bi do te politične volje prišlo. Minister je omenil, da je že z Ustavo Republike Slovenije bila predvidena vzpostavitev lokalne samouprave na dveh nivojih, z dvema vrstama lokalnih skupnosti - z občinami in pokrajinami in da projekt regionalizacije pomeni selitev pristojnosti države, ki jih sedaj opravljajo ministrstva na nižjo pokrajinsko raven. Smotrno je, da se pristojnosti prenesejo v čimvečji meri, saj je lahko država tako čim bolj učinkovita. Državni sekretar Franci Rokavec pa je izpostavil dejstvo, da ni realno izpeljati decentralizacije države brez dejanske uvedbe pokrajin in da je prenos nalog iz državne na pokrajinsko raven potrebno narediti skupaj s finančnimi viri in izvedbeno strukturo. Za samo razpravo o spremembi ustave na področju regionalizma je smiselno predložiti kot delovni pripomoček celoten paket zakonodaje, ki je potreben za vzpostavitev pokrajin. Ta mora zakonsko pokrivati postopek za ustanovitev pokrajin, pristojnosti in naloge pokrajine, financiranje pokrajin, volitve v pokrajinske svete, tehnični zakon o ustanovitvi pokrajin, njihovem imenu in sedežih pokrajin, je še poudaril državni sekretar. V nadaljevanju se je razvila razprava, v kateri so sodelovali prisotni župani, predstavniki lokalnih skupnosti in ostale udeleženke in udeleženci okrogle mize. V razpravi je bilo izpostavljenih več vprašanj, tudi glede pridobivanja sredstev s skladov EU s strani občin, oblikovanja sveta regije in pa sodelovanje občin pri ustanavljanu pokrajin, oblikovanje organizacijskih teles v sami strukturi pokrajine. Okrogla miza je bila zaključena v duhu, daje regionalizacija v naši državi še kako potrebna, da je Slovenija preveč centralizirana, da bodo pokrajine dobrodošle in nujen korak na poti decentralizacije, da pa bi želele občine pri tem aktivno sodelovati. Petra Hiršel SlPiEeOAILIlglllfSAMA TK©©¥DK!A m. MALE ŽIVALI IcoNARA Odprto pon - pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00- 12.00 Mateja Šimenc s.p. (/Tel.: 01/8981-005) 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 UPOKOJENCI POTUJEJO, POTUJEJO... MEZCBoM® ®TH@e£ om dijakov ZAVAROVALNICA MARIBOR J^MPRIZMA junior naložbeno življenjsko zavarovanje za otroke Zagotove S¥®]@mo ©trota itapeendnij® (tudi na www.zoja.si) MšmsM. Najugodneje do štipendije in zavarovanja: ob sklenitvi Prizme junior vašemu otroku podarimo nezgodno zavarovanje! Več informacij na brezplačni številki 080 19 20 in www.zav-mb.si. Zavarovalnica Maribor d.d. 080 19 20 www.zav-mb.si Zastopstvo Litija, Ulica Mire Pregljeve 6, Litija telefon: 01/89 95 340, fax: 01/89 84 418 delovni čas: pon., tor., čet., pet. 8.00 -15.00; sreda 8.00 -17.00 Člani Društva upokojencev Litija zelo radi potujejo, si ogledujejo naravne in kulturne znamenitosti ter lepote naše domovine. To potrjujejo številne pobude in želje po novih izletih z bogato in družabno vsebino. V programu za leto 2005 smo do konca avgusta načrtovali 8 izletov, izvedenih pa je bilo I3 izletov, od tega 4 popoldanski. Teh izletov se je udeležilo 674 članov društva, od tega je 241 članov društva sodelovalo najmanj enkrat. Udeleženci izleta vsak po svojih močeh prispevajo k dobremu razpoloženju, zabavi in smehu ter aktivnemu sodelovanju v najrazličnejših družabnih igrah. Prav to in raznolika vsebina vsakega programa izleta prispevata k temu, da so vsi izleti polno zasedeni. V izletniški sekciji DU Litija si prizadevamo, da je finančni prispevek udeleženca čim nižji, vendar ne na škodo vsebine in počutja (vstopnine za oglede, hrana in pijača ter prevoz). Zato med udeleženci ni pripomb na ceno izleta. V ponedeljek, 5-9-2005 je bila 8. seja izletniške sekcije, na kateri je bilo pregledano dosedanje delo in določen okvirni program aktivnosti do konca leta 2005: - 05.10. 2005 izlet za zdravje na območje Kamnika, popoldanski - po 15.10.2005 izlet v neznano, popoldanski - 15.11.2005 martinovanje, celodnevni - po 20.11.2005 kopalni izlet, popoldanski - 01.12.2005 nakupovalni izlet v Lenti, celodnevni -in po 15.12.2005 novoletno srečanje, popoldanski Na pobudo udeležencev izleta smo se v torek 6. septembra z avtobusom odpeljali v Cerklje, na spodnjo postajo kabinske žičnice in se povzpeli na Krvavec. Po prelepi planjavi smo se sprehodili (cca 20 minut) na Kriško planino in se ustavili na planšariji Viženčar. Po predstavitvi planšarije smo se okrepčali s planšarsko malico. Temu pa je sledil planinski krst vseh tistih, ki so bili tokrat prvič na Krvavcu. Teh pa je bilo več kot 40 od 49 udeležencev. Po Del udeležencev češnjevega piknika; sprehod po mestnem parku v Mariboru. uspešno opravljanem šaljivem testu in zaobljubi je bil opravljen krst z vrvjo za vsakega udeleženca izleta. Na koncu pa so vsi dobili dovoljenje velikega senata izletniške sekcije DU Litija, da lahko odhajajo iz ravninskega v planinski svet. Lastnica planšarije nam je predstavila 15 zdravilnih zelišč, opozorila na prepoznavanje in čas nabiranja ter nas seznanila s pripravki in koristnostjo za zdravje. V lepem sončnem vremenu smo se sprehodili nazaj in se s kabinsko žičnico popeljali v dolino. Naša pot pa se je nadaljevala do Aerodroma Brnik, kjer smo si iz razgledne ploščadi ogledali vzlet 5 in pristanek 2 avionov. Na poti domov smo se ustavili še na sladici in napitku in tako zaključili prijetno popoldansko druženje, ki bo glede na pogosto izrečene misli udeležencev nam vsem ostalo še dolgo v prijetnem spominu. Izletniška sekcija DU Litija vabi vse, ki si želijo takega druženja, da se nam pridružijo, saj bodo lahko doživljali nova spoznanja, se veselili in zabavali ter ob tem krepili zdravje. Vodja izletniške sekcije: Karlo LEMUT v K ^ - TV SATELITSKI SISTEMI (fiksni in z motorčkom) - ELEKTROINSTALACIJE za novogradnjo in obnovo vaše hiše ali stanovanja - DOMOFONI in VIDEOFONI - ALARMNI SISTEMI profesionalne znamke ELMO za stanovanja ali poslovne prostore KLEMEN OBLAK s.p. Sava 52,1282 Sava GSM: 031 528 609 »PODJETJEM V LITIJI IN ŠMARTNEM LETOS 121 MILIJONOV NEPOVRATNIH SREDSTEV ZA RAZVOJNE PROJEKTE« Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj je letos že petič objavila Javni razpis za spodbujanje investicij v malih, srednje velikih in velikih podjetjih na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Na razpis je prispelo 64 vlog, na osnovi kvalitete posameznih vlog in razpoložljivih sredstev je Agencija v skladu z razpisnimi pogoji sofinancirala 22 projektov, kar je dobro tretjino vseh poslanih vlog. Sedem podjetij iz območja Litije in Smartna, ki so svoj projekt jasno opredelili v prijavni vlogi, so bili uspešni. Večini od teh je uspelo tudi s strokovno pomočjo Centra za razvoj Litija preko informiranja in svetovanja pri pripravi vloge. Agencija bo tako v sklopu A, (investicije nad 100 mio) sofinancirala po en razvojni projekt iz Litije in Šmartna, ki bosta prejela skupaj 80 milijonov nepovratnih sredstev za 485 milijonov vredni investiciji. Podjetji bosta investirali v izgradnjo novih objektov, nakup opreme in uvedbo visoke tehnološke proizvodnje in bosta v treh letih po Izvedbi investicij zagotovili skupaj 86 novih delovnih mest. V okviru sklopa B (investicije med 40 in 100 mio sit) je bilo prav tako uspešno šmarsko podjetje, ki bo za 95 milijonsko investicijo prejelo 26 milijonov nepovratnih sredstev in bo po izvedeni investiciji v poslovni center zagotovilo 11 novih delovnih mest v kovinsko predelovalni industriji. V okviru sklopa C (investicije med 10 in 40 ■ mio) je bilo uspešno litijsko podjetje s predvideno investicijo v višini 12 milijonov za nakup strojev, pridobilo pa bo 6 milijonov sredstev in zagotovilo 3 nova delovna mesta. V sklopu D, kjer so se ocenjevale investicije do 10 milijonov tolarjev, sta bili uspešni dve litijski podjetji in šmarsko podjetje, ki bodo skupaj investirali slabih trideset milijonov. Tudi s pomočjo 9 milijonov nepovratnih sredstev bodo razširili obstoječe proizvodne enote, zgradili razvojno razstavni objekt in posodobili proizvodni proces, kar bo zagotovilo skupaj 5 novih delovnih mest. Litijska in šmarska podjetja bodo tako preko »zasavskega zakona« v letu 2005 pridobila 121 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, kar predstavlja 48% celotne letošnje kvote sredstev iz tega vira. Razvojni projekti v proizvodnih podjetjih, ki bodo zahtevali 622 milijonov investicijskih vlaganj, bodo najkasneje do konca leta 2008 zagotovili najmanj 105 novih delovnih mest. ZA RAZVOJ KADROV V LITIJO 2,4 MILIJONA SREDSTEV V okviru tim. »zasavskega zakona »se vzpodbuja tudi razvoj kadrov v podjetjih preko sofinanciranja izdelave kadrovskih strategij in implementacije projektov s področja razvoja kadrov ter izobraževanje in usposabljanje kadrov v podjetjih. V okviru izobraževanja in usposabljanja sta bili na letošnjem razpisu uspešni dve litijski podjetji, ki bosta za razvoj kadrov namenili skupaj dobrih 6 milijonov tolarjev, za ta namen pa bosta prejeli 2,4 milijona tolarjev nepovratnih sredstev. Eno od vlog smo za podjetje pripravili na Centru za razvoj Litija preko programa vavčerskega svetovanja. Zadruga za razvoj podeželja Jarina z.o.o. Dole 10, Dole pri Litiji tel.: 01 897 21 04 e-mail: info@cr-litiia.si Vsakdan od 7:00 do 15:00, prosimo za predhodne najave. Naredi, kar zmoreš, s tistim, karimaš, tam, kjer si! SODELOVANJE JARINE Z.O.O. NA DOLARSKI DEŽELI 2005 Podeželsko razvojno jedro Jarina z.o.o. ima svoj sedež v Oglarski deželi na Dolah pri Litiji, zato smo letos z velikim veseljem pristavili svoj kamenček v mozaik tri dnevne prireditve Oglarska dežela 2005, ki je potekala od 9. do 11. septembra. Konec meseca avgusta smo izvedli terenski ogled vseh zaselkov KS Dole pri Litiji. Na podlagi ogleda stanovanjskih hiš na območju KS Dole pri Litiji se je ocenjevalna komisija v sestavi Irena Logar - cvetličarna Tila in Mojca Hauptman - Jarina z.o.o. odločila, da se za leto 2005 podeli nagrada za najbolj urejeno stanovanjsko hišo družini Knez, Magolnik 1. Osamljena vasica Magolnik, na obrobju KS Dole pri Litiji je le malo komu poznana. Sestavlja jo le nekaj hiš, ki samevajo v neokrnjeni naravi. Zaradi razgibanosti in barvitosti terena se ocvetličenost Knezove hiše zelo lepo zliva z naravo. Drugo mesto so zasedli Brinavčevi iz Slavine!, ter tretje mesto Božičevi iz Zagozda 10. Iskrene čestitke ter še veliko veselja ob urejanju svojega koščka zemlje - doma! Jarina z.o.o. se je s svojimi partnerji predstavila tudi na sobotni popoldanski prireditvi. Lepo obložene stojnice so se šibile ob ponudbi domačih dobrot ter ročno izdelanih izdelkov domače in umetne obrti. Iskrene čestitke tudi Športnemu društvu Dole za dobro organizacijo in uspešno izpeljavo tako obsežne prireditve. montaža Bajec PUC OKilR in URflTfl Borut Nec $j^HpflnTl270 litija Telefon: 01/898 08 lMfaks-01/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • E-e* bbaJec@slol.net MM VR« IZ CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija tel: 01/896-27-10,01/ 896-27-15, fax: 01 /896-27-12 info@cr-litija.si • www.litija.net/rcl NOVOSTI V PROGRAMU VAVČERSKEGA SVETOVANJA - subvencije za s.p in d.o.o. T .000.000 SIT JAPTI» JAVNA AGENCIJA ZA PODJETNIŠTVO IN TUJE INVESTICIJE Zavod Republike Sloveniie za zaposlovanje REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNEZADEVE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Program vavčerskega svetovanja izvaja JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike (ESRR), Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje. JAPTI je v začetku septembra 2005 povišala kvoto subvencij za delujoča podjetja iz 300.000 sit na 1.000.000 tolarjev. Podjetja, ki bodo pogodbo o vključitvi v program vavčerskega svetovanja sklenila od 01.09.2005 dalje, lahko tako s 50% subvencijo zmanjšajo stroške svetovanja za izboljšanje poslovanja, priprave vlog za razpise ter izvedbe razvojnih projektov, kvota subvencije pa je po novem 1 mio SIT. Že vključena podjetja bodo novo kvoto lahko koristila v novem koledarskem letu. RCR Zagorje objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE za študijsko leto 2005/2006 za višješolski strokovni, visokošolski strokovni, univerzitetni in podiplomski študij. Rok za oddajo vloge je 10.10.2005 do 12. ure. »SUBVENCIJE ZA ZAPOSLITEV BREZPOSELNIH OSEB« Zavod RS za zaposlovanje je konec avgusta 2005 objavil sklop razpisov, katerih namen je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb, ki so težje zaposljive. Preko razpisov so bodočim delodajalcem namenjene subvencije za nadomestilo dela plač in drugih dejanskih stroškov, ki jih bodo imeli z zaposlitvijo dolgotrajno brezposelnih žensk, starejših, invalidov ali drugih oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA STAREJŠIH: Zaposlovanje brezposelnih oseb, starejših od 50 let, ki niso bile zaposlene pri tem delodajalcu v zadnjih 2 letih; subvencija 50% dejanske plače BO za obdobje 1 leta, ohranitev zaposlitve vsaj 1 leto, roki prijav: 13.01.2006,14.04.2006 USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU V UČNIH DELAVNICAH IN UČNIH PODJETJIH: zahtevnejše usposabljanje na delovnem mestu za konkretno delo za invalide in druge brezposelne osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo, subvencija: stroški izvajanja progr. usposabljanja ( max. 3 min. plače, za invalida 4 min. plače), usposabljanje največ do 6 mesecev, roki prijav: 30.09.2005, 20.01.2006 USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MFSTII IN INTEGRIRANI PROGRAMI ZA INVALIDE: usposabljanje na delovnem mestu (1-3 meseci) za osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo, z upadom delovnih sposobnosti, ki nimajo za posledico statusa invalidnosti in invalidnih oseb, možnost kasnejše zaposlitve na istem delovnem mestu za katerega se je oseba usposobila, za dobo najmanj enega leta. Subvencija: stroški izvajanja progr. usposabljanja (max. 1,5 min. plače, za invalida 2 min. plači) ter 50% dejanske plače BO 1 leto, min. 780.000 sit, (za zaposlitev invalida 60% oz. najmanj 936.000 sit), trajanje usposabljanja 1-3 mesecev, zaposlitev 1 leto, roki prijav: 30.09.2005, 20.01.2006 POMOČ ZA ZAPOSLOVANJE DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH ŽENSK (za neprofitne delodajalce): sofinanciranje zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk, ki so že več kot dve leti prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu, subvencija za nadomestitev dela plače in dej. stroškov za prevoz, prehrano itd. največ do 150% min. plače oz. mesečno 176.250 SIT za polni delovni čas, ohranitev zaposlitve vsaj 1 leto, roki prijav: 13.01.2006, 14.04.2006. IZŠLA TURISTIČNA KARTA POSAVSKO HRIBOVJE Zaradi vse pogostejšega povpraševanja po promocijskem materialu, ki bi na pregleden in sodoben način predstavljal turistično ponudbo območja pod blagovno znamko Posavsko hribovje, je Center za razvoj Litija pristopil k izdelavi nove turistične karte Posavsko hribovje, ki je izšla v tem mesecu. Na karti formata 100x70 cm v merilu 1:50.000 je predstavljena turistična ponudba območja. Le-ta zajema kolesarske, konjeniške in pohodniške poti Posavskega hribovja, točke naravne in kulturne dediščine ter ostalo turistično ponudbo območja. Na karti so označene tudi kontrolne točke - ponudniki -na omenjenih tematskih poteh, ki so se odločili za predstavitev na karti. Poleg turističnih vsebin pa karta vsebuje tudi ostale nepogrešljive elemente, ki jih obiskovalec potrebuje za orientacijo po območju (mreža cest, voda, plastnice, kraji, vrhovi itd.). Na zadnji strani karte se nahaja opisni tekst o Posavskem hribovju, tudi v angleškem in nemškem jeziku, ki ga slikovito orisujejo izbrane barvne fotografije območja. Nekaj prostora pa smo namenili tudi oglaševanju zainteresiranih turistično-gostinskih ponudnikov. Karta je izdana v nakladi 5000 izvodov in se bo distribuirala po različnih kanalih (na lokacijah ponudnikov, na vključenih občinah, v slovenskem turistično-informacijskem centru v Ljubljani, v posameznih knjigarnah, na Slovenski turistični organizaciji, na sejemskih nastopih, ki se jih bomo udeležili...). Če si želite zagotoviti svoj izvod nove karte, se oglasite na Center za razvoj Litija! NA JANČAH PODELILI PRIZNANJA POHODNIKOM Trend pohodništva tako pri nas kot v svetu stalno narašča. To lahko pripišemo predvsem številnim prednostim, ki jih človeku sodobnega časa nudi ta oblika rekreacije. Zaradi teh dejstev smo tudi na Centru za razvoj Litija v letu 2004 zasnovali turistični produkt pohodniških poti Posavskega hribovja in ga predstavili tudi na sejmu Počitnic v Ljubljani. V nedeljo, 4. septembra 2005, se je na Jančah proslavljala 100-letnica organiziranega planinstva v Litiji. Ob tej priložnosti je Saša Gradišek s Centra za razvoj Litija podelila priznanja štirim pohodnikom, ki so v lanskem in letošnjem letu prehodili vse pohodniške poti pod blagovno znamko Posavsko hribovje. Na območju 7 občin je speljanih 25 različnih poti v skupni dolžini 367 km, ob njih pa se nahaja 28 kontrolnih točk, kjer se obiskovalci lahko okrepčajo in ožigosajo brošure. Zadovoljni smo, da so te poti zaživele med pohodniki, obenem pase nadejamo, da jih bo v prihodnje prehodilo še več obiskovalcev, ki bodo želeli odkriti skrivne in lepe kotičke tega območja. ZAPOSLITVENA AGENCIJA RGL Za zaposlitev pri podjetniku v litijski občini iščemo TRGOVCA ZA PRODAJO KRUHA NA TERENU. Pogoji: poklic trgovec, vozniški izpit B kategorije, starost nad 25 let, moški. Možnost zaposlitve za nedoločen čas, stimulativen dohodek. Zainteresirani pošljite pisne vloge na Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija najkasneje do 5.10. 2005. PREDILNICA LITIJA ODPRLA SVOJA VRATA Dne 9/9 in 10/9 2005 je Predilnica Litija organizirala »Dan odprtih vrat«, ob tovarniškem prazniku 119 letnici obstoja in dela tovarne. Dne 10/9 ob lO.uri se je pred vhodom v tovarniško dvorišče zbralo več kot sto občanov, med njimi mnogi upokojeni delavci, njihovi svojci, zelo veliko je bilo njihovih vnukov in vnukinj ter drugih občanov mesta Litije. Po krajši predstavitvi pa je g. Silvo Soklič vse povabil na enourni ogled proizvodnih prostorov. Vsi, ki so se udeležili »Dneva odprtih vrat« so si z zanimanjem ogledovali nove stroje, novo tehnologijo izdelave različnih prej. Posebno so z zanimanjem spremljali vodjo ogleda gospoda Sokliča nekdanji delavci predilnice, ki so nekoč delali v popolnoma drugih pogojih in za drugimi stroji. Spoštovani občani Litije, vsi vidimo Predilnico Litija od zunaj, z znamenitim dimnikom. Toda moram reči, da je zunanji videz enak kot pred leti, toda opremljenost predilnice je povsem drugačna. Vse poteka avtomatizirano, ni tistega prahu kot je bil nekoč, le vročina ostaja v proizvodnih prostorih kot nekoč. Lepo si je bilo ogledati edini še uspešni proizvodni biser v Občini Litija, AVTOUCARSTVO in VLEČNA SLUŽBA NON STOP V ČASU POPRAVILA VAM NUDIMO NADOMESTNO VOZILO Graška cesta 33, 1270 Litija Tel.: 01/8983-685 Roman PLANINŠEK s.p. GSM: 041-686-051 (Roman) -itija jV GSM: 041-606-020 (Blaž) ki uspešno posluje po zaslugi uspešnega vodstva z gospodom Francem LESJAKOM načelu. Mnogo imajo načrtov o posodobitvi strojne opreme zato nas vabijo tudi na naslednji dan odprtih vrat naslednje leto, ko bodo praznovali 120 letnico. V imenu vseh, ki smo si ogledali proizvodne prostore Predilnice Litija se zahvaljujemo vodstvu Predilnice Litija , ki nam je omogočilo v enournem sprehodil skozi obrat pokazati najmodernejšo tehniko izdelave prej in približati življenje in delo delavcev za temi stroji. Ciril GOLOUH CENTROMERKUR blagovnica LITIJA Tel.: 01/8983 238 Delovni čas: PRITLIČJE pon-sob 7.00- 21.00 1. IN 2. NADSTROPJE pon-pet 8.00- 20.00 sob 8.00-13.00 Velika izbira copat za-jesen in zimo Na zalogi že novi modeli perila LISCA in TRIUMPH GOSPODINJSKI DNEVI v 2. nadstropju od 7. do 29.10.2005 Kje so meje razuma ? Ta čas najbolj aktualna tema v Litiji je nedvomno predvidena gradnja trgovin. Skupaj z obstoječimi naj bi jih bilo kar blizu 15, od tega vsaj 5 hipermarketov. Gre seveda za trgovine s prehrambenim blagom. Ljudje o tem govorijo na vsakem koraku. In se vprašujejo v glavnem takole: »Ali se jim to sploh izplača?«, »Kdo bo pa sploh nakupoval v teh številnih trgovinah?«, »Ali ni Litija premajhna za tolikšno število trgovin?«, »Ali je to sploh še normalno?«, »Ali bo Litija postala mesto bencinskih pump in trgovin?«, »Če hočeš v trgovino, moraš nekje denar prej zaslužiti!«, »Kaj pa delovna mesta s produktivno dejavnostjo?«, »Ali bo v Litiji sploh ostalo še kaj prostora za kaj drugega?«, »Kaj pa ob vsem tem misli občina?« itd. Zlasti zadnjih dveh vprašanj se bom dotaknil v tem sestavku. Spomladi letos sem zapisal, da je prihajanje investitorjev v Litijo dober znak za razvoj in da bi jim bilo dobro stopiti ob bok ter skupaj načrtovati razvoj. Sedaj pa se je pokazalo, da vsi investitorji v glavnem prinašajo samo trgovine in nič drugega. Gre za tipske objekte v obliki škatel brez oken. Samo vrata. Vse trgovine v glavnem prinašajo ponudbo špecerije in drobnih predmetov za vsakdanjo rabo. To ima sicer tudi dobro stran -konkurenco. Pokazalo pa se je, da s temi investitorji nihče ne sodeluje glede izrabe prostora in infrastrukture. Vsak posebej pride s svojim projektom in se ne ozira na nič drugega. Da ne bi bil kdo naiven in mislil, da prihajajo trgovci zato, ker bi radi Litijo obogateli in polepšali. Napaka. Edini vzgib je dobiček. Tudi to je razumljivo in sprejemljivo, če je izraba prostora usklajena z lokalno oblastjo. Pa ni. Litije nima razvojne strategije Problem je v tem, da Litija sploh nima vizije ali vsaj načrt izrabe prostora. Vse ureja Dolgoročni družbeni plan 1986 -2000 (!?!), ki pa določa le območja posamezne rabe. Da je neko območje npr. namenjeno za poslovno storitveno dejavnost. Ta dejavnost pa je lahko od skladišča cementa do računalniškega servisa. To je vse. Konkretnega pa nič. Ostale pogoje določajo PUP-i - prostorsko ureditveni pogoji. Konkretna izbira investicije bi morala biti konsenz občine (in ljudi v mestu) in investitorjev. Dejstvo je, da pametni gospodarji s prostorom ne gradijo na komunalno neurejenem območju brez predhodne infrastrukture. Če tega ni, potem vsak po svoje in s čimer koli šari po prostoru. In bojim se, da je mesto ravno na tej poti. Občina bi morala čim več iztržiti od njih Trgovci imajo veliko denarja. Kar poglejte njihove poslovne rezultate. Vse gre v milijarde tolarjev. Investirajo predvsem zato, ker se jim denar bolj izplača vlagati v investicije kot pa ga prikazovati kot dobiček. In v Litiji bi kar dopustili, da zgradijo trgovino za kruh in mleko na zelo dragocenih lokacijah? Pa čeprav ni ravno nujno potrebna. Lahko pa bi se zgodilo tudi, da bi občina ob tem ostala nezainteresirana, trgovski lobiji pa toliko močni, bi svoje naredili. In tisti, ki bodo prišli na oblast v prihodnjih letih, bi ugotovili, da prostora v Litiji ni več. Doslej je le eden od možnih investitorjev ponudil še kaj več kot zgolj trgovino. Vendar tudi ta bolj zavito in nedoločeno. Pri tem bi glavno vlogo morala odigrati občina in od bogatih investitorjev iztržiti še kaj drugega, kar mesto rabi. Lahko bi posnemali druge Kar poglejmo nekaj primerov: na Vrhniki bodo gradili hipermarket. Enega, ne pet(i). Zraven bodo dobili še 12 poslovnih lokalov. V Pivki bodo gradili supermarket (tudi enega), zraven pa bodo pridobili še 10 drugih poslovnih dejavnosti. V Grosupljem bodo prenovili hipermarket, zraven zgradili garažno hišo za 144 avtomobilov, športno in tekstilno prodajalno, drogerijo, otroško igrišče in vrsto drugih programov. V Domžalah so zgradili megamarket. Zraven so pridobili še tribuno za nogometni stadion, v etaži pa knjižnico. Itd. Občina bi torej morala sodelovati z investitorji. Ne le pri pridobivanju za mesto potrebnih dejavnosti, ampak tudi glede infrastrukture. Vsi investitorji bi se namreč priključevali kar na obstoječo litijsko infrastrukturo, nihče pa se ne vpraša kaj bo s prometom, vodo, kanalizacijo, energijo... Predvsem pa se jasno opredeliti kaj mesto sploh potrebuje in česa ne. Še nekaj o novih delovnih mestih bi rekel. Res je, da se dobi nekaj tega, vendar slabo plačano. Kar vprašajte trgovke. Verjetno pa je tudi to, da bi se veliko novih trgovk v nove trgovine zgolj preselilo iz nekaterih sedanjih, ki bodo propadle. Litija ima zelo omejen prostor Četudi bi vsa našteta dejstva obšli, pa ne moramo mimo tega, da ima Litija velike naravne prostorske omejitve, saj je zelo utesnjena. Na eni strani Sitarjevec, na drugi Svibno, vmes pa železnica, cesta in Sava. Torej gre za zelo omejen prostor. Ko ga na hitro pozidaš je konec. Zato bi ga morali v Litiji nadvse razumno izkoriščati. Kaj pa bi rabili, bi vedel povedati vsak Litijan. Sem ter tja po Litiji • Ena od večjih neumnosti v tej državi je tudi ta, da indonezijski premog iz Kopra v Trbovlje vozijo težki tovornjaki po cesti (skozi Litijo), čeprav je od koprske luke do elektrarne v Trbovljah železnica ... • Vzpon na GEOSS (20. po vrsti) je le bil. Med sto kolesarji so bili kar štirje iz Litije... • Komunalno podjetje bo od 30. 9. do 2. 10. organiziralo odvzem strupenih odpadkov. Kdor tega ne ve, ni videl položnice za odpadke, na kateri [e to pisalo, ali pa takšne strupe meče kar v običajno kanto. Se najmanj verjetno je, da jih nima. • Na Svibnu je medved. Nihče pa ne ve, če je sploh še tam. Je pa mrcina o sebi spletla neverjetne zgodbe. (Prihodnjič: kaj bi bilo dobro v Litiji storiti»pod urgentno«) SADJARJI OPRAVILI LETNO REZ SADNEGA DREVJA SADJARSKO DRUŠTVO Litija je tudi letos v okviru izobraževanja svojih članov organiziralo 17. 8.2005 v sadovnjaku Petra KRAŠEVCA v Gabrski Gori praktični prikaz letne rezi sadnega drevja v sadovnjaku, ki je edini od večjih še v Litiji. Prikaz rezi je predstavila Andreja BRENCE, univ. dipl. ing. kmetijstva- specialistka za sadjarstvo pri Kmetijskem zavodu Novo mesto. Poleg prikaza letne rezi jablan je odgovarjala še na različna vprašanja posameznikov o rezu koščičarjev in drugih vrst sadja, boleznih, ki se pojavljajo v sadovnjakih vtem obdobju, o prepoznavanju hruševega ožiga, jesenskem gnojenju, oziroma pripravi sadnega drevja na zimo. Strokovna izobraževanja privabljajo vedno več ukaželjnih sadjarjev in sadjark, ki izpopolnjujejo svoje znanje s praktičnimi prikazi v sadovnjakih. Tokratnega izobraževanja se je udeležilo 65 sadjarjev in sadjark, med katerimi je vedno več sadjark. Izobraževanje se bo nadaljevalo v poznih jesenskih in zimskih dneh s teoretičnimi predavanji iz različnih področij. Eno od teh področij je uporaba zaščitnih sredstev, kajti v bodoče bo moral biti uporabnik teh sredstev strokovno usposobljen in imeti zato tudi dokaz (potrdilo o opravljenem Sadjarji sadjarskega društva Litija med strokovnim usposabljanjem v sadovnjaku Petra Kraševca v Gabrski Gori,pod vodstvom mentorice Andreje Brence.________ tečaju), da bo lahko kupil zaščitna sredstva v posebnih prodajalnah. Ciril GOLOUH nadaljevanje s 1. strani Gasilska zveza Litija - 50 let Ogenj je lahko naš zaveznik, prijatelj, ko pa uide izpod vajeti, povzroča prave katastrofe. To so v daljni zgodovini spoznali tudi naši predniki in takšni so zametki gasilstva. Tako je bilo tudi na Slovenskih tleh. Nekako v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja se na slovenskih tleh pojavijo prve organizirane obrambe proti ognju. 19.9.1969 se rodi prvo gasilsko društvo na Slovenskem, in to v Metliki. Društva se imenujejo požarne brambe, ki kupujejo opremo za gašenje, katero skrbno hranijo v zato določenih prostorih. Na območju današnje Litije se leta 1984 ustanovi Požarna bramba Šmartno in leta 1985 Požarna bramba Litija. Društva se hitro ustanavljajo po vsej Sloveniji. Največkrat je bila posledica ustanovitve večji ali manjši požar v kraju. Tako je bilo tudi leta 1803, ko je na Vačah zgorelo 36 hiš in takoj potem je bilo ustanovljena Požarna bramba Vače. Pred prvo svetovno vojno se gasilstvo na slovenskem organizira v deželne zveze. Do leta 1914 deluje 8 deželnih zvez v 380 društvih. Leta 1910 je bila v Litiji ustanovljena Gasilska župa Litija. V njej je bilo 9 društev: Krka, Litija, Radeče, Šentvid, Šmartno, Vače, Višnja Gora, Zagorje in Žalna. Po prvi svetovni vojni se ustanovi JGZ Ljubljana, v katero se združuje 22 gasilskih žup s 306 gasilskimi društvi, med njimi tudi Gasilska župa Litija. Leta 1930 se Gasilska župa Litija razdeli v tri nove, in sicer: Litija, Kresnice in Zagorje. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena Okrajna gasilska zveza Ljubljana okolica, ki je leta 1955 propadla. To leto se ustanovi Občinska gasilska zveza Litija. Ta čas ima rojstni dan več kot polovica gasilskih zvez v Sloveniji. Petdeset let, malo za človeštvo, veliko za človeka. Vsa ta leta se GZ Litija trudi za nenehno rast in razvoj. Kasneje se povezuje v Regijo Ljubljana III. Gasilci smo v dolgoletnem delovanju doživeli marsikaj. Od velikih katastrof, požarov do velikih dosežkov na vseh področjih. Previharili obdobja cesarstva, kralja, enopartijskega sistema socializma do današnjega krutega neizprosnega kapitalizma, ki je sicer v demokraciji, vendar zelo krut. Šaj marsikateri delodajalec ne pusti zaposlenega gasilca na intervencijo. Pa vendar smo trdoživi, nič nas ni zlomilo. Še 1955-2tiU5 Lil Ivan Lovše predsednik GZ Litija in župan občine Litija Mirko Kaplja sta slavnostno razvila prapor ob jubileju več, število pripadnikov se stalno povečuje in na slovenskem jih je že prek 120.000. Impozantna številka, kateri se čudi celi svet, posebno Evropa. Naprej nas vleče zavest in želja, da smo tu, pripravljeni ponoči, podnevi, vedno, da priskočimo človeku v stiski ob požaru ali nesreči. Nič nas pri tem humanem dejanju ne ustavi, pa naj si bo pomoči potreben sosed, prijatelj ali pa sovražnik. In še več: od nastanka do danes smo Tovariši. Ne glede na barvo oblasti, mi smo preprosto celo obdobje tovariši. Tudi danes. Slavko JALOVEC PO SLEDEH NAJHUJŠIH ZLOČINOV OKUPATORJA Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije - Mestni odbor Litija je dne 7/9-2005 organizirala za člane izlet po poteh najhujših zločinov, ki jih je povzročil nemški okupator v mesecu februarju 1945 leta. Najprej so si ogledali kraj enega najhujših množičnih zločinov na slovenskih tleh, kjer je z obešenjem talcev v »Grabnu pri Stranicah« pri Frankolovem okupator 12.2.1945 na grozovit način vzel življenje 100 slovenskim domoljubom (obešenih je bilo 99 talcev, medtem ko je bil eden ustreljen med poskusom pobega. Vsi ti so bili pripeljani iz mariborskih, celjskih (stari pisker) in trboveljskih zaporov, zato so tudi talci iz različnih krajev Slovenije. V spomin na žrtve sta na Frankolovem postavljena dva spomenika, ki opozarjata na strahote druge svetovne vojne. Ob 60-letnici konca druge svetovne vojne je bil v neposredni bližini pomnikov postavljen muzej, v katerih so razstavljene slike vseh stotih talcev in drugo dokumentarno gradivo tedanjega časa.. Ogledali so si tudi prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona. Namreč 8. februarja 1943 je v tihem zavetju stoletnih smrek blizu Osankarice na Pohorju v neenakem boju z mnogo močnejšim sovražnikom izkrvavelo 69 borcev in bork. Le ranjenega Franca KUNAVERJA-Sulca so Nemci ujeli živega in ga nato julija 1943 pri Ljubnem v Savinjski dolini ustrelili kot talca. Pohorski bataljon je bil upanje potlačenih in v prah poteptanih Slovencev, ki jim je okupator namenil fizično uničenje. To upanje je postajalo resničnost z vsako od skoraj 120 akcij, ki so jih borke in borci bataljona izvedli v približno štirih mesecih delovanja. V tej legendarni bitki so izgubili življenje tudi pohorski kmet Alfons ŠARH s svojo častitljivo brado, njegovi mladoletni sinovi Vanček, Pepček in Lojzek, ki so se še kot otroci pridružili očetu v boju za domačo grudo, pa zdravnik dr. Dušan MRAVLJAK-Mrož, neustrašna Katarina MEDE, ki je vodila ženski vod in vsi ostali, ki so v cvetu mladosti in trmastega svobodoljubnega zanosa darovali svoja mlada življenja za veliko stvar, ki si ji reče »SVOBODA«. V spomin na te dogodke je v domu na OSAN-KARICI spominska soba s fotografijami vseh, ki so padli in drugo dokumentarno gradivo »Pohorskega bataljona« ter gradivo okupatorja »pozivi in grožnje prebivalstvu« in drugi dokumenti. Spoštovani občani, če vas pot zanese na prekrasno Pohorje, ki tudi danes ostaja v zavetju stoletnih smrek, prelepih domačij, prijaznih in gostoljubnih ljudi, si oglejte tudi te pomnike naše nedavne zgodovine. Ciril GOLOUH ClMUOINST/UtlCIH Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Iz Krajevne organizacije RK Litija - levi breg V sredo /.septembra 2005 so članice na seji izvršilnega odbora KO RK Litija levi breg pregledale zapisnik zadnje seje in ugotovile, da so bili vsi sklepi realizirani, pobrana je bila tudi članarina za leto 2005, obiskale so krajane nad devetdeset let starosti ter bolne in invalidne na vozičkih in jim poleg vzpodbudnih besed podarile tudi rožico. Od meseca marca 2005 dalje pošiljajo krajanom čestitke ob 80,-tem rojstnem dnevu ter vsem starejšim od 85 let. Pred krvodajalsko akcijo pa kot običajno na vidno mesto izobesijo plakate, ki vabijo krajane, da se udeležijo te humane akcije. Aktivno pa so pričele tudi s pripravami na srečanje starejših, ki bo v četrtek 29.9.2005 ob 15. uri v Gostišču Kovač v Litiji. Krajevna organizacija RK Litija levi breg vabi vse starejše od 73 let naprej, ki živijo na tem območju, da s seboj prinesejo dobro voljo, za ostalo bodo poskrbele aktivistke krajevne organizacije s pomočjo pevske skupine Mavrica in harmonikarja Jožeta. Predsednica KORK Litija levi breg Martina POŽEK Člani Občinskega odbora ZB Litija pred spomenikom postavljen žrtvam, ki jih je zagrešil okupator nad slovenskimi domoljubi v »Grabnu pri Stranicah.« klub glasbenikov PUSTOTNIK organizira: PLESNE TEČAJE LITIJA (športna dvorana): - družabni plesi za odrasle (standardni in latinsko-ameriški plesi) - trebušni ples - plesi za šolsko mladino - plesne urice za predšolske otroke JEVNICA (KUD Jevnica): - družabni plesi za odrasle - trebušni ples Za dodatne informacije pokličite: 041 879 354 MAK Moj A ▲ Knjižnica ** KNJIŽNICA LITIJA, Parmova 9,1270 LITIJA E-mail: knjiznica.litija@email.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 SREČANJE S PREGLJI V Litiji in Šmartnem živi kar lepo število Pregljev, še več pa je njihovih sorodnikov, V njihovem rodu najdemo tudi znano litijsko slikarko Miro Pregelj in celo nobelovca Fritza Pregla. Stota obletnica rojstva slikarke Mire Pregelj, ki se je rodila 13. septembra 1905, je bil povod za zanimivo prireditev v Knjižnici Litija z naslovom Srečanje s Preglji. Rodoslovec Jože Šinigoj iz Šmartnega pri Litiji je pripravil pravcato raziskovalno presenečenje za vse udeležence prireditve, saj je temeljito raziskal Pregljev rod vse do 17. stoletja, ko je na Ustju našel »vpisanega« prvega Preglja. Brskal je in raziskoval ter pri svojem delu našel še vrstno zanimivih osebnosti, ki so zaznamovale našo zgodovino. Prvi je nedvomno Fritz Pregel, edini slovenski nobelovec, ki je sicer deloval v Avstriji, vendar pa je v Šmartnem iskal svojih korenin, del svoje zapuščine pa zapustil ljubljanski univerzi. Jože Šinigoj je skozi zanimivo pripoved, kjer je pojasnil tudi način preiskovanja, razne težave in ovire pri branju starih kronik in cerkvenih knjig, izpostavil še Alojza Preglja, očeta Mire Pregelj, ki je bil pomemben železničarski uslužbenec, ob koncu 1. svet. vojne pa je z organizacijo prometa priskočil na pomoč tudi generalu Maistru. Veja, ki izhaja iz rodu Pregljev, so tudi Miškarji iz Gradiških Laz. Med predniki je Jože Šinigoj izpostavil genaralmajorja Janeza Preglja. Dvoranico v Knjižnici Litija je napolnilo več kot 50 obiskovalcev - večina seveda Pregljev, ki so z zanimanjem poslušali pripovedovanje in sledili rodovni shemi Pregljev Jožeta Šinigoja. Nato je besedo povzel Pavel Smolej, ki je predstavil osebnost Mire Pregelj in obiskovalce nato popeljal tudi na kratek pregled njenega ustvarjanja. Lc-ti so s predavateljem delili občudovanje do slikarkinega talenta in se čudili tihi odmaknjenosti v lasten svet - hkrati pa seveda ustvarjalnemu pogumu in vznesenosti te močne ženske ustvarjalke. Predstavitev v knjižnici so popestrili z računalniškim projeciranjem. Se vedno pa je na ogled razstava fotografij starih cerkvenih zapisov, zbrane so knjige Fritza Pregla in Mire Pregelj, ogledate pa si lahko tudi nekaj njenih slik iz zasebnih zbirk. Prijeten ve čer, napolnjen s spomini, mnogi - tudi litijski župan Mirko Kaplja - so namreč slikarko poznali, kar jo je še bolj približalo številnim Pregljem. Da se je čutila resnična povezanost, da je zgodovinski spomin postal otipljiv in pristen, pa je ugotovil tudi Pavel Smolej, ki je dejal, da »Mira Pregelj še nikoli ni bila tako med svojimi, kot ta ve čer.« A. ŠTUHEC Mira Pregelj (risba: Marija Smolej m ZIK - KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel.: 01898 02 70 OTROŠKE MATINEJE so novo sezono pričele z znano pravljico ŠIVILJA IN ŠKARJICE. »Teater za vse Jesenice« je tudi tokrat pritegnil mlado občinstvo z bogato sceno in živahno animacijo. Kot je že v navadi, otroci iz Kulturnega centra nikoli ne odidejo praznih rok. Tokrat so odnesli domov prikupne zapestnice z gumbi. Naslednja matineja bo na sporedu 1. oktobra ob lOh. Cena otroških matinej letos ostaja nespremenjena - 700 SIT. GLEDALIŠKI ABONMA: v septembru smo zbirali prijave za gledališki abonma, ki bo tudi v sezoni 2005/2006 ob že običajnih četrtkovih večerih. Tudi letos smo izbirali med priznanimi in uveljavljenimi slovenskimi gledališči. Prva predstava bo 20.oktobra, ob 19-30, v dvorani Kulturnega centra na Stavbah. Novo gledališko sezono bo o tvorilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Let nad kukavičjim gnezdom. Po zgodbi je Miloš Forman posnel veliko uspešnico, ki je bila nagrajena s petimi oskarji. Dale Wasserman je 1.1974 roman predelal za gledališki oder. Slovensko različico je režiral Dušanjovanovič, glavne vloge pa je namenil Jerneju Šugmanu, Tareku Rashidu, Mariu Šelihu, Lučki Počkaj, Manci Ogorevc in drugim. Tako režiser kot igralska ekipa obetajo vrhunsko gledališko predstavo, ki je ne kaže zamuditi. Vstopnice za izven bodo na voljo uro pred predstavo. Cena: 2000 sit. USTVARJALNE DELAVNICE: v novembru in decembru (predvidoma od 7. novembra dalje) pripravljamo niz ustvarjalnih delavnic za odrasle. Udeleženci se bodo seznanili z najrazličnejšimi tehnikami oblikovanja, izdelovanja uporabnih predmetov in koristno izrabo najrazličnejših odpadnih materialov. Pridobljena znanja bodo koristna predvsem v predprazničnem času, ko si navadno razbijamo glavo s tem, kaj podariti sorodnikom in prijateljem. Program bo prilagojen željam in potrebam udeležencev delavnic, predvidoma pa bo obsegat poslikavanje različnih uporabnih predmetov, uporaba servietne tehnike, dekoriranje daril, slikanje na steklo. Delavnice bodo potekale v popoldanskem času (dan po dogovoru) od 17h do 20h v prostorih Kulturnega centra. Vodil jih bo Franci Lesjak. CENA: 12.000 SIT - vključuje ves material. Plačilo bo možno v dveh obrokih. PRIJAVE: pisarna Kulturnega centra, vsak dan od 7h do I4h. Telefon: 01/8980-274 MUZEJSKA DEJAVNOST IN RAZSTAVE: 17. oktobra bo v avli Občine Litija otvoritev zanimive razstave z naslovom »LITTAI«. Prikazane bodo stare razglednice in fotografije litijskih ulic in zgradb, ki so po 2.sv.vojni zaradi prenove mesta izginile. Za pomoč prosimo vse prebivalce Litije, ki v svojih družinskih arhivih hranite fotografije stare Litije, da nam jih posodite oz. prinesete kopije. Vaše prispevke bomo zbirali do 7. oktobra. Vse informacije dobite v pisarni KC od 7h do l4h ali po telefonu 01/8980-274! Še OPOZORILO vsem občanom! V Kulturnem centru zbiramo informacije o vseh kulturnih prireditvah v občini, zato naprošamo vse organizatorje prireditev, naj nam pravočasno sporočijo ustrezne podatke za objavo. Koledar prireditev je objavljen v Občanu, lahko pa si ga ogledate tudi na občini, v šolah in vrtcih, Knjižnici Litija in še nekaterih javnih mestih. Kolektiv Kulturnega centra | nadaljevanje s 1. strani | 100-LETNICA POSVETITVE CERKVE V P0LŠNIKU in IZID TRETJE PESNIŠKE ZBIRKE PAVLE V0JE Po zaključeni mašni slovesnosti, smo bili vsi skupaj lepo povabljeni pred cerkev, kjer sta potekala še odkritje in blagoslov spominske plošče, ob 100 letnici posvetitve cerkve. Ker je naša teta Pavla skupaj s cerkvijo in lurško Materjo v srcu, živela skoraj celo stoletje, natančneje 96 let, ni nihče podvomil, da je bila ravno tokrat, odlična priložnost za izdajo njene tretje samostojne pesniške zbirke, z naslovom In sreča se na božjo pot odpravi. Njena velika želja, da bi zbirka ugledala luč sveta, se je uresničila, na žalost pa teta izdaje ni dočakala. Zato smo tako počastili njen spomin. Med Pavlino poezijo je tokrat najti risbe in akvarele domačega umetnika Uroša Ribiča, kijev njenih pesmih našel navdih za svoje ustvarjanje. Tako smo ustvarili tudi povezavo med popolnoma različnima generacijama, ki sta našli stično točko v lepoti umetnosti. Uroš ima na zalogi še kar nekaj stvaritev, zato se nam v bližnji prihodnosti obeta obširnejša razstava njegovih del. V kratki predstavitvi Pavlinega življenja in dela se je KD Polšnik zahvalilo vsem, ki so izdajo knjige omogočili, vse skupaj pa je z lepimi melodijami spremljal MoPZ Polšnik, katerega članom je Pavla obljubila, da bo zanje »izbrala najlepše stolčke v nebesih«. Celotna slovesnost je bila odlična priložnost za družabno srečanje krajanov in vseh, ki so priromali k nam od drugod. V nedeljo, 28. avgusta, je bil v Polšniku tudi uradno »ustoličen« novi župnik Andrej Župan, ki smo ga s prvim dnem tega meseca, sprejeli medse. Že v prvih dneh je pokazal občudujočo vnemo ter poprijel za delo, ki ga ob pripravah na slovesnost ni bilo malo, zavedajoč se tudi, da ga niti v prihodnje ne bo manjkalo. Krajani smo ga sprejeli z veliko hvaležnostjo, dobrodošlico in pričakovanji, katera pa je že s svojimi prvimi dejanji in nastopi nedvomno dosegel. Upamo, da se bo med nami vedno počutil dobro in predvsem kot doma; saj je dom tam, kjer je srce. Upamo pa, da bo vsaj del njegovega tu, Prinas- Laura HORVAT LINGUA Jezikovno izobraževanje Jezikovna šola LINGUA Litija vpisuje v tečaje: NEMŠČINA začetni tečaj (90 ur) nadaljevalni tečaj, II.-V. stopnja (80 ur) poslovna nemščina (40 ur) konverzacijski tečaj (40 ur) ANGLEŠČINA začetni tečaj (90 ur) nadaljevalni tečaj (80 ur) poslovna angleščina (40 ur) Pijave spitEjEMAMo do >0.09.2005 Prijave in informacije: 01 898 30 56, 041 202 704, lingualitija@email.si Plačilo v 5 obrokih. /iv- ^J-Ltarna Soh S 15-h.Ho ihadinl^o/ akti:um KUUURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO LITIJA KUD ART Club Litija vabi na premiero štirih kratkih filmov iz KUD ART CLUB LITIJA: SAMSKI MOŠKI - Vse kar bi moral reči je: Živjo! V glavni vlogi igra Marko Djukič! Komedija! MAŠINA PODOB Dokumentarni film o tem, zakaj ni več projekcij v Kino Litija. PRIMER ŠTEVILKA 288 Končni izdelek filmske delavnice Od ideje do premiere. MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI: Dokumentarni video zapis razstave Marka Jakše. Dogodek bo 7. oktobra ob 19h v Knjižnici Litija. Vredno ogleda - prost vstop! Filmčke izdelal za Vas: Boris Ulčar Kmetijsko gozdarska zadruga Litija TC-MARKET KGZ LITIJA Vas vabi v prenovljeni in povečani TC-SUPERMARKET! Bogata ponudba DELOVNI C AS: ponedeljek-petek 7.30 -20.00 sobota 7.30- 18.00 nedelja 7.30- 11.30 telefon: (01)8963-236 sadja in zelenjave: -JABOLKA SORT 139 SIT/kg - KROMPIR 55 SIT/kg - KISLO ZELJE “DOMAČE” 199SIT/kg Ugodno! SVEČE! - največja izbira blaga v Litiji - med največjimi centri v Zasavju - ugodne cene - vse Mercatorjeve prodajne akcije - lastne akcije AGROMARKET DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek 7.00- 19.30 sobota 7.00- 13.00 telefon: (01)8963-241 \ zimske gume ROTAL ugodne cene z montažo V prihajajočem jesenskem času bogata ponudba: • STISKALNIC (stiskalnica Lacrnan VS 80 - 150.395,00 SIT) • KADI • MLINOV za sadje in grozdje • INOX POSOD Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. V SPOMIN 22. septembra 2005 je minilo šest let tihe žalosti odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, ati in dedi FRANC HRIBAR iz Litije Hvala vsem, ki prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Rad imel si zemljo Ljubil svoj si dom, Na gričku je prazn ina V naših srcih bolečina ZAHVALA V 54 letu starosti nas je zapustil dragi oče in dedek ALBIN KANDUČ 17.8.1951 - 16.8.2005 iz Tenetiš 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam nudili oporo in pomoč v težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste ga pospremili k preranemu grobu. Posebna zahvala zdravnikom in osebju Doma Tišje, gospodu kaplanu Davidu Jeustrle, PGD - Breg-Tenetiše in njihovemu govorniku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi KSP Litija, pevcem in trobentaču za poslovilne pesmi. Žalujoča hči Tanja z družino Ljubila si zemljo, ljubila si dom, sedaj pa brez tebe je prazen naš dom. ZAHVALA ob izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE JURCA, roj. ČEŠEK iz Javorja pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu Stanku Škufci za lepo opravljen cerkveni obred in gospe Heleni Perko za ganljive besede slovesa. Hvala pevcem in pogrebcem. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujočkvsi njeni in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mila Kačič V topli jeseni, ki že trka na naša vrata, mineva pet let odkar nas je zapustil mož, oče in dedek BOŠKO MIJATOVIC, a v naših srcih je ostala praznina, katero zapolnjujejo naši trije sončki. Vsi njegovi V SPOMIN SAŠU (11.10.2004) VEČNOSTJE NEMOGOČE OPREDELITI, LAHKO JO SAMO PRIMERJAMO Z DOGODKOM: KO NEKOGA IZGUBIMO IN GA POGREŠAMO JE VSAKA SEKUNDA VEČNOST. Prijatelji Nisi rekla, da zapuščaš nas, to bil bi tvoj poslednji glas. Nisi rekla, da je to slovo, pustila si nam le solzno oko. ZAHVALA ZDENKA ŠINKOVEC roj. PAVLIN iz Gabrovke (1954 - 2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot k večnemu počitku. Pogrešamo te! Žalujoči: mož Jožef, sin Uroš, hči Sabina, mama, sestre, nečaki in nečakinja Za vedno v naših srcih. MARIJA MOŽINA 5.6.1950 15.7.2005 Vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani pri njenem poslovilo iskrena hvala. Vsi njeni GOSTILNA IN PIZZERIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Ugodna nedeljska kosila. ZAHVALA 25.7.2005 je prenehalo biti srce FRANČIŠKE ČEBIN 12.12.1937-25.7.2005 Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in babi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem, Obrtni zbornici in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrazili pisna in ustna sožalja, zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebni službi KSP Litija in Milanu Povšetu za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni Že 7 leto minilo je, še v srcih je praznina, ne moremo pozabiti te, ■tflKvvl ne greš nam iz spomina! V SPOMIN 8. oktobra bo minilo 1 leto odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in polbrat GORAN KRALJ 1981 - 2004 iz Litije Žalujoči: mami z Aleksandrom, brata Sašo in Boštjan, polbrata Andraž in Sandi, stric Lojze ter vsi, ki se ga še vedno spominjate ...Vsamoti tej duša šumeče naj reke posluša veneče odjeke in tone naj vanje do smrti. O spanje, o sanje... (A. Gradnik) 23. julija je minilo šest let, odkar ni več med nami MARJANA BREŽANA 15. 1. 1941 -23. 7. 1999 iz Litije Hvala vsem, ki se ga spominjate in v tišini primorskih gozdov obiskujete njegov grob. Vsi njegovi ;;, ■ Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a Tel. št.: (01) 8980-570 RAZPISUJE za šol.l. 2005/2006 vpis v naslednje izobraževalne programe: I. EKONOMIJA 1. Trgovec, IV. stopnja - poklic; prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja dve leti. 2. Trgovec-dokvalifikacija - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV ali V. stopnje, izobraževanje traja od enega semestra do enega leta. 3. Prekvalifikacija v trgovca - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 4. Ekonomski tehnik - prekvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je končana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno leto. 5. Ekonomski tehnik - dokvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je nedokončana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno do dve leti. 6. Ekonomski tehnik, V. stopnja, poklicno-tehniško izobraževanje - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je končan program srednjega poklicnega izobraževanja trgovec, administrator ali poslovni tajnik. Izobraževanje traja dve leti. II. STROJNIŠTVO 1. Strojni tehnik, V. stopnja -poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana triletna šola jz programa strojništva, gradbeništva, rudarstva ali elektro smeri. Šolanje traja dve leti. Prijave sprejemamo na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, enoti Ljudska univerza, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu na št.: (01) 8980-570. Izobraževanje se bo pričelo v septembru ali oktobru 2005. Vabljeni! NAJEM DVIGALA 21 m ZA DELO NA VIŠINI (obžagovanje, barvanje, montaža, čiščenje...) ■I TJ II sn ■I Er « M Hi 61 «: ni 1! ,-i VIGOR d.o.o. U Grumova 2 1270 Litija 041 514 276 031 637 557 VABILO NA PREDAVANJE f 1 0 ZDRAVI PREHRANI Društvo diabetikov Litija organizira predavanje na temo ZDRAVA PREHRANA V ČETRTEK, 13.10.2005 OB 16 URI V VELIKI SEJNI SOBI OBČINE LITIJA. Dostop možen tudi z dvigalom. Teme predavanja: 1. Pomen hrane pri ohranjanju in krepitvi zdravja 2. Osnovna načela zdrave prehrane 3. Prehrana v tretjem življenjskem obdobju 4. Posebne prehranske zahteve (osnovna načela prehrane pri obolenjih jeter, prebavil, prehrana pri sladkorni bolezni) 5. Sestavljanje jedilnika 6. Pravilno ravnanje z živili in pripravljeno hrano - varna hrana Predavala bo mag. Ivica VERBNIK, dipl.ing. živ. tehn. Vabimo vse občanke in občane občine Litija in občine Šmartno pri Litiji, da se predavanja udeležite. KARDIOMOBIL V LITIJI za občane občin Litija in Šmartno pri Litiji v PONEDELJEK 3.10.2005 med 10. in 13. uro pred Društvom upokojencev Litija. Izmerili si boste lahko krvni tlak, sladkor, holesterol in pljučno funkcijo (spirometrija). Pregled stane 500 SIT. Člani Društva diabetikov in Društva za srce imajo na osnovi izkaznice (in plačane članarine) brezplačen pregled. Vabljeni! Društvo diabetikov Litija Rokometno društvo Šmartno 99 vabi vse učence in učenke od 1. do 8. (9.) razreda, ŠMARTNO ki jih zanima rokomet, 1 9 9 9 da se vpišejo v ROKOMETNO ŠOLO ŠMARTNO Vsi zainteresirani, ki imate radi šport in zabavo, se lahko v rokometno šolo vpišete od 16.08.2005 dalje od ponedeljka do petka od 15:00 do 19:00 ure na igrišču OŠ Šmartno, kjer imajo treninge mlade selekcije. Vabljeni! J Rokometno društvo Šmartno 99 i ________v POSLOVNE PROSTORE večje kvadrature v centru Litije ODDAM. INFORMACIJE: 041 515171 X_____________/ Poti po naši deželi Gozdovi v “Deželi pod Kamplovim hribom” so polni kostanjevih dreves in letošnja jesen bo še posebej radodarna s kostanjevimi sadeži. Člani Turistično razvojnega društva »KAMPELC« vas vabimo, da se nam pridružite v nedeljo, 9 oktobra 2005 na POTEH PO NAŠI DEŽELI in še posebej na turističnih kmetijah, kjer vam bomo ponudili pečen kostanj in jabolčni sok. Že od zgodnjega dopoldneva vas pričakujejo na turističnih kmetijah: BLAJ v Dragovškem, NA HRIBČKU v Veliki Štangi, KAVŠEK - ZMRZLE na Goliščah. V primeru slabega vremena, bomo vse aktivnostiprenesli na naslednjo nedeljo. POR I AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. ^ zavarovalnica triglav.d.d. • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN e Priprava pogodb • Kompletna izpeljava postopkov pri prenosu lastništva VABILO Vabimo vse stare in nove člane k našim dejavnostim: • Plesna skupina za mlajše ima vaje ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00 ure, za starejše pa bodo ob sredah od 18.00 do 19.30. Za dodatne informacije pokličite: 041-971-341 Helena ali 041-96-24-24 Ana. • Celoletno glasbeno izobraževanje na diatonični, klavirski harmoniki, sintesajzerju ali kitari se prične v četrtek 6.10. in v petek 7.10. Za dodatne informacije pokličite: 041-804-062 Jože. • Aerobika za moške in ženske je vsak ponedeljek in četrtek med 20. in 21.uro v dvorani Zadružnega doma Jevnica. Info: 041 -962-424 Ana. • Pevski zbor za mlajše in starejše člane bo pričel z vajami v ponedeljek 19.9. ob 18.30 uri. Za informacije pokličite: 031-739-889 Sonja. Kulturno umetniško društvo Jevnica LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 01/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. Plavanje v Šmartnem Osnovna šola Šmartno vabi vse zainteresirane, da se nam pridružijo v šolskem bazenu. Plavanje bo potekalo za organizirane skupine, in sicer v popoldanskem času. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 041 316 126 (Jani Peterlin) mali oglasi ODKUPIM VSE VRSTE KNJIG, razen šolskih učbenikov. GSM: 041-458-270 ODDAM dvosobno stanovanje v hiši v Litiji paru ali mladi družinici. Informacije: 041 515 171 IŠČEMO VARUŠKO za varstvo otroka, starega 2 leti, 3 x tedensko. Termin po dogovoru. Informacije na GSM: 031-317-069 NUDIM SERVISIRANJE, nadgradnjo, odpravljanje napak ter vzdrževanje računalnikov in ostale računalniške opreme. Več informacij na 041/520-572 ali eds@siol.net. KUPIM stare stebre od kozolca, 3 komade. Ponudba na tel. :01/899 23 60 LESNI BRIKETI ZA KURJAVO Cern 30 SIT/kg Mizarstvo JAN, Zavrstnik 29, Šmartno pri Litiji VARČUJ MO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: GSM-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! ENERGETSKO SVETOVANJE V5T6RINARSKA POSTAJA LITIJA Ježa 12, 1270 Litija, tel: 01 898 30 27, gsm: 041 648 034 Vsak torek v mesecu OKTOBRU od 16. do 19. ure - po predhodnem naročilu. CENEJŠE STERILIZACIJE IN KASTRACIJE MAČK NAŠA KULTURA Teksinfoto: Ciril GOLOUH Varovanje otrok na začetku šolskega leta Letos so pri varovanju otrok na prehodih za pešce sodelovali tudi upokojenci DU Litija. Na sliki pred osnovno šolo Litija policist policijske postaje Litija, daje še zadnja navodila sodelujočim upokojencem pred odhodom na delovna mesta (pred prehode in križišča). Varovanje so upokojenci opravljali tudi na relaciji do osnovne šole Gradec. Žive meje ne sodijo tik ob pločnike in vozišča Živa meja na Bevkovi ulici je ena od mnogih v mestu Litija, ki zastira del pločnika in onemogoča varno hojo pešcev. Spoštovani občani - v Litiji je že tako, da so pločniki za parkiranje, za kante za smeti, žive meje rastejo neposredno ob teh ali vozišču, kar vse onemogoča varno hojo pešcev in tudi varno srečevanje po mestnih ulicah. Promet na Bevkovi ulici Bevkova ulica je zaživela. Promet je zelo zgoščen posebno še od 7.30 do S.ure to je do začetka šolskega pouka. Zaradi strpnost vseh udeležencev v prometu poteka ob prometni ureditvi kot je sedaj dokaj varno. Pogled na promet pred Gimnazijo Litija ob prihodu avtobusov in drugih udeležencev v prometu. Prehod za pešce parkirišče Tudi to se zgodi človeku. Človek misli, da bo voznik speljal, toda po daljšem čakanju ugotovi, da je pač voznik ali voznica kar parkirala sredi vozišča na prehodu za pešce pred osnovno šolo Gradec. Ni kaj, nič boljše niso storili ostali štirje vozniki kot vidite na sliki. Parkiran po vseh predpisih Središče mesta Litija pred ateljem »Foto Zofka«. Slika vam vse pove. Tržnica v Litiji z novim prometnim znakom Na tržnici v Litiji? Je postavljen nov prometni znak in kaj ta pomeni? Glede na okoliščine in dogodke v zadnjem mesecu dobesedno »Postavljanje stojnic in prodaja na teh prepovedana«. Zakaj? Ker od takrat, ko je bil postavljen prometni znak ni več stojnic. Prepričajte se ali pa ste se že? TArt ali Nova mrliška vežica na Frtico dobila prvi pečat Že dolgo časa gradimo novo mrliško vežico na Frtici. Žal ni še dana v uporabo, ko so nepridipravi v »damit« fasado napravili svoj pečat. Ali je tisti, ki je projektiral objekt z damit fasado pomislil, da ta ne bo dolgo zdržala? Veseli me, da se je k sodebvanju z Občanom znova zavezala Helena Hauptman, ki nas je v svojih razmišljanjih žepopeljala vpreteklost, ko smo spoznavali rudnik Sitarjevec. Tokrat ji misli hitijo k naši dediščini, ki je (kot si lahko preberete v njenem prvem sestavku) izredno širok pojem, kipa ga jepotrebno še kultivirati in ozavestiti v naših glavah. Zgodovinarka, kustosinja, ki orje ledino na področju muzeologije v Litiji, se s kulturno dediščino srečuje tudi poklicno in nam bo tako lahko ta pojem še bolje približala. Želim vamprijetno branje in poučno popotovanje po sledeh naše kutlume dediščine. Helena HAUPTMAN: NASA D E DIS CI NA /1 Spoštovanje dediščine je spoštovanje samega sebe. Kulturna dediščina je človekova ustvarjalnost, ki razkriva kontinuiteto človekovega bivanja v času in prostoru. Pojem dediščina se pri nas uporablja šele od 1.1980 dalje. Ugotoviti moramo, da je odnos do dediščine pri nas še vedno bolj negativen kot pozitiven, čeprav se stvari precej popravljajo. Velik premik na tem področju je prinesla slovenska osamosvojitev, še bolj pa vstop v Evropsko unijo, kjer je pojem kulturne dediščine zasidran med najvišjimi vrednotami in tudi temu primerno obravnavan. Pri nas smo na področju dediščine šele na začetku, čeprav imamo že trdno postavljen model, ki pa še ni prišel do ustrezne veljave v praksi. Vsa zakonodaja in pravilniki na papirju bodo izpolnili svoj namen šele takrat, ko se bomo vsi državljani in občani zavedli pomena in namena varovanja naše dediščine. Tudi to je eden od razlogov, da sem se odločila o tem področju pisati v naš mesečnik Občan. Drugi razlog je dejstvo, da so državne strokovne institucije litijsko področje že od nekdaj nekako odrivale na stran. Ni bilo sistematičnega urejanja litijske dediščine, le posamezni bolj ali manj odmevni projekti na pobudo posameznikov brez ustrezne podpore lokalne skupnosti ali stroke. Dejstvo je, da ima Litija bogato zgodovino, naši predniki so veliko ustvarili, med nami so živeli izjemni ljudje in vse to žal premalo poznamo. Veliko resnice je v pregovoru:« Narod, ki ne ceni lastne preteklosti, nima bodočnosti.« V Kulturnem centru smo v zadnjih dveh letih resneje in sistematičneje pristopili k izvajanju muzejske dejavnosti in varstva lokalne kulturne dediščine. Zaradi brezbrižnosti okolice, še bolj pa zaradi nevednosti in nepoznavanja tematike, pogosto naletimo na ovire in mlačen odziv javnosti. Lahko rečem, da tisti, ki se ukvarjamo z zgodovino, navadno vidimo nekaj metrov dlje v prihodnost kot ostali. Zavedamo se, da orjemo ledino na tem področju. Smo kadrovsko in finančno podhranjeni, vendar nekje je treba začeti. Zaradi vseh težav smo zato še bolj veseli vsake realizacije kakšnega od številnih ciljev, ki smo si jih dolgoročno zastavili. Trenutno pripravljamo v prostorih Zavoda za izobraževanje in kulturo na Stavbah tri muzejske zbirke, ki bodo stalno dostopne javnosti. Uresničitev tega projekta pomeni za občino velik korak naprej, katerega pomena se še ne zavedamo docela. Mlade generacije predšolskih otrok, osnovnošolcev in gimnazijcev bodo o preteklosti domačega kraja zvedele marsikaj zanimivega, česar jim prenatrpani šolski programi ne omogočajo. Predvsem zaradi njih se splača truditi in razviti nekaj, kar v svetu že ima ustrezno veljavo, pri nas pa še ne. Velik del litijske preteklosti je že končal na smetišču ali pa ga je odnesla Sava. Ne bi smeli dopustiti, da se še tisto, kar je ostalo, izgubi zaradi brezbrižnosti lastnikov. Kako naj mladim generacijam predstavimo življenje v preteklosti? Samo beseda ni dovolj, pa tudi vedno manj je tistih, ki bi znali kaj povedati. Najdragocenejše, kar lahko damo svojim otrokom, je ljubezen do rodne zemlje in materinega jezika ter spoštovanje dela in truda naših prednikov. Tako radi gledamo čez plotove k sosedom in hvalimo tuje blago, svojega pa podcenjujemo in se ga celo sramujemo. Že najstarejše civilizacije so stopnjo razvitosti in omikanosti neke kulture merile po kulturnih dosežkih. Skoraj neverjeten je podatek, ki govori o prvi obliki muzeja v bližnjevzhodnem mestu Suza, že 1.1176 pr.n.št., kjer so starodavni Elamiti zbirali dragocene umetnine, ki so izkazovale kraljevsko moč in uspeh. V naslednjih številkah Občana se boste bralci seznanili z ureditvijo področja varstva kulturne dediščine v državi in s posameznimi tematskimi področji, kot so npr. zgodovina rudarstva, rečnega prometa, železnice, etnološka, tehniška, sakralna in arheološka dediščina, nepremična kulturna dediščina ter trškim življenjem v zlatih časih Litije, t.j. na prelomu stoletja. trgovina Levstikova 1, Litija (nasproti slaščičarne) Odpiralni čas: RON-PET 08.00 do 19.00 SOB 08.00 do 12.00 tel: 01 899 21 88 gsm: 041 650 581 Letni koncert HUD KUD-a V petek 9. septembra ob 20:00 uri se je pred športno dvorano litijske gimnazije začela nabirati gruča ljudi. Prišli so na letni koncert HUD KUD-a. Drugi po vrsti. Obiskovalce je že pred dvorano nagovoril voditelj oz. vodič Krešo in jih povabil na pravi afriški čaj, za zemeljske vibracije je poskrbel Andrej z digeredoojem v ozadju pa sta ogenj vrteli Ana in njena prijateljica. Po toplem napitku je obiskovalce čakal ogled fotografske razstave Katje, Gorana, Jureta in Matjaža ter risbe, na temo Afrike, učencev oddelka vzgoje in izobraževanja, s Podružnice s prilagojenim programom Osnovne šole Litija. Okoli pol devete se je pričel glasbeni del programa, ki so ga otvorili Perkakšns z dvema skladbama, nato pa se jim je na odru pridružil Mare s kitaro. Nadaljevanje je bilo popolnoma improvizirano, saj so fantje (5 članov skupine Perkakšns) in Mare prvič zaigrali skupaj. Po koncu »skladbe« pa je oder spet pripadel vodiču Kresotu.... in muhi. Bolje rečeno - oder je za nekaj minut postal ring v katerem je potekala borba med vodičem in, po borbi sodeč, mesarski muhi. Nato pa so nadaljevali z glasbo. Tokrat člani skupine Folk etc., ki so zaigrali nekaj irskih in ameriških pesmi. Po njihovem izvajanju pa tisto kar so obiskovalci najtežje pričakovali - nastop oz. predstavitev projekta Moja Afrika v izvedbi tolkalcev Perkakšns in plesalk Kik. Dobre pol ure pristnih afriških ritmov, petja in plesanja je kar prehitro minilo, obiskovalci pa so polni vtisov zapuščali dvorano. Glede na lanske in letošnje izkušnje iz letnih koncertov HUD kulturno umetniškega društva lahko rečem, da naslednje leto gotovo spet pridem! (MAKS) M Iran .'"L 4 A T. / "i HUD KUD se zahvaljuje: Petru, Aljoši, Zlatu in Borisu; Gimnaziji Litija, ravnatelju Vinku Logaju in hišniku Metodu: JSKD -01 Litija in vodji Rosani Maček; Cvetličarni Ciklama in Marjanu Planinšku, OŠ Litija in Podružnici s prilagojenim programom; Novi Kulturi Litija, DPM Litija, Lutkovni skupini Lilu, Skupini Folk etc.; ŠKLAB - klubu zasavskih študentov; Big Band-u Zagorje; Občini Litija; Pihalnemu orkestm Litija; Osnovni šoli Gradec; Tonetu Cerarju, Anici Ule Maček, Mateju Zupančiču, Janezu Hauptmanu, Ooretu Mlakarju; Tiskarni ACO; T.D.M. d.o.o.; Radiu Geoss; Premed d.o.o.; Abi d.o.o.; CHA čajni hiši; Pivovarni Union; Juteks; Tosama; Induplati; Vesttisk, Egon Vovk s.p.; Dajmox, Kresnice; Trimček kurirski službi; Pizzerijama Fronto in Kovač ANGL ^enžHvVhere? ZAČETNI E S C I N A IN NADALJEVALNI TEČAJI ZA ODRASLE 60-urni 2x tedensko po 2 šolski uri cena samo 5 x 14.990 SIT z DDV literatura vključena v ceno v Gimnaziji Litija prijave do 5.10.2005 predviden začetek tečaja 12.10.2005 predviden zaključek tečaja konec januarja INFO: GSM: 031/ 770 924 E-mail: Tecaj.desetka@gmail.com PISMO ZADOVOLJNE MAME Zelo dobro se še spominjam dneva, ko sem prvič zasledila oglas v krajevnem časopisu za tečaj angleškega jezika. Preletela sem ga v sekundi in v istem trenutku pomislila: »Ahhh, zame pa res ne pride v poštev. Tako ali tako sem že prestara, nekaj malega zna že mož iz srednje šole, pa še časa nimam, saj imam doma toliko dela! In kje naj vzamem denar za to?« In sem brala naprej... Tako kot sem prebrala kartico od sorodnikov iz dopustovanja v Tuniziji. Saj bi tudi jaz šla, a se ne bi znala nič dogovoriti in bi mi prodali bog si ga vedi kaj. Mož strastno spremlja šport in občasno tudi kaj zadane na stavah. Ni veliko, a vseeno pride prav. Seveda so dobitki na tujih internetnih stavnicah še veliko večji, a kaj ko jih ne razume. Redno tudi spremljam razpise za nova delovna mesta, saj s sedanjim nisem najbolj zadovoljna. Vendarle pa je pri vseh pogoj aktivno znanje angleškega jezika. In kot ponavadi obrnem list. Pred kratkim sem zasledila članek o zmožnostih učenja starejših ljudi. V neki raziskavi so ugotovili, da imajo starejši ljudje le do 10% manjšo zmožnost pomnjenja novih informacij pri učenju. Vse ostalo so torej le prikladni izgovori zakaj ne. Z dneva v dan tudi meni prijatelji zatrjujejo, daje znanje angleščine skorajda obvezno v tem času. Po krajšem premisleku sem poklicala na številko iz oglasa. Prijazno so mi razložili, da je tečaj namenjen zgolj odraslim, da se snov jemlje temu primerno, da so skupine majhne, saj se tako lahko lažje in hitreje naučimo, da je termin kar najbolj prilagojen željam tečajnikov ter da tečaj poteka v domačem kraju. Prav tako sem se pozanimala za ceno takega tečaja v Ljubljani in ugotovila, da so tečaji tudi do 20% dražji, pa še iskanje parkirnega prostora je velik problem. Odločila sem se - in se vpisala. Plačilo so mi omogočili po obrokih, kar je zelo pripomoglo k odločitvi. Nimam namreč toliko, da bi lahko plačala v enkratnem znesku. In to še ni vse, tudi dodatnih stroškov nisem imela, saj je bila draga literatura že vključena v ceno. Tečaj seje pričel... Starejša gospa v šoli, kdo bi si mislil. Sprva je bilo težko. Tudi doma, a so se kmalu privadili in mi začeli pomagati. Celo sin je poprijel za sesalec. Danes mi ni nič žal. Z vztrajnostjo sem se naučila sporazumevati v angleškem jeziku. Spoznala sem tudi nove prijatelje. In internet »mala malc'a«, vam rečem. Letos so sorodniki dobili kartico iz Turčije. Tam smo bili z družino. Moje sveže pridobljeno znanje mi je omogočilo, da sem brez težav naročila hrano, se prijavila na recepciji, povprašala za bližnje izlete ali kupila želen spominek. In to sama, brez pomoči slovarjev, vodnikov ali celo otrok. Za teča sem navdušila tudi moža, saj je ugotovil, da mu obledelo znanje angleščine iz srednje šole več ne zadostuje. Tudi njemu so tako težave pri tujih navodilih za uporabo, komunikaciji s poslovnimi partnerji iz tujine ali celo stavah za nogomet preko interneta izginile. Oba sva spoznala, da zmoreva in da niti najmanj ni prepozno. Dandanes znanje angleščine ni le zaželeno, temveč z vsakim dnem bolj samoumevno. DPM Litija Počitnice 2005 Društvo prijateljev mladine Litija je v času poletnih počitnic poskrbelo za prostočasno dejavnost za otroke in mladino, katerih se je udeležilo 250 otrok, mladih in odraslih. Pri načrtovanju in izvedbi počitniških dejavnosti je sodelovalo 51 prostovoljk in prostovoljcev društva. Počitnice smo začeli s šestdnevnim taborom v Kranjski Gori. Del finančnih sredstev za projekt »1 .poletni tabor v Kranjski Gori« smo pridobili na razpisu projekta »Hura. prosti čas«pri Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije. V sodelovanju s Knjižnico Litija in JSKD 01 Litija so potekale ustvarjalne počitniške dejavnosti na temo Peter Nos. Na delavnicah smo z grafiti Petra Nosa in njegove druščine poslikali steber pod nadvozom, s kredo smo risali na asfalt, kiparili, izdelovali zmaje, poslikali majčke, izdelovali lutke, slikali s prstki, ustvarjali stripe in podobno. Ustvarjalne delavnice so potekale v oziroma pred knjižnico v Litiji in v Šmartnem. Ob četrtkih nas je kopalni vlak ali kopalni avtobus popeljal na kopališče v Olimje, Atlantis ali na Izlake. Ponagajal nam je dež in slabo vreme, pa je nekaj kopanj tudi odpadlo. S športnimi torki smo imeli več sreče. Finalno tekmovanje v nogometu je zadnji torek v mesecu avgustu prineslo zmagovalno ekipo v dveh starostnih skupinah: mlajši do 14. leta in starejši od 14. leta. Prva nagrada je bil bon za pizzo, druga nagrada so bile palačinke in tretja nagrada sadna kupa. V starostni skupini do 14. leta je zmagala ekipa »red buli«, medtem ko je v starostni skupini nad 14. let zmagala ekipa »osredkarjevih«. Ekipa dvajsetletnikov je zasedla drugo mesto. Kopalni vlak nas je ob 6.21 odpeljal v Podčetrtek vAquaIuno. Na ustvarjalnih delavnicah smo tudiposlikali majčke, izdelalovali lutke, izdelovali in spuščali zmaje. Počitnice 2005 smo želeli začeti z balonom na travniku na Ježici, vendar nam je pri tem ponagajal veter in dež. Neprijetnosti vetrovnega in deževnega vremena smo spoznali že na čistilni akciji meseca maja. Z balonom pa smo se vendarle uspeli posloviti od poletnih počitnic in zaklicali v pozdrav novemu šolskemu lem. Vsem v pokušino pa ponujamo kolaž slik iz naših počitniških delavnic. Tina NAGLIČ Obisk policista na PŠ Vače Več kot sto policistov, mestnih redarjev, gasilcev, članov Društva prijateljev mladine ter prostovoljcev je prva dva tedna letošnjega šolskega leta prispevalo k večji varnosti prvošolčkov in drugih udeležencev v prometu. Vjtetek, 2.9.2005, so tudi PS Vače, tako kot vsako leto, obiskali policisti. Gospod policist z litijske Policijske postaje, je s pomočjo še dveh policistov konjenikov iz Ljubljane, učence seznanil z delom policije, predvsem z delom policistov konjenikov. Prvošolčki so že veliko vedeli o varnosti v prometu, o nošenju rumene rutke, kresničke... Seveda pa so največ pozornosti pritegnili konji, ki so se jim najpogumnejši učenci lahko zavihteli na hrbet. Policisti so bili zelo prijazni, povedali so veliko zanimivega. Čas je hitro minil in za konec so nam obljubili, da nas bodo še obiskali. Učiteljici Nives VIDEC injanja AMRŠEK na fZBfieo n peetio z>vecto motkov www.moto-rek.si Novice iz Gimnazije Lilija MATURA 2005 V spomladanskem roku je opravljalo maturo 84 dijakov. Že četrtič zapored so dosegli stoodstotni uspeh. 18 dijakov je bilo odličnih, 2 dijaka pa sta postala zlata maturanta: Peter Laznik Eberl, ki je dosegel vse možne točke, in Anja Žurga. Povprečno so dijaki dosegli več točk, kot je bilo republiško povprečje. Uspeh se nam zdi še toliko večji, ker se je ta generacija vpisala brez omejitve. V tem šolskem letu pripravljamo najštevilčnejšo generacijo do sedaj in upamo, da bo uspešno zaključila maturo. VPIS 9. GENERACIJE Vpisali smo deveto generacijo dijakov, in sicer 98 dijakov v treh paralelkah. V osnovni šoli je bilo 85 odstotkov dijakov odličnih in 15 odstotkov prav dobrih. MEDNARODNA KEMIJSKA OLIMPIJADA Gregor Hostnik, dijak četrtega letnika, se je julija udeležil mednarodne kemijske olimpijade v Tajpeju na Tajvanu. Tekmovalni del je bil razdeljen na praktični in teoretični test. Slovenija, ki so jo zastopali štirje tekmovalci, je zasedla 46. mesto med 59-imi državami. Za Gregorja in šolo je udeležba pomenila veliko priznanje in uspeh. Kolektiv Gimnazije Litija PRVI ŠOLSKI DAN NA OŠ GRADEC 1. september. Prvi koraki v šolo. Prva učiteljica in prve izkušnje na pragu v svet učenosti. Kako pomembni so prav čisto prvi vtisi se učitelji zavedajo, saj so se tudi njim za vedno vtisnili v spomin. Zelo pomembno je, kako otrok zazna šolo ob prvih srečanjih z njo. Prav zato na šoli Gradec skušajo prvošolčkom vsako leto »pričarati« ta dan kot nekaj posebnega. Prvošolčke so na prvo pot do šole popeljali letošnji četrtošolci, ki so jih v preteklem šolskem letu skozi projekt “Mehkejši prehod iz vrtca v šolo” pridno obiskovali, jih povabili medse, se pomerili v športnih igrah. Med seboj so se dobro spoznali, rodile so se simpatije in prijateljstva. Cilj je bil prav gotovo dosežen, saj so prvošolce v čisto nov svet popeljali njihovi znanci in prijatelji, ob čemer je poseben vtis naredilo spremstvo njihovih vzgojiteljic iz vrtca, s katerimi so otroci preživeli veliko lepih trenutkov. Pred šolo so jih ob spremljavi slovenske in šolske himne pričakale učiteljice in gospa ravnateljica, ki jim je prva zaželela dobrodošlico. Ker je v teh dneh varnost otrok v prometu vsekakor na prvem mestu, so medse povabili policista, ki je otroke, predvsem pa njihove starše seznanil in opozoril na nevarnosti v prometu in osnovna prometna pravila, ki zagotavljajo varnost otrok in ostalih. Sledili so najzabavnejši trenutki tega dne. Predstava gledališke skupine »Sonček«, ki so si jo omoči ogledali, je poskrbela za odlično zabavo in sprostitev. Ob koncu pa še najpomembnejše: nove učiteljice. Najbrž so se vsi otroci potiho spraševali: »kakšna bo moja učiteljica? Bo prijazna? Mi bo všeč?« Kakorkoli že, učitelji se zavedajo, kako pomembne so izkušnje, ki jih bodo učenci pridobivali v letih šolanja. Dobro vedo, da včasih prav te izkušnje zaznamujejo ljudi za vse življenje, da nekaterih stvari tako dobrih kot slabih nikoli ne pozabijo. Tako so učiteljice prvošolce sprejele s prijaznimi mislimi in lepimi željami, da bo dobrega čimveč! Prav nič manj slovesno pa ni bilo tudi v ostalih razredih na matični in podružničnih šolah. Veselo in uspešno novo šolsko leto želi učiteljski kolektiv vsem učencem Osnovne šole Gradec, vsem prvošolcem pa še poseben pozdra v in srečno poti B35E1 servis in avtomatizacija d.0.0. Igor Koprivnikar Šmarska cesta 8, Litija TEL/FAX: 01 898 47 42 GSM: 041 716 640 0 HORMANN Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat HORMANN. Prodaja in montaža Do 31.10.2005 izredno ugodne akcijske cene garažnih vrat. Sekcijska garažna vrata standardnih dimenzij z motornim pogonom in montažo že za pogonov za vrtna vrata. 199.990,00 SIT. Cena že vključuje 8,5% DDV! FASADERSTVO IZDELAVA TOPLOTNIH FASAD S: - stiroporjem - mineralno volno GRADIŠEK JANEZ s.p. Partizanska pot 13, Litija Tel.:01 8981 740, GSM: 041 648 942 e-mail: gradisek.janez@siol.net www.fasaderstvogradisek.com Teden otroka Teden otroka bo letošnje leto potekal od 03- do 09- oktobra 2005. Tema tedna otroka je »Vsak otrok ima pravico do drugačnosti«. Tema 16. otroškega parlamenta, ki bo potekal v šolskem letu 2005/2006 bo povezana s »Tabuji - prepovedanimi stvarmi«. Društvo prijateljev mladine Litija v sklopu tedna otroka pripravlja naslednji dve prireditvi: • četrtek, 06.10.2005 ob 17.00; dvorana ZIK KC Litija na Stavbah predstava za otroke od 3-do 10. leta: Pika Nogavička v čarovniški šoli • nedelja, 09-10.2005 ob 16.00; dvorana ZIK KC Litija na Stavbah: Risani JUm za otroke Več informacij naknadno na spletnih straneh in s promocijskim gradivom. Vabimo, da skupaj z nami obeležite teden otroka. Več informacij prejmete na telefonski številki 0189 81 269 ali v času uradnih ur v pisarni na Ponoviški cesti 12 (torek med 16.30 in 18.30 ter četrtek med 10. in 12. uro). V svojo sredino še vedno vabimo interesentke in interesente, ki vas veseli delo z otroki in mladimi na različnih področjih (kulturna dejavnost, preventivna dejavnost, športna dejavnost, humanitarna dejavnost, svetovanje...). Društvo prijateljev mladine Litija VARNOST OTROK NAJVEČJA SKRR STARŠEV IN VSEH UDELEŽENCEV V PROMETU 1. september, kot vsako leto šolarji preplavijo ceste, posebno še ulice okoli šol, železniško postajo Litija, od koder se dijaki z vlakom vozijo v pretežni večini proti Ljubljani, drugi proti Zasavju, nekateri pa se z vlakom pripeljejo iz smeri Jevnice ter Kresnic v osnovno šolo na Graški Dobravi ali Litiji, drugi se pripeljejo z avtobusi skoraj do vhodnih vrat hiše učenosti. Poleg že tako gostega prometa v mestu Litija in tranzitnega skozi mesto se na ulicah, kjer vodijo šolske poti znajde nešteto šolarjev, učencev, dijakov, ki v svoji počitniški razigranosti nehote pozabijo na pasti, ki prežijo na njih v tem gostem vrvežu pločevine. Čeprav so označene varne poti do šole, na novo prebarvane talne označbe na voziščih, pa vendar lahko pride do nepredvidenih dogodkov, tako s strani šolarjev kot tudi drugih udeležencev v prometu, predvsem voznikov motornih vozil. Zato morajo vozniki polagati vso pozornost na te udeležence v prometu ne glede, da ti lepo disciplinirano hodijo po pločniku, kajti predvidevati je potrebno tudi nepredvidene dogodke (sošolec porine sošolca s pločnika, otrok steče čez cesto k materi na drugi strani ceste in podobno). Zato mora voznik voziti skrajno previdno in spremljati dogajanje na pločniku, prehodu za pešce v križišču ali na vozišču, da bo lahko v vsakem primeru preprečil ali omilil posledice nesreče. Če voznik vozi prehitro, hkrati pa še med vožnjo uporablja mobilni telefon, pa je neizogibno, da ne bo mogel ali pa sploh ne bo reagiral na nepredviden dogodek, ki pa bi ga moral glede na okoliščine pričakovati. Letos so se v prvih dneh pričetka šole v varovanje vključili tudi upokojenci Društva upokojencev Litija oblečeni v posebno vidne barvne brezrokavnike, kateri so bili v pomoč policistom policijske postaje Litija. V upanju, da bo prometna varnost tudi v dneh, ko v križiščih ne bo policistov in upokojencev takšna, kot da bi bili ti možje v križiščih in na drugih mestih sleherni dan prisotni. Posebna frekvenca šolarjev in tudi najbolj prometna šolska pot (avtobusi, osebna vozila, dostava blaga s tovornimi vozili v trgovino, dovoz otrok v vrtec) je Kidričeva cesta, mimo samopostrežne trgovine na Dobravi ter Bevkova cesta do osnovne šole Gradec in Gimnazije Litija, kjer se promet še bolj zgosti zaradi prometa iz Graške ceste. Sreča, da do sedaj na teh cestah ni bilo težjih prometnih nesreč, razen nekaj zvite pločevine, pa še ta zaradi neokretnosti oziroma iznajdljivosti posameznih voznikov osebnih avtomobilov, ki so se znašli na nepravem mestu v nepravem času. Upam, da bomo lahko ob zaključku šolskega leta ugotovili, da v Litiji ni bilo prometne nesreče, v kateri bi bili udeleženi učenci oz. dijaki. Zato vsem, ki obiskujejo hram učenosti posebno še tistim, ki so letos ta vrata prestopili prvič, zaželimo »Srečno in varno pot«. Žal ob zaključku tega pisanja ugotavljam, da je 6/9-2005 že prišlo do nesreče v križišču pred mostom med motoristom , ki je imel na sedežu učenko osnovne šole Gradec, in voznikom osebnega avtomobila. Na srečo sta v nesreči tako motorist kot sopotnica dobila le lažje telesne poškodbe in so ju po opazovanju v KC Ljubljana napotili v domačo oskrbo. Je pač tako, da nesreča nikoli ne počiva. Ciril GOLOUH nadaljevanje s L stani ININSKi KOTIČEK i od.fl „1 te M d Vrvež se je stopnjeval, prišlo je res * AW ogromno ljudi. Oba župana Mirko in Milan, podpredsednik Planinske zveze Slovenije legendarni himalajec Tone Škarja, ugledni lokalni gospodarstveniki in tisti, ki so prehodili sto vrhov za sto let PD Litija in so tako našemu društvu čestitali na pristen način in tisti, ki so prišli iz spoštovanja do stoletnika. Vsi so dobrodošli, saj je to družabno srečanje planincev. Nekateri so zavili v dom in si ogledali razstavo slik zakoncev Smolej v posebni sobi našega doma. Vse slike so nastale v avtentičnem okolju na naših mladinskih planinskih taborih. Malo čez enajst se je pričelo, Lipaši so nam zapeli planinsko himno Oj Triglav moj dom. Dušan in Anja, povezovalca sta povedala, da je Upa pela ob otvoritvi Tomazinove koče na Zasavski sveti gori, ob otvoritvi doma na Jančah in danes ob stoletnici, zagotovo pa še velikokrat prej. Kot predsednik društva sem pozdravil navzoče, bil sem kratek in to je mnoge navdušilo, sam pa sem imel pomisleke, da je to velik dan namenjen velikim besedam... Tone Škarja ni skoparil z velikimi besedami, kot že mnogokrat doslej je dokazal, da je mislec, ki meji na filozofa s pragmatičnim svojevrstnim pogledom na dogajanje. Sledil je simpatičen nastop domačih janških osnovnošolcev pod vodstvom učiteljice Marjane. Prijatelji smo in ni naše prireditve, ki bi v našem domu minila brez njihovega nastopa. Dušan in Anja sta na oder povabila litijskega in šmarskega župana. Ne samo z besedami tudi z dejanji sta župana že velikokrat dokazala, da sta naklonjena planinstvu 100 let litijskih planincev in cenita delo in dosežke našega društva. Borut Vukovič ustvarjalen planinski delavec, vodnik, pohodnik, ljubitelj narave nam je spregovoril v imenu zasavskih planincev. Pevski duet brata in sestre Medvešek iz Javorja pri Gabrovki nas je s svojim nastopom impresioniral. Vrhunsko petje je marsikomu seglo do srca. Sledilo je podeljevanje priznanj. Celotna prireditev je bila pristna saj so se je udeležili planinci z vseh koncev in lahko bi celo rekli, da je bila to generalka pred srečanjem slovenskih planincev 11. septembra v Kamniški Bistrici. Sledilo je še podeljevanje plaket za desetkrat prehojeno zasavsko planinsko pot, pa za turistične pohodne poti in konec podoben začetku na pesem Lipe mislim, drugače pa smo bili na koncu proslave vsi bogatejši. Na koncu nas pozdravili še predstavnik planinskega društva iz Kule, s katerim smo se pobratili pred dvajsetimi leti. Seveda to niso bili edini pozdravi, ki smo jih bili deležni sledili so upokojenci, Lipaši, obe občini, vsa društva iz Zasavja in PD Moravče. Vila Lita z g. Martinom Brilejem je v sodelovanju s filatelisti in našim društvom izdala priložnostni poštni žig in razglednico. Dogodek je obogatila filatelistična razstava na temo planinstva, ki je bila v planinskem domu na dan otvoritve potem pa se je preselila na glavno Pošto v Ljubljano na Čopovo ulico. Proslava se je nadaljevala s srečanjem. Litijski odmev nas je razveseljeval z glasbo, za okrepčilo pa smo poskrbeli s planinskim golažem in dobro kapljico. Hvala lepa vsem. Predsednik PD Litija Roman PONEBŠEK Golf v domačem okolju Veselje pa žalost, večna spremljevalca našega življenja. Tako je tudi v golfu, ki mi je življenje povsem spremenil - vse od mojega prvega golf turnirja. Kako spremenilo, v dobro namreč. Nisem več sitna, nisem več obremenjena z dnevnimi dogodki, v moji notranjosti se je vse spreobrnilo v dobro, v pozitivnost. Poraza se ne bojim več, temveč ga sprejemam zmagoslavno. Žalost pa je včasih prisotna samo za trenutek. Ja, to je golf igra in golf v sami besedi. Dandanes golf ni več kliše, da naj bi biljgolfist oziroma golfistka že dokaj v letih in precej premožna. Časi se temeljito in zelo hitro spreminjajo. Golf igram ze deset let, tekmujem na vseh meni dostopnih tekmovanjih doma in v tujini. Lepi rezultati in se lepši spomini na vsa tekmovanja in golf druženja so neprecenljive dragocenosti. Pred kratkim sem dopotovala iz Pariza, kamor me je moja dobra igra in zmaga na golf igrišču Bled v mesecu juniju 2005 v kvalifikacijah na Peugeot turnirju nagradila, da sem lahko odpotovala na svetovni Pro-Am turnir golfa. Odpotovali smo trije igralci kot slovenska ekipa in tekmovali na Peugeot Pro -Am Internationalnem golf turnirju tri dni. V Parizu na turnirju nas je tekmovalo 288 tekmovalcev iz 30 držav. V čast si štejem, da sem na turnirju igrala že drugič. Prvič, leta 1999 je bilo zame vse novo, blišč velikega turnirja mi je zatresel roke pri odločilnih udarcih in danes sem vesela, da sem imela novo priložnost zastopati našo državo.Tokrat so bili rezultati odlični. Drugi dan turnirja smo Sloveniji in sebi priigrali prvo mesto. V skupnem seštevku pa smo v samem vrhu. Peugeot golf turnirji so pri nas doma najboljši in najbogatejši z nagradami in odlično organizacijo. Pro-Am pomeni, da smo mi kot amaterji igrali s profesionalci. V Parizu so bili to francoski golf profesionalci, kar pomeni, daje njihov hendikap 0 (nula) moj pa 17. On, kot profesionalec, se zmotiti ne sme, jaz pa lahko, toda samo 17x na 18 golf poljih. Toda koncentracija in želja po visokih rezultatih je bila večja in tako tudi manj napak in k temu primerno Prvo mesto drugega dne turnirja. Letošnje leto sem si ponovno priigrala naslov državna prvakinja med seniorkami, lani pa naslov prvakinja slovenskih golf igrišč. Zelo obiskani in dobro igrani so tudi turnirji v dobrodelne namene. V domači in klubski zbirki se je tekom let nabralo ze lepo število pokalov in plaket. Vabim vse soobčanke in občane, če jih golf igra zanima, naj se čimprej odločijo za to vrsto športa, EMŠO naj ne bo izgovor, moja dobra soigralka v tujini je pred kratkim slavila 82 let. Aleksandra VEBLE Goran na vrhu, Jože pa za objektivom | nadaljevanje s 1. stani \ Litijsko—šmarska alpinista na vrhu KhanTengrimnomi Naslednji dan smo se začeli vzpenjati in prišli do višine 4800 m, kjer smo se odločili da postavimo tabor 2. Dušan in Milan sta se naslednji dan zaradi slabega počutja vrnila v bazni tabor, z Goranom pa sva nadaljevala. Najnevarnejši del poti je bil pod vzhodno steno Chopayeva, ki je znana po tem, da se iz nje redno prožijo plazovi in lomijo ogromni deli ledu. V najožjem delu poti naju je presenetil snežni plaz, ni nama preostalo drugega, kot da sva se ulegla na tla in za zaščito uporabila nahrbtnike, ne veva kako vendar naju plaz k sreči ni zajel tako da sva občutila samo del snežnega prša, ki se je dvigal ob plazu. Nadaljevala sva proti višini 5000 m in na 5400 m ter postavila tretji višinski tabor. Naslednji dan sva se na sedlu odločila da greva do vrha, ki je bil videti neskončno daleč. Vso odvečno opremo sva pustila na sedlu in začela počasi plezati po grebenu Khan Tengrija. Vsak meter, vsak korak, vsak gib, je bil neskončno težek. Vsakič znova sva drug drugega spodbujala pa čeprav najini utrujeni pogledi niso pričakovali tega. V glavi sva imela le eno - VRH. Samo plezanje so nama olajšale napete fiksne vrvi. Nekatere so bile zelo poškodovane in nama vzbujale dvom če bodo sploh ždržale. Po skoraj celodnevnem plezanju sva ob 17. uri po lokalnem času stopila na vrh Khan Tengrija. Pol ure sva porabila na vrhu za obvezno fotografiranje, ter nato začela s sestopom. Po šestih urah sva prišla nazaj na sedlo, kjer sva se odločila, da zaradi utrujenosti in močnega sneženja bivakirava. K sreči je bil tam prazen šotor, v katerem sva preživela noč. Ponoči naju je kar pošteno zeblo, ker nisva imela spalnih vreč in termo podloge, vse sva namreč pustila v šotoru v taboru 3. Pozno popoldan sva oba izmučena prišla v bazni tabor, kjer so naju sprejeli z velikim veseljem in objemi. Za nagrado sva dobila poln kotel vroče vode in se z največjim užitkom umila. V naslednjih dneh sva posedala pred jedilnico na soncu, zdravila opekline in ozebline. Dva dni pred prihodom helikopterja smo se še večina članov povzpeli na soimenjaka našega najvišjega vrha, Pik Troglav 5400 m in s tem zaključili naše plezanje po visokih hribih. Zadnji večer smo še vse skupaj proslavili z dobro večerjo, vodko, ter naslednji dan s helikopterjem leteli nazaj v vojaško bazo. Kasneje smo izvedeli, da je helikopter, ki nas je pripeljal v dolino, čez dve uri na ledeniku strmoglavil in zgorel. Na pristanku nas je že čakal tovornjak, tako da smo samo preložili prtljago in nadaljevali pot proti jezeru lshy Kul. V treh dneh kopanja v jezeru smo nadoknadili zamujeno morje in si v okoliških krajih ogledali znamenitosti. Iz jezera smo v Bishkek ponovno odpeljali z nekakšnim mini busom. V prestolnici Kirgizije smo preživeli še dva dni, si ogledali mesto in nato odleteli domov. Odprava je bila tako uspešno zaključena, pridobili smo si nove izkušnje, vtise ter željo po novih odkrivanjih in pustolovščinah. Goran TURUDIČ, AO Litija; Jože CELESTINA AK Vertikala ,4/V* DOBER NASTOP ™ "litijske TAEKVVONDOISTKE NA EVROPSKEM PRVENSTVO Slovenijo ter litijski taekwondo klub je naša članica MAŠA KOPRIVNIKAR zastopala na evropskem TKD prvenstvu v borbah za kadete, ki je potekal od 07.09 do 11.09.2005 v sosednji Italiji. Maša se je borila v kategoriji kadetinj do 57 kg ter prvo borbo premagala Moldavko z rezultatom 4:2 drugo borbo pa je izgubila z rezultatom 9:15 z nasprotnico iz Litve, ki se je na koncu uvrstila na tretje mesto. Maša je na koncu zasedla deveto mesto kar je za nas ter njo zelo dober uspeh. Dokazala je, da lahko na njo računamo tudi v prihodnje kljub temu, da prestopa letos med juniorke kjer bo še hujša konkurenca. V klubu smo ponosni,da imamo tako uspešne borce ter borke in upamo, da bo z vsakim treningom samo še boljše. Še enkrat čestitke Maši Koprivnikar ter njenim staršem, ki jo pri tem športu zelo podpirajo in ji stem pomagajo do dobrih rezultatov. TKD klub Litija Na GEOSS že 20 vzponov! Športno društvo Partizan Litija je organiziralo 20. jubilejni kolesarski vzpon na Geoss. Blizu sto kolesarjev iz vse Slovenije je bilo nadvse zadovoljnih z organizacijo, vsi skupaj pa z vremenom. Tokrat je bil start spet v Litiji, cesta od Hotiča do Vač pa zaprta. Vsak kolesar, ki je pripeljal na cilj do središča Slovenije na Slivni je prejel medaljo. Organizatorji so pripravili toliko nagrad, da je vsak dobil vsaj eno. Glavno nagrado (kolo AUTHOR) pa je prispeval Kolesarski servis Vidic Franci iz Tenetiš pri Litiji skupaj s firmo Pulzar iz Komende. Poleg tega so posebne medalje in pokale dobili še najhitrejši v treh moških in dveh ženskih kategorijah. Letos je bil najhitrejši Miran Cvet iz Hrastnika (tudi zmagovalec Vršiča), ki je od Hotiča do Geoss-a pripeljal v rekordnem času 16 minut in 20 s. Med ženskami je bila najhitrejša Simona Žabjek (22,44) iz Ljubljane. Najhitrejši domačin je bil Nejc Lovše (18,27) z Zg. Loga, domačinka pa Petra Balant (31,03) iz Šmartna. Za dobro razpoloženje so poskrbele nagrade za najtežjega (113 kg), najmlajšega (8 let), najstarejšega (75 let), najlepšo kolesarko (Petra Balant), najbolj postavnega kolesarja (Miran Cunk), najbolj oddaljenega (Berlin, Nemčija), najštevilčnejšo ekipo (Hrastnik), najštevilčnejšo družino (Obreza) itd. (p) Franci Vidic (Kolesarski servis Tenetiše pri Litiji), levo je bil skupaj s Pulzarjem iz Ljubljane sponzor glavne nagrade, kolesa AUTHOR, ki ga je žreb namenil domačinu Branku Hostniku. AVTOCCNTCR LITIJA Brodarska 9, Litija tel: 01 898 10 60, delovni čas: 8.00-17.00, sobota 8.00-13.00 DAN ODPRTIH VRAT Pričakujemo vas v petek, 30. septembra, med 12. in 17. uro! Vsaki stranki podarimo tekočino za čiščenje stekel. na novi lokaciji! P|H|f|y£il|pR§ Bančne storitve , pri vas doma? Sevecfo, če želite. Potrošniški krediti, stanovanjski krediti in gotovinski krediti, zavarovani s hipoteko - 100% v gotovini - pri vas doma ali kjer koli se udobno počutite. Pokličite in skupaj bomo našli rešitev. Vaš mobilni bančni svetovalec Telefon • 031 766 226 Raiffeisen KREKOVA BANKA Z nami gre lažje RaiHeiien Krekom banko d.d, Siomikov Irt) 18, 2000Maribor TK AS LITIJA USPEŠEN V EKIPNIH TEKMOVANJIH Konec avgusta in začetek septembra je slovenski tenis v znamenju ligaških tekmovanj. Državno ligaško prvenstvo je eno najprestižnejših, saj posredno kaže moč posameznih klubov. TK AS Litija je letos nastopil v državnem ligaškem prvenstvu v kategoriji do 12 let (mešano dečki in deklice), v kategoriji deklet do 14 let, dečkov do 14 let in v 1. slovenski moški teniški ligi. Ekipa do 12 let, ki je glavni favorit za naslov državnega prvaka, se je suvereno uvrstila v finale, ki bo v Portorožu 21. in 22. septembra. To je uspelo tudi dekletom do 14 let, po zmagi nad nosilkami v skupini ekipo iz Idrije, finalni boj jih čaka 18. septembra prav tako v Portorožu. Za državnega prvaka pa se bo tudi letos borila članska ekipa TK AS Litija. Njen nasprotnik bo tudi tako kot lani ekipa TK Triglav Kranj, ki je letos absolutni favorit na papirju, saj bodo nastopili skoraj s celotno slovensko Davis cup reprezentanco. Za TK AS Litija je ponovna uvrstitev v finale lep uspeh in ponovitev lanskega rezultata, pot do finala pa je bila tesna, saj so le TK Velenje premagali gladko 9:0, medtem ko je bil rezultat proti ekipi TC Ljubljana in ŽTK Maribor obakrat 5:4 v korist TK AS Litija. Fantje bodo šli v finalu na vse ali nič in poskusili presenetiti Kranjčane. Skupno imaTKAS Litija v finalnih obračunih uvrščene že tri ekipe, če pa uspe še dečkom do 14 let, pa je to svojevrsten rekord v slovenskem merilu. Najmlajši so na turnirju v Murski Soboti pobrali skoraj vse pokale. V mini tenisu je pri deklicah slavila sedemletna Žana Lukač, Grega Kokalj pa je bil tokrat pri dečkih drugi. V midi tenisu je bila na najvišji stopnički Eva Kolman, Tim Šteferl je bil drugi v midi tenisu, ter drugi v tenisu do 10 let, kar je izvrsten uspeh. Na turnirju do 18 let v Radovljici je Anja Poglajen brez večjih težav prišla do polfinala in po porazu s Kajta-zovičevo osvojila 3- mesto. Anita Kosmač je v Idriji na turnirju do 14 let po zmagi nad drugo nosilko s 7:5,5:7 in 6:3 v četrtfinalu nadaljevala zmagoviti pohod in klonila šele v finalu, ker je bila Kovač Nika iz Ljubljane premočna ovira. Drugo mesto na turnirju 2.kategorije pa bo Anito precej dvignilo na slovenski teniški lestvici do 14 let. let v Ljubljani. Anita Kosmač, ki je kot kaže v izvrstni formi, je izgubila šele v četrtfinalu, Ana Šter in Živa Košak pa v drugem kolu. MEDNARODNI TURNIRJI Anja Poglajen in Nejc Steiner sta nastopala na 1TF turnirju v Splitu. Tako Anja kot Nejc sta se uspela prebiti do 2.kola glavnega turnirju med posamezniki, bolje pa jima je šlo v igrah dvojic, kjer sta izgubila šele v polfinalu. Anja je igrala skupaj s hrvatico Perlain, Nejc pa z rojakom Semrajcem. Po Splitu sta se udeležila še ITF turnirja v Mariboru. Anja pri žrebu ni imela sreče, saj se je že v prvem kolu pomerila s Slovakinjo Ciganikovo, ki je teden prej zmagala turnir v Splitu in tudi tokrat je bila uspešnejša. Je pa Anja ponovila uspeh v dvojicah, saj je skupaj z Kajtazovičevo prišla do novega polfinala. Nejc je izgubil v prvem kolu, dvojic pa ni igral. Največ je v Mariboru iztržil Zlatkovič Matej, ki se je uvrstil v četrtfinale tako pri posameznikih kot v igrah dvojic. ' M.P. Uspešno so nastopala naša dekleta tudi na turnirju do 16 EKIPA TK AS LITIJA DO M LET -DEKLETA Trenerka Oksana Dobrynska, Košak Živa, Kosmač Anita, Šter Ana, Pečečnik Ines, Lukač Lara - priigrale so si tinaie v Portorožu. Ujemite priložnost! Investirajte na svetovna tržišča Naložbeno življenjsko zavarovanje Naložba Veliki zmaj vam ponuja odlično priložnost za udeležbo v donosu košarice Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. delnic mednarodnih podjetij, ki aktivno vlagajo in prodajajo na hitro rastoči kitajski trg. • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila • Naložbeno obdobje: do 30. oktober 2015 • Vpis: od 29. avgusta do 7. oktobra 2005 z možnim predčasnim zaključkom Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. Naložba Veliki Zmaj ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. Naložba Veliki zmaj je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj neto vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Obstaja tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od neto vplačane premije To tveganje, ki ga sicer prevzema zavarovalec, zmanjšuje jamstvo KBC Bank NV, opisano v pogodbeni dokumentaciji. ljubljanska banka Rešeno septembrsko nagradno križanko pošljite do 10.10.2005 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 3 reševalce, ki bodo prejeli knjigo jubilejne majice PD Litija ob 100-AZVGČRllO letn'c' Nagrade prispeva: Planinsko društvo Litija. Težje besede: ENESCU, OPAKA, RESEN, LOLITA, AKITA, PTA Sestavil: JOŽE VIZLAR Ime in priimek: Ulica: Pošta: 1 IZŽREBANCI AVGUSTOVSKE KRIŽANKE: - Drago BEDA, CKS15, Litija -Zofija RUS, Jevnica 37, Kresnice -Anita RENKO, Renke 13, Sava -Tone Zupančič, CKS 9, Litija -Angela PAVLIN, Dole 14, Dole Izžrebanci prejmejo nagrade v TISKARNI AC0, CDK 39, Litija. Vsi nagrajenci prejmejo knjigo Gasilska zveza Litija -50 let, ki jih podarja GZ Litija. AVTO - ŠOLA Sl ° CAR svetič VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 4.10.2005 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVF na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 biro QeRnun prevajanje in izvajanje jezikovnih tečajev Za vaše najmlajše pripravljamo ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA (60 šolskih ur). Tečaj se bo pričel 17.oktobra 2005 in bo trajal do konca maja 2006. Izvajal se bo enkrat tedensko po dve šolski uri. Cena tečaja je 78.000,00 SIT in vključuje celotno učno gradivo. Plačilo je možno na 7 obrokov. Odrasli ste vabljeni na krajše obnovitvene konverzacije. Elektronsko ali pisno prijavo lahko pošljete do 12. oktobra 2005. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija BIRO GERMAN, Dajana Tekalec, s.p. Breg 43,1270 Litija GSM: 040 666 208, E-MAIL: dt@birogerman.net ■DMBHHHHBnHHnBBBnHBBHHBHHBBMHi lejTEnnLTn EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM prvi v Sloveniji - BREZ DOPLAČILA nudimo sončnozaščitna stekla (ponudba »elja do 30.9.2005) www.interalta.si INTERALTA d.o.o., Ljubljana, Stegne 21 c Tel.: 01/51-11-624, fax: 01/51-11-543, PE Litija: 041/770-298 September2005,št.9,leto6 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.litija.net/tiskarna-aco »STUC« je zaživel! Člani Vinogradniškega društva ŠTUC Šmartno smo ob ustanovitvi društva letos spomladi sprejeli kar obširen in ambiciozen program dela za leto 2005. Poudarek v programu smo predvsem namenili strokovnemu izobraževanju članstva na področju vinogradništva in kletarjenja, ki je za vsakega vinogradnika še posebej pomembno. V mesecu maju, ko je bila vinska trta že v bujni rasti, je društvo organiziralo v gasilskem domu v Veliki Kostrevnici strokovno predavanje o boleznih in zaščiti vinske trte s sredstvi za varstvo vinske trte. Zanimivemu predavanju univ. dipl. ing. agr. Andreju Kosu iz podjetja Karsia je prisluhnilo več kot 80 članov, ki so ob koncu predavanja strokovnjaku postavili številna vprašanja. Strokovnjak nam je predstavil namen uporabe in način delovanja sredstev za varstvo vinske trte pred in med pojavi bolezni kot so peronospora, oidi, akarinoza -erinoza, črna pegavost, siva plesen in opozoril na nekatere druge bolezni vinske trte. V okviru priprav na določitev vinskih poti in cest, ki so zdaj že vrisane v karto občine Šmartno pri Litiji, je društvo z namenom medsebojnih spoznavanj, druženj in ogledov vinogradov članov v mesecu juniju organiziralo prvi pohod po vinski poti iz Liberge v Vinji vrh, ki naj bi postal tradicionalen. Osrednji poudarek pohodu pa je društvo namenilo predavanju in praktičnemu prikazu »zelene rezi« vinske trte v Vinjem vrhu pri Jožetu Zadražniku, predsedniku društva, ki ga je ob budnem poslušanju in gledanju izvedel že omenjeni strokovnjak Andrej Kos. Za pohodnike, skupaj se jih je ob zaključku pohoda pri Jožetu Zadražniku zbralo več kot 100, je društvo pripravilo golaž, za krtih pa je poskrbela Jožetova žena. Tudi vino, ki se prileže po obilni malici, je bilo iz Zadražnikove kleti. V mesecu avgustu je društvo z namenom strokovnega izobraževanja organiziralo strokovno ekskurzijo v Goriška Brda. Poln avtobus s 60 sedeži nas je pripeljal v osrčje Goriških Brd, kjer smo si iz razglednega stolpa ogledali bližnjo in širšo okolico in Slovensko Benečijo, onstran meje. Celostno podobo brdskega vinorodnega okoliša in značilnosti njihovih vin ter zgodovinska dogajanja na tem območju nam je predstavil strokovnjak - enolog, Danilo Štekar. Ogledali smo si zasebno vinsko klet Čarga, Edbina Erzetiča, ki nam je ob degustaciji njihovih vin razkazal vinsko klet. Do konca leta je pred društvom še veliko nalog. V mesecu septembru bo društvo glede na bližajočo trgatev organiziralo predavanje o aktivnostih vinogradnikov na trgatev in negovanju mladega vina ter v mesecu novembru organiziralo in izvedlo razstavo ter osrednje »martinovanje« v centru Šmartna. V društvu smo prepričani, da bomo naloge iz našega programa za leto 2005 uspešno izpeljali, kar nam potrjuje tudi zavzetost in odzivnost ter večanje števila članstva. Vsekakor lahkojigotovimo in zaključimo, da je Vinogradniško društvo ŠTUC Šmartno, zaživelo v vseh segmentih delovanja, zato vas vabimo, da se nam pridružite in udeležite bližajoče trgatve ter osrednjega »martinovanja« v Šmartnem. Jože PERME PGD JAVORJE PREVZELO NOVO GASILSKO VOZILO Prostovoljno gasilsko društvo Javorje, ki je v letu 2003 praznovalo 70 let svojega delovanja, je imelo letos nov razlog za praznovanje, saj je v soboto, 3. septembra prevzelo nov gasilski avto LANDROVER 130. Slovesnost bo v kroniko društva vpisana med pomembnejše dogodke. Sodobno gasilsko vozilo bo občutno pripomoglo k boljši operativni zmogljivosti društva in s tem dalo večje možnosti za ustrezno pomoč bližnjemu v nesreči. 19. POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI POTI V soboto, 12. novembra 2005, s startom med 6. in 9. uro se bo pričelo 19. popotovanje po Levstikovi poti. Popotovanje je organizirano v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenije in je tudi v koledarju šolskih športnih prireditev. Prijavnina za posameznike znaša 500 tolarjev in vključuje dnevnik za spominske žige, spominsko priponko in novo knjigo z zemljevidom poti. Prijave so obvezne. Tudi letos bo prireditev zaradi množične udeležbe potekala po dveh trasah. Dodatne informacije dobite med 18. in 20. uro (v soboto in nedeljo cel dan) prek telefona 01 899-52-51, faksu 01 899-52-50 in prek elektronske pošte na naslov info@levstik.si ali na naslov TRC Levstikova pot, Sevno 44,1276 Primskovo. Vse podatke najdete tudi na internetu na uradnih straneh Levstikove poti na naslovu http://www.levstik.si. Povsem za konec dodajmo tudi to, da ob nastanku tega članka občina Litija še vedno rti izdala dovoljenja za izvedbo starta in uporabo občinskih cest in poti za izvedbo prireditve. Prav tako tudi ni dovoljenja za izvedbo cilja na Čatežu. Vsa dovoljenja pa sta že spomladi izdali občini Šmartno pri Litiji in Trebnje. Če manjkajočih dovoljenj ne bo pravočasno, se bodo posamezni elementi (predvsem trasa) popotovanja spremenili. Rudi BREGAR x_________________________________________ Pri izvedbi slovesnosti je zopet ponagajalo vreme, saj je popoldne začelo močno deževati. Prireditev je zato potekala v gasilskem domu. Predsednik društva Anton Berčon je v svojem nagovoru omenil, daje gasilsko društvo najstarejše v vasi. Krajani Javorja so se zanimali za gasilstvo že davno pred ustanovitvijo društva. Društvo je imelo v tem času vzpone in padce, vendar je vseeno ostalo gibalo družbenega življenja. nadaljevanje na strani 3 GASILSKO SREČANJE NA PRIMSK0VEM V začetku avgusta je bilo na Primskovem tradicionalno gasilsko srečanje. Organizirali so ga domači gasilci, ki delujejo v okviru PGD Kostrevnica. V uradnem delu so prevzeli tudi terensko vozilo (na sliki), ki so jim ga podarili kolegi iz PGD Sobrače, v programu pa so sodelovali tudi člani Kulturnega društva Prinskau. Prireditev se je nadaljevala z družabnim srečanjem, gostja dneva pa je bila pevka Saša Lendero. Besedilo in slika: Rudi BREGAR Iz uredništva... Na mladih svet stoji, mar ne? »Samo še enkrat naj to slišim, pa bom bruhnil,« mi je zamomljal mladi znanec. Kaj se mu je primerilo, da se je tako nastrojil proti tej 100 % resnici, ki pa je zares postala izrabljena, če ne celo oskrunjena, nisem dognala, pa morda niti ni pomembno. A sem o tem precej razmišljala. O mladih, namreč. Najbrž zato, ker ta čas v Litiji precej razpravlja o tem, kaj (oz. kam) bi z mladimi. Zdi se, da so sev Šmartnem našle dovolj dobre rešitve, da podobne debate še ni v širši javni (oz. politični) agendi. Najbrž so lokalna društva dovolj močna in vplivna, da pokrivajo interese po prostočasnih, kulturnih in športnih aktivnosti mladine, tako da se zdi, da v Šmartnem pravzaprav ni »nevključenih« mladih. Pa saj je v Litiji tudi mnoštvo raznih društev - izbira je morda še bolj pestra. Je mar to specifika mlade šmarske občine ali zgolj srečen trenutek v času, ki pa se lahko tudi naglo spremeni? Žal mi je, da so pričeli v Litiji o tem razmišljati relativno pozno - marsikateri mlad človek je postal v času iskanja rešitev že čisto spodobno zrel odrasel, ki pa še pomni, da se glede mladih ni nič resno premaknilo. Kakšno rešitev bodo poiskali zdaj, ko je potreba že akutna, ko se problemi izražajo tudi v širšem okolju, pa bo očitno bolj ali manj konsenzna rešitev, ki bo reševala še kak drug problem, ne le mladih. Morda bi se za boljši začetek ponovno vprašali, kaj rabijo - oz. preprosto potipali kar njih same... Andreja ŠTUHEC 21. mednarodni ultramaraton Celje - Logarska dolina MIJA L0C - ZMAGOVALNA KRALJICA 42 KM PROGE V soboto, 3.9-2005, je Logarska dolina zopet gostila maratonce iz Slovenije in drugih držav. Vez prijateljstva in tekaška vnema je šmarske tekače gnala na izjemno težko, ves čas vzpenjajočo progo. Veliko preglavic jim je povzročalo tudi vreme, saj je bilo izredno soparno in v zraku je bilo čutiti bližajočo nevihto. Mija Loc je startala v Mozirju. Tokrat ji je bila do 32 km zelo tesno za petami nemška, kasneje drugouvrščena maratonka, a Mija se ni dala. V zadnjih 10 km je zbrala še toliko moči in volje in v cilj pritekla z deset minutno prednostjo. Njena zmaga je bila še toliko slajša, saj je spomladanska poškodba preprečila njen načrtovan trening, a je vse poletje pridno trenirala ter se psihično pripravljala na maraton. Na 42 km dolgi progi sta se preizkusila tudi Tadej Prelog«? in Jernej Peterlin. Šmarski tekači jima čestitajo za njun nadvse uspešen prvi maraton, uspešen pa je bil na 27 km dolgi progi tudi Rok Prelogar. nadaljevanje na strani 3 NOVO ŠOLSKO LETO 0b pričetku novega šolskega leta so učenci, pa tudi učitelji polni pričakovanj, kaj jim bo prineslo novo šolsko leto. V teh dneh je bilo zelo živahno tudi na cesti. Na začetku namreč starši svoje otroke pogosteje kot običajno vozijo v šolo. Da pa je vse potekalo čim bolj varno, so na učence pazili še gasilci in policisti. V letošnjem šolskem letu bo osnovno šolo Šmartno obiskovalo v 22-ih oddelkih 466 učencev, na podružničnih šolah pa v petih oddelkih 71 učencev. V primerjavi z lanskim letom bomo imeli na šoli 40 učencev in dva oddelka manj. Program devetletne šole bomo uvajali v tretjem in devetem razredu, v programu osemletne šole pa ostanejo le še tretji, četrti in peti razred. Novosti v letošnjem letu prinaša tudi nekoliko spremenjena in dopolnjena šolska zakonodaja. Največ sprememb je v zvezi z nacionalnimi preizkusi znanja. Zakon določa, da nacionalnega preverjanja ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja ni, ob koncu drugega obdobja je za učence prostovoljno, ob koncu tretjega pa obvezno. Učenci po drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju opravljajo nacionalne preizkuse iz istih predmetov kot doslej: SLO, MAT in TJA. Po tretjem obdobju se znanje učencev preverja iz SLO, MAT ter tretjega predmeta, ki ga po predhodni pridobitvi mnenja pristojnega strokovnega organa po novem določi minister v mesecu marcu za tekoče šolsko leto. Dosežki iz nacionalnih preizkusov znanja so dodatna informacija o znanju učencev. Dosežek v 9. razredu ni v funkciji združevanja ocene ter tako ne vpliva na oceno posameznih predmetov v 9. razredu in na zaključevanje Število učencevvletih od 1996/97 do 2005/06 UCENCI SE UČIJO TUDI Z DELOM Učenci, ki so v lanskem letu obiskovali izbirni predmet obdelava gradiv les, so v teh dneh na predlog njihovega učitelja, Janeza Kobala, prepleskali leseno ograjo pri avtobusni postaji. Na ta način so teoretičnemu znanju, ki so si ga pridobili pri pouku, dodali še praktično izkušnjo. Nenazadnje pa je šola s tem tudi prihranila nekaj sredstev, ki jih bomo lahko namenili v druge namene. Albert PAVLI osnovne šole. Učenec uspešno konča 9. razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda. Ker bo letos v programu devetletke že osem oddelkov, se je povečalo tudi število skupin pri izbirnih predmetih, ki jih bo letos kar 24. V primerjavi z lanskim letom smo letos dodali nekaj novih: izbrani šport nogomet in odbojka, računalništvo - multimedija, poskusi v kemiji, verstva in etika ter hrvaščina. Na razredni stopnji večjih novosti ni, manjša je le ta, da bomo imeli en oddelek podaljšanega bivanja več kot lani. Pač pa je posebnost letošnjega leta v tem, da se je prvič po mnogih letih zgodilo, da je število učencev na razredni stopnji večje (234) kot na predmetni stopnji (232). Spodnja tabela prikazuje gibanje števila učencev od leta 1996/97 do letošnjega šolskega leta. Od leta 1996/1997 do leta 2005/2006 se je skupno število učencev, kljub povečanemu vpisu zaradi devetletke v letu 2003/2004, zmanjšalo za 75. Število oddelkov pa se je v omenjenih letih oddelkov gibalo od 27 do 31. Demografski podatki kažejo, da se bo število v naslednjem letu še nekoliko zmanjšalo, kasneje pa se bo celo nekoliko povečevalo, kar je vsekakor spodbudno. Albert PAVLI Prispevke pošljite do 10. OKTOBRA2005 na nasbvTiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net Šol. leto Matična šola PŠ Velika Kostrevnica PŠ Javorje PŠ Štangarske Poljane PŠ Primskovo Skupaj PŠ K i I Razlika glede na prejšnje leto Uč. Odd. Uč. Odd. Uč. Odd. Uč. Odd. Uč. Odd. Uč. Odd. Uč. Odd. 1996/97 515 21 55 4 5 1 28 2 9 1 97 8 612 29 Učenci Oddelki 1997/98 517 21 60 4 6 1 30 2 12 1 108 8 625 29 13 0 1998/99 504 23 53 4 6 1 32 2 9 1 100 8 604 31 -21 2 1999/00 513 22 42 3 6 1 32 2 7 1 87 7 600 29 -4 -2 2000/01 494 22 41 3 4 1 32 2 8 1 85 7 579 29 -21 0 2001/02 488 22 32 2 4 1 25 2 10 1 71 6 559 28 -20 -1 2002/03 473 21 30 2 3 1 23 2 11 1 67 6 540 27 -19 -1 2003/04 504 22 37 3 4 1 27 2 13 2 81 8 585 30 45 3 2004/05 497 23 43 3 0 0 29 2 8 1 80 6 577 29 -8 -1 2005/06 466 22 32 2 0 0 33 2 6 1 71 5 537 27 -40 -2 1996 do 2005 -49 1 -23 -2 -5 -1 5 0 -3 0 -26 -3 -75 -2 O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE—September 2005 2 Vrtec Ciciban v novi preobleki Kljub manjšim zapletom ob zamenjavi kritine v vrtcu Ciciban v Šmartnem, so vsa dela uspešno zaključena. Čeprav je bilo najprej dogovorjeno, da se bo zamenjava azbestne kritine opravila v času počitnic, ko bo vrtec zaprt, so se dela začela že v prvih vikendih meseca junija. Kot se je pozneje pokazalo, je bila odločitev pravilna, saj bi se dela zaradi slabega vremena lahko bistveno zavlekla. Sprememba plana je močno razburila nekatere starše, ki svojih otrok zaradi nevarnosti vdihavanja azbestnega prahu nekaj dni niso pripeljali v vrtec, zaradi suma nestrokovnega opravljanja del, pa so poklicali celo inšpektorici za okolje in zdravje. Čeprav smo dela na lastno pobudo za štirinajst dni ustavili, sta obe ugotovili, da sanacija poteka skladno z zakonom in da zdravje otrok v nobenem trenutku ni bilo ogroženo. Sanacija strehe je bila zaključena v začetku avgusta, ker pa smo želeli zunanji izgled Cicibana še polepšati, smo osvežili tudi fasadno barvo. Z minimalni stroški in predvsem s pridnimi rokami Staneta Groznika, je vrtec postal opazno rumen in še bolj prijeten. Zunanjost vrtca je tako urejena, v prihodnjem letu pa nas čaka še ureditev sanitarij. Veseli nas, da smo projekt uspešno zaključili in da so z obnovo zadovoljni tudi uporabniki vrtca - vzgojiteljice in predvsem, naši malčki. mag. Karmen SADAR Kako smo v Šmartnem začeli igrati rokomet 1 999 Začetek rokometa v Šmartnem sega v daljne leto 1965. Takrat je, kot mladi fant, poln energije in volje, službo v šmarski osnovni šoli nastopil Tine Brilej. Opazil je, da v Šmartnem ni nobenega organiziranega športa, hkrati pa veliko mladih fantov, kateri bi si želeli svojo energijo sproščati v športu. Skupaj s prijetelji so razmišljali in iskali najbolj primeren šport za to okolico. Ker je bil Tine tudi sam rokometaš, že v tistih časih je bil namreč eden redkih, ki je bil usposobljen za trenerja rokometa, je ta šport tudi predlagal. Poleg tega je v sosednji Litiji že vrsto let bil aktiven nogometni in košarkarski klub. Kolebali so med odbojko in rokometom. Vendar je po Tinetovi zaslugi prevladal prav rokomet. Tako so se fantje začeli zbirati na igrišču. Tine se je trudil, da bi jim rokomet kar najhitreje predstavil in približal. Sprva so bili zelo nevešči. Niso poznali rokometnih pravil, niti niso vedeli, kaj naj z žogo počnejo. Toda s pridnim delom in veliko volje je napredek prišel kar sam od sebe. Tako so se Tine in njegova druščina odločili, da ustanovijo pravi rokometni klub. Prva, ustanovitvena seja je bila 22. novembra 1965 v stavbi TVD Partizana. Tine je postal prvi trener, Lojze Erjavec pa prvi predsednik kluba. Od vsega začetka do današnjih dni so bili v klubu ljudje, ki so bili pripravljeni svoj prosti čas in energijo posvetiti obstoju in razvoju kluba.. S tekmovanjem so začeli že 5. decembra 1965. Prvo tekmo so odigrali v Šmartnem proti ekipi Domžale in jo zgubili za 2 gola. 6. marca 1966 so proti ekipi Zagorja igrali neodločeno, 20. marca pa proti isti ekipi že zabeležili prvo zmago. To leto je bilo pomembno še zaradi enega dogodka. Takrat se je Lojze udeležil sestanka v Brežicah, kjer so klub sprejeli v rokometno zvezo. Prvo prvenstveno tekmo so igrali proti ekipi Cerklje. Lojze pa je na tej tekmi opravljal sodniški izpit. V Šmartnem pa so imeli doma narejene gole, narejeni so bili iz macesnovega lesa. Širina okvirja je bila 10x10, po pravilih pa bi morala biti 8x8. Zato so se Cerkljani na ta račun pritožili. G. Šetinc, takratni predsednik rokometne zveze, pa je stopil na stran Šmarčanov in dejal, da zunanjost ni pomembna, pomembna je luknja. Takrat so rokometaši igrali še v dokolenkah, tako kot danes poznamo pri igralcih velikega nogometa. Kot nasledniki telovadnega društva TVD Partizan so podedovali tudi nekaj denarja. Z njim so si nabavili potrebno opremo. Tako so dobili prve drese, ki so bili takrat zeleno-beli črtasti. Kmalu so tudi dekleta ugotovila, da je rokomet lahko zabaven. Tako so leta 1967. ustanovili žensko sekcijo. Skozi leta se je v Šmartnem igral tudi zelo dober ženski rokomet. V takratnih republiških tekmovanjih so bila šmarska dekleta zelo uspešna. Tako kot sedaj, so tudi takrat za aktivno igranje potrebovali finančna sredstva. Zbirali so jih pri različnih manjših sponzorjih, največ pa so naredili prostovoljnega dela. Želeli so si urediti prijeten prostor, kamor bi z veseljem zahajali. Skrbeli so za igrišče pri šoli, uredili so razsvetljavo in skrbeli za čisto okolico. Z veseljem so opravljali vsa potrebna dela. Vendar to največkrat ni bilo dovolj. Potrebovali so namreč finančna sredstva. Iskali so nove sponzorje. Nekako so se prebijali iz leta v leto. Nato pa je prišlo leto 1971. Takrat jih je pod svoje okrilje vzela usnjarna. Zaradi pokroviteljstva se je klub preimenoval v Rokometni klub Usnjar. Zgradili so športni dom pri rokometnem igrišču, ki je postal baza za rokometaše in strelce. Urejenost prostorov in skrb za športno opremo je bila dolgo časa domena gospe Silve Boštjančič, ki so jo nekateri imeli kar za drugo mamo. Po napornih treningih in tekmah so se rokometaši radi zbirali v gostilni pri Mačku. Tam so vedno naleteli na topel sprejem in veliko razumevanja za njihove muhe. Ta tradicija se je ohranila tudi skozi poznejša obdobja. Da je bilo temu tako, gre velika zahvala gospe Špeli Maček. Začel se je hiter razvoj rokometa v Šmartnem. Klub je imel vedno več navdušencev, tako članov kot oboževalcev. Vključevalo se je vedno več otrok, za katere so dolga leta skrbeli domači trenerji. Kljub vsemu pa je bila potrebna dodatna pomoč. Zato so pomislili na zaposlitev profesionalnega trenerja. Sprva se jim je zdela ideja neizvedljiva. Vendar so se kljub temu odločili in leta 1981 zaposlili prvega profesionalnega trenerja Nika Markoviča. Izkazalo se je kot zelo dobra rešitev. Pod njegovim okriljem je nastalo veliko dobrih igralcev. Predvsem pa so bile postavljene smernice za nadaljnji razvoj rokometa v Šmartnem. Šmarskemu klubu se je pridružil tudi takrat pomemben človek v slovenskem rokometu - Cveto Pavčič. Ob njegovem svetovanju in ob zavzetem delu takratnega trenerja Janeza Peterlina so šmarski rokometaši dosegli enega izmed največjih uspehov. V sezoni 1983/84 so postali republiški prvaki. Kasneje so ta rezultat še nadgradili z uvrstitvijo v 2. jugoslovansko ligo. V tem obdobju je pričelo veljati novo pravilo, da se morajo vse rokometne tekme igrati v dvorani. To je za Šmarčane pomenilo nekaj časa selitev po okoliških krajih, leta 1991 pa so prvič zaigrali v športni dvorani v Litiji. Z nastankom nove države je prišlo tudi do zamenjave pokrovitelja. Dolgoletno Usnjarno so zamenjali kasnejši Presad, Goldstar in Inženiring Šarbek. Po nekaj letnem nastopanju v prvi državni ligi so leta 1996 izpadli v nižji rang tekmovanja. Ponovno so prevzeli ime Rokometni klub Šmartno. Klub se je znašel v hudi organizacijski stiski. Težke in odgovorne naloge sta se lotila, takrat še golobradi in neizkušen fant, Aleš Hauptman ter Igor Potisek, ki je imel že nekaj izkušen iz prejšnjih obdobij. S trdim delom in z veliko odrekanja sta uspela klub ohraniti do današnjih dni. V prehodu v novo tisočletje pa so klub preimenovali v društvo in si postavili nove temelje. Ponovno so začeli z vzgojo domačih fantov, predvsem najmlajših. Danes je v društvu okoli 150 članov, med njimi ponovno tudi dekleta. Tekmujejo kar v devetih različnih kategorijah. Nekaj med njimi je že posegalo tudi v sam vrh slovens_kega rokometa. Zahvala gre tudi Osnovni šoli Šmartno in novo nastali Občini Šmartno. Po preteklih 40. letih rokometa v Šmartnem bi se radi še zahvalili vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k razvoju in ohranitvi tega športa v naši sredini. Ta zahvala gre v prvi vrsti vsem članom različnih uprave, ki so se skozi vsa obdobja trudili smiselno organizirati klub in društvo, vsem trenerjem, ki so vzgojili mnoge odlične rokometaše, vsem igralcem, ki so s svojim trdim delom pripomogli k uspehom, vsem sponzorjem, ki so nam stali ob strani in nam finančno pomagali, ter nenazadnje vsem navijačem in ljubiteljem šmarskega rokometa. Rokometno društvo Šmartno 99 Na podlagi S.člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 108/2003), sklepa Komisije za nadzor nad državnimi pomočmi z dne 14.10.2003 in mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k načrtu državnih pomoči za področje kmetijstva z dne 2.4.2004 objavlja Občina Šmartno pri Litiji Javni razpis o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šmartno pri Litiji za leto 2005 I. Predmet razpisa a) Občina Šmartno pri Litiji namenja finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Šmartno pri Litiji iz proračuna za leto 2005 v skupni višini 5.600.000,00 SIT za namene navedene v tem razpisu. b) Pravico do kandidiranja za sredstva po tem razpisu imajo fizične osebe -državljani Republike Slovenije, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in katerih kmetije so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem organu oziroma kmetijska gospodarstva, ki imajo svojo KGM - MID številko in so locirane na območju občine. Upravičenci do finančnih sredstev na področju izobraževanja kmetov so tudi pravne osebe, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na tem področju. c) Sredstva se dodeljuje do porabe razpoložljivih sredstev za določen namen. II. Vrste intervencij in pogoji razpisa Sredstva se v skladu z določili Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 108/2003) dodeljujejo za naslednje namene: 1. Sofinanciranje zavarovanja živine, poljščin, vrtnin in sadnega drevja Namen: podpora ohranjanju črede, ohranjanju in obstoju kmetijskih gospodarstev v primeru naravnih nesreč, ki prizadenejo poljščine, vrtnine in nasade sadnega drevja Pogoji za pridobitev sredstev: - prosilec mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev - lokacija zemljišč mora biti na območju Občine Šmartno pri Litiji Zahtevana dokumentacija: - vloga - račun za sklenjeno zavarovanje z navedbo števila živali oz. zavarovanih kmetijskih površin Višina sofinanciranja: do 50% premije Višina razpoložljivih sredstev: 1.500.000,00 SIT 2. Sofinanciranje osemenjevanja živine Namen: podpora vzreji in ohranjanju kvalitetne in zdrave osnovne črede plemenske živine v kmečki reji. Pogoji za pridobitev sredstev: storitev osemenitve telic in krav, ki je izkazana na podlagi potrdila o osemenitvi oziroma računa pooblaščene organizacije. Zahtevana dokumentacija: - vloga - račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije - izvajalca, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji Višina sofinanciranja: do 50% cene storitve. Višina razpoložljivih sredstev: 2.700.000,00 SIT 3. Izvajanje izobraževanja v kmetijskih in dopolnilnih dejavnostih Namen: izobraževanje kmečkih žena, kmetov predvsem na področju dopolnilnih dejavnosti v smislu pospeševanja registracije kmetij, seznanjanja z obstoječo zakonodajo, predstavitev možnosti za opravljanje dopolnilne dejavnosti. 3.1. Upravičenci so: organizatorji izobraževanja Pogoji za pridobitev sredstev: - da je izobraževanje v skladu s sprejetim razvojnim programom občine Zahtevana dokumentacija: - vloga - račun s seznamom udeležencev _ 3.2 Upravičenci so: kmetje občine Šmartno pri Litiji Zahtevana dokumentacija: - vloga Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova ulica 2,1275 Šmartno pri Litiji, na podlagi sklepov Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji z dne 01.12.2003 in na podlagi 52. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. I. RS, št. 12/03,77/2003), objavlja PRODAJO NEPREMIČNIN s sklenitvijo neposredne pogodbe 1. Predmet prodaje a) Enosobno stanovanje št. 17 v mansardi večstanovanjske stavbe Maistrova ulica 12 v Litiji površina 47,46 m2, parc.št. 137/34 k.o. Litija, izhodiščna cena 6,250.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25. 10.2004) , b) Garsonjera št. 1 v pritličju večstanovanjske stavbe Maistrova ulica 6 v Litiji, neto tlorisne površine 25,00 m2, parc.št. 127/32, izhodiščna cena 3,825.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), c) Dvosobno stanovanje št. 26 v mansardi večstanovanjske stavbe Maistrova ulica 6 v Litiji, neto tlorisne površine 48,71 m2, parc.št. 127/32, izhodiščna cena 6 947.016,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), d) Dvosobno stanovanje št. 6 v I. nadstropju večstanovanjske stavbe Maistrova ulica 8 v Litiji, neto tlorisne površine 59,71 m2, parc.št. 124/4, izhodiščna cena 8,325.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.1004), e) Trisobno stanovanje št. 17 v mansardi večstanovanjske stavbe Maistrova ulica 8 v Litiji, neto tlorisne površine 72,23 m2, parc.št. 120/33, izhodiščna cena 9,935.644 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004) , f) Dvosobno stanovanje št. 13 v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe Ulica solidarnosti 5 v Litiji, neto tlorisne površine 55,93 m2, parc.št. 120/34 v k.o. Litija, izhodiščna centa 6,750.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), g) Enosobno stanovanje št. 17 v mansardi večstanovanjske stavbe Maistrova ulica 16 v Litiji, neto tlorisna površina 48,25 m2, parc.št. 127/32 k.o. Litija, izhodiščna cena 6,461.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), h) Dvosobno stanovanje št. 5 v pritličju večstanovanjske stavbe Ulica Luke Svetca 1 v Litiji, neto tlorisne površine 58,58 m2, parc.št. 127/28, izhodiščna cena 7 050.000,00SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), i) Enosobno stanovanje št. 23 v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe Ulica Luke Svetca 1 v Litiji, neto tlorisne površine 45,22 m2, parc.št. 127/28 k.o. Litija, izhodiščna cena 5,475.000,00 (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), j) Garsonjera št. 31 v mansardi večstanovanjske stavbe Ulica Luke Svetca 1, neto tlorisne površine 21,93, parc.št. 127/28 k.o. Litija, izhodiščna cena 2.625.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25. 10.2004) , - plačan račun oz. potrdilo o opravljenem izobraževanju Višina sofinanciranja: do 50% stroškov izobraževanja posameznika Višina razpoložljivih sredstev: 600.000,00 SIT 4. Regresiranje analize zemlje in krme Namen: analiza krme kot pomoč pri izračunavanju krmnih obrokov in analiza za zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanju onesnaženosti okolja s pravo porabo manjkajočih hranil v intervalih štirih let. Pogoji za pridobitev sredstev: - lokacija zemljišča na območju občine. Zahtevana dokumentacija: - vloga - rezultati analize - računi za opravljene storitve. Višina sofinanciranja: do 70% vrednosti opravljene storitve za posameznega upravičenca, ki zajema ceno analize (enkrat v obdobju štirih let). Višina razpoložljivih sredstev: 300.000,00 SIT 5. Podpora za delovanje podeželskih združenj, ki delujejo na področju kmetijstva Namen: podpora organizirani dejavnosti na področju kmetijstva. Pogoji za pridobitev sredstev: - na razpis se lahko prijavijo registrirana društva s področja kmetijstva in gozdarstva (prednost imajo društva, ki so registrirana v občini), - dejavnost mora potekati na območju občine, Zahtevana dokumentacija: - vloga - finančno ovrednoten program dela - račun o izvedenem delu in nalogah (najem stojnice na predstavitvah, izdelavo reklamnih biltenov, strokovne ekskurzije...). Višina sofinanciranja: do 50% upravičenih stroškov, ki so izkazani na podlagi računov. Obvezna priloga vsake vloge je podpisana izjava vlagatelja, da za isti namen ni prejel državnih ali mednarodnih sredstev, da je oz. bo sredstva namensko porabil in da so podatki v vlogi točni. III. Upravičeni stroški Za upravičene stroške štejejo opravljene storitve v času od 1.11.2004 do 31.10.2005 ter stroški izvajanja programa v letu 2005 (za upravičence pod točko 5.). IV. Rok za oddajo predlogov in način oddajanja Upravičenci morajo svoje vloge oddati najpozneje do 2.11.2005 (datum poštnega žiga) na naslov Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2,1275 Šmartno pri Litiji, ali osebno v tajništvu Občine do 2.11.2005 do 12. ure. Predlogi morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah z oznako »NE ODPIRAJ - Razpis Kmetijstvo 2005«. Komisija ne bo obravnavala predlogov, ki bodo: - oddani po določenem roku za oddajo predlogov, - neustrezno naslovljeni in - nepopolni glede izpolnjenih obrazcev oziroma zahtevanih prilog tudi po izteku roka za dopolnitev predloga, ki bo določen v pisnem obvestilu o dopolnitvi. V. Odpiranje prispelih predlogov in izidi razpisa Odpiranje prispelih predlogov oziroma prijav na razpis ne bo javno. Po pregledu prijav bo komisija predlagatelje z nepopolnimi predlogi pozvala k dopolnitvi predlogov. V kolikor v roku 8 dni po prejemu poziva pozvani predlagatelj vloge ne bo dopolnil, bo le-ta izločena kot nepopolna. Prejemniki sredstev bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 45 dni po odpiranju predlogov. VI. Dodatne informacije in razpisna dokumentacija Predpisane obrazce in dodatne informacije lahko zainteresirani upravičenci dobijo na Občini Šmartno pri Litiji (soba 5, Karmen Sadar), tel.: 01/8962-770, e-mail: karmen.sadar@smartno-litija.si ali na spletnih straneh www.smartno-litija.si Številka: 321-03/2005 Datum: 10.9.2005 Zupan občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar l.r. k) Dvosobno stanovanje št. 4 v pritličju večstanovanjske stavbe Ulica Luke Svetca 3 v Litiji, neto tlorisna površina 58,17 m2, parc.št. 127/35 k.o. Litija, izhodiščna cena 7,350.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), l) Garsonjera št. 28 v mansardi večstanovanjske stavbe Ulica Luke Svetca 3 v Litiji, neto tlorisne površine 25,04 m2, parc.št. 127/35 k.o. Litija, izhodiščna cena 3 178.089,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), m) Dvosobno stanovanje št. 16 v mansardi večstanovanjske stavbe Ulica solidarnosti 2 v Litiji, neto tlorisne površine 47,49 m2, parc.št. 120/31 v k.o. Litija, izhodiščna cena 5,400.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), n) Dvosobno stanovanje št. 5 v I. nadstropju večstanovanjske stavbe Ulica solidarnosti 3 v Litiji, neto tlorisne površine 48,35 m2, parc.št. 120/32 v k.o. Litija, izhodiščna cena 6,037.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), o) Dvosobno stanovanje št. 12 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe Ulica solidarnosti 3 v Litiji, neto tlorisne površine 57,70 m2, parc.št. 120/32 v k.o. Litija, 6,525.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), p) Enosobno stanovanje št. 2 v pritličju večstanovanjske stavbe Ulica solidarnosti 4 v Litiji, neto tlorisne površine 35,12 m2, parc.št. 120/33 v k.o. Litija , izhodiščna cena 4,950.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004), r) Dvosobno stanovanje št. 13 v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe Ulica solidarnosti 5 v Litiji, neto tlorisna površina 55,93 m2, parc.št. 120/34 v k.o. Litija, izhodiščna cena 6,750.000,00 SIT (po sklepu komisije za vodenje in nadzor postopka z dne 25.10.2004) Vse nepremičnine, ki so predmet prodaje so oddane v najem, torej so zasedene. Najemniki imajo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas. V primeru prodaje stanovanja jim gredo pravice po 107. in 177. členu veljavnega stanovanjskega zakona. 2. Pridobivanje informacij: Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo nepremičnin, pregledom poročila o vrednotenju nepremičnin zainteresirani ponudniki dobijo na KSP Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15, tel. 01/890-00-13, vsak delovni dan od 9. ure do 11. ure. Občina Šmartno pri Litiji Župan: Milan IZLAKAR Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna AC0, Jovanovič Aleksander s.p., CDK 39, 1270 Lilija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO Prvi šolski dan prvošolcev na OS Šmartno Počitnice so minile in naši prvošolci so komaj čakali, da prvič prestopijo šolski prag. V letošnjem šolskem letu imamo na matični šoli 47 prvošolcev. Že v mesecu juniju so prvič pokukali v šolske prostore, 1. septembra pa so v spremstvu staršev, polni pričakovanj, napolnili šolsko avlo. Najprej je vse skupaj prisrčno pozdravil g. ravnatelj, policist pa je prvošolčkom in njihovim staršem dal nekaj koristnih napotkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Potem pa je sledil najbolj napet trenutek. Učiteljice so vsakemu prvošolčku slovesno podelile rumeno rutico in kapico z logotipom šole. Nato so učenci v spremstvu učiteljic odšli v učilnico, kjer smo jih popeljali v pravljični svet s pravljico ŠOLA NI ZAME. Z velikim zanimanjem so spremljali Mihčeve dogodivščine in skupaj z njim tudi zapeli. Ob koncu jih je čakalo še sladko presenečenje, žejo pa smo potešili s sokom. Skupaj s starši so zadovoljni in razigrani odšli domov, že naslednje jutro pa novim dogodivščinam naproti. Učiteljice 1. razredov ZAČETEK POUKA MALO DRUGAČE Komaj so se odprla šolska vrata, so se učenci 1. in 2. razreda podružničnih šol Štangarske Poljane in Velika Kostrevnica preizkusili v plavanju. Od 5. do 9. septembra smo imeli 20-urni plavalni tečaj na matični šoli v Šmartnem. Plavalno opismenjevanje je ena izmed oblik izobraževanja v prvi triadi. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine in sicer na njihovo predhodno plavalno znanje. Pod vodstvom plavalnih učiteljev - Janija, Gorana in Neže - smo se z različnimi igrami prilagajali na vodo ter se učili in izpopolnjevali plavalne tehnike. Vsi učenci so premagali strah pred vodo, nekateri so že drseli na vodni površini z rokami naprej vsaj 5 sekund (čolniček), nekateri pa so že zelo dobro osvojili prsno plavanje. Plavalni tečaj je potekal v prijetnem in zaupnem vzdušju, ki učencem omogoča sproščanje domišljije in mu nudi možnost raziskovanja. Zadnji dan je prehitro minil in bližal se je čas odhoda. Vsi učenci so prejeli pohvalo za udeležbo na plavalnem tečaju. S pohvalo pa smo se zahvalili tudi plavalnim učiteljem za prijaznost in strokovno vodenje učencev v svet prvih plavalnih zamahov. Vsi že komaj čakamo, da se zopet vrnemo in izpopolnimo ter nadgradimo svoje plavalno znanje. Učiteljice Marjana, Tjaša in Petra | nadaljevanje s 1. strani\ PGD JAVORJE PREVZELO NOVO GASILSKO VOZILO Imeti takšno vozilo je bila njihova dolgoletna želja. Izkušnje, pridobljene z leti pa so pokazale, da je nabava takšnega vozila nujna, saj le vozilo z ustrezno in primerno opremo zagotavlja gasilcem varno in uspešno delo. Po odobritvi sredstev Gasilske zveze Šmartno so pričeli z iskanjem najugodnejšega ponudnika za podvozje vozila. Izbran je bil tip LANDROVER130, ki naj bi po opravljeni testni vožnji in ob oskrbi s požarno vodo najbolj ustrezal razmeram na bližnjem terenu. Podvozju se je vgradila še nadgradnja z opremo, ki jo predpisujejo Pravila GZ Slovenije (visokotlačna črpalka, cev z ročnikom 100 m, penilo, orodje, hidrantni nastavek, UKV postaja in ročne svetilke). Vozilo je izdelalo podjetje REA iz Izole. Na Ministrstvu za obrambo, zaščito in reševanje v Ljubljani kljub pritožbi na odgovor niso povrnili DDV-ja, zato bo potrebno zbrati še dodatna sredstva. Na koncu se je predsednik zahvalil vsem vaščanom, ki so jih finančno podprli in jim stali ob strani, domačim gasilcem, ki so kakorkoli pomagali. Še posebej se je zahvalil županu občine Šmartno, Gasilski zvezi Šmartno, gasilskim društvom in botru novega gasilskega vozila. V verskem delu je domači kaplan David Jensterle blagoslovil vozilo. Ob slovesnosti so spregovorili še poveljnik GZ Šmartno Mitja Jesenšek in župan občine Šmartno Milan Izlakar. Sledila je podelitev zahval vsem, ki so prispevali več kot 10.000,00 SIT, nato pa je boter Franci Gorišek ključe slavnostno predal poveljniku društva Branetu Šuštaršiču, ta pa šoferju Simonu Dremlju, ki je nato prižgal avto, vključil svetlobne in zvočne signale. Vsi obiskovalci prireditve so to počastili z velikim aplavzom. V kulturnem programu so sodelovali pevci Fantje od fare iz Smartna, vaščana v narodnih nošah Martina in Miha, recitatorji Maja, Erika, Domen, Gašper, Jakob in Nina ter harmonikaš Marko. Napovedovalka se je na koncu v imenu domačih gasilcev zahvalila Branetu Šuštaršiču in Marku Dragarju, ki sta za nakup vozila vložila največ truda in aktivnosti. Sonja PERME Rokometno društvo Šmartno 99 Turnir v Litiji zasluženo pripadel MRD Dobova Vse selekcije se pospešeno pripravljajo na novo sezono, ki se uradno začne 18.09-2005, ko bodo kadetinje igrale proti RK Krim Mercator, ki je tudi v tej selekciji državni prvak. Najbolj intenzivno se na novo sezono pripravljajo člani, ki so odigrali nekaj tekem, nazadnje turnir, ki je bil 10.09.2005 v Litiji. Turnir je v športno dvorano Litija privabil kar lepo število gledalcev, ki so videli zanimive tekme ter napovedal zanimivo sezono tudi v 2. DRL. Šmarčani so v tekmi s Cerkljami izgubili s 19:23, Dobova pa je dobila tekmo s Preventom iz Slovenj Gradca (19: 23). V finalnem, l.b ligaškem obračunu, so 1. mesto zasluženo osvojili igralci iz Dobove, ki so prikazali največ, Šmarčani pa še lovijo uigranost, saj z novim trenerjem se zahteva tudi drugačna igra. Do začetka prvenstva je še 14 dni, Šmarčani pa bodo odigrali še dve prijateljski tekmi s prvoligašem Termo iz Škofje Loke, kjer igra Šmarčan Boštjan Kogovšek in pa z Alplesom iz Železnikov. Prvenstvo v 2. DRL se začne 24.09.2005, ko Šmarčani v Litiji gostijo RKArcont Radgono. Aleš HAUPTMAN V* ŠMARTNO POČITNICE NA MORJU Dodobra smo že zakorakali v novo šolsko leto in za nami so prišli spomini brezskrbnih počitniških dni. Gotovo se marsikomu izmed triinštiridesetih otrok in petih spremljevalcev, ki so dni od 1. do 6. avgusta preživeli ob morju, kolca po aktivno in zanimivo preživetem tednu. Letovanje, ki ga organizira šmarsko društvo za aktivno preživljanje prostega časa, Društvo »Prosti čas« in ki ga sofinancirata Zveza za šport otrok in mladine Slovenije v okviru projekta Hura, prosti čas! in Zavod za šport Slovenije, se je odvijalo v prijetnem ambientu CŠOD doma Burja v Seči pri Portorožu. Večji del tedna smo preživeli na plaži kampa v Luciji. Po kosilu smo v delavnicah ustvarjali zapestnice, risali, barvali, slikali in packali. Prvi večer smo se med seboj spoznali, zadnji pa na svojevrsten način poslovili. Vmes smo po večerji imeli kviz, igrali smo se družabne igre, šli v Portorož in še kaj bi se našlo. Vreme nam je kar dobro služilo, le v sredo in četrtek dopoldan nam jo je zagodlo. Tako smo si v sredo dopoldan čas krajšali tako, da smo v treh skupinah krožili med bazenom, aerobiko s fitnesom (vse je v kompleksu CŠOD-ja) in ustvarjalnimi delavnicami. Po kosilu smo si privoščili daljši počitek kot običajno, ko pa je dež prenehal močiti tla, smo se podali na sprehod po bližnji in daljni okolici doma. V četrtek nas dopoldansko deževje ni preveč motilo, saj smo v spremstvu učiteljev iz doma, Lili in Leona, odpluli na izlet z ladjico ob slovenski obali. Popoldan pa nas je že razveselilo sonce. Preživeli smo lep teden, stkali, nova prijateljstva ter se utrujeni in polni lepih vtisov vrnili nazaj v deževno Šmartno. Špela SEDEVČIČ | nadaljevanje s 1. strani \ 21. mednarodni ultramara- ton Celje - Logarska dolina Na 17 km dolgi progi pa so se pomerili ostali tekači. Mojcajustin je komaj začela teči, a se je med 96 ženskami uvrstila na odlično 17. mesto, v svoji kategoriji pa na 8. mesto. Njen čas je pokazal, da jev nekaj mesecih postala odlična tekačica. Par minut za njo je v cilj pritekla tudi prekaljena tekačica Suzana Šajnovič in v svoji kategoriji zasedla 3.mesto. S tem nas je vse prijetno presenetila. In naši najmlajši? Dejan in Miha Loc med odraslimi tekači vedno nekako izstopata. Zaradi težke proge nimajo prirejene kakšne otroške kategorije. Dejan je 17 km dolgo progo pretekel za šalo, Miha in Rok Turniški pa sta malo zaostala. Za vse tri pa je bil ta maraton odlična priprava na oktobrski 10. Ljubljanski maraton, na katerem bodo tekli polmaraton (21 km). Veselo vzdušje je na koncu pokvarila nevihta. Ni pa mogla pokvariti sreče v srcih naših maratoncev, ki s svojimi nastopi na mednarodnih maratonih dokazujejo, da v občini Šmartno pri Litiji živijo ljudje, ki imajo radi svoj kraj in ga tudi ponosno zastopajo. Naši maratonci se na koncu zahvaljujejo tudi spremljevalcu Tonetu Justinu. V trenutkih krize je bil zelo dobrodošel Šmarski tekači NOGOMETNI TURNIR ŠMARTNO 2005 Nogometna ekipa KŠD Velika Štanga je v sodelovanju s Kulturno Športnim Društvom V.Štanga letos drugič organizirala nogometni turnir v malem nogometu na travi, ki je potekal na Šmarskem občinskem igrišču Sokolsko. Tudi letos je bilo prijavljenih 12 ekip iz šmarske ter litijske občine. Turnir smo imeli namen organizirati kljub napovedim slabega vremena vendar nam je na srečo le ta zagodel šele pozno popoldne tako, da so se polfinalne ter finalna tekma odigrale v dežju kar pa gledalcev ni motilo saj so bili na suhem pod šotorom. Mislimo, da je bil turnir uspešno izpeljan zato ga bomo naslednje leto zopet organizirali zadnjo soboto v avgustu. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe :KŠD Velika Štanga, Leskovica, Juvan-Hotič, Litijska Mesarija, Liberga, KŠD V. Štanga 2, Nena bar, SD Polšnik, Gostilna Senica, Omahentransport, Sobrače, ter GD Tom. 1. mesto: Omahentransport; 2. mesto; Leskovica; 3. mesto: GD Tom; 4. mesto; Litijska Mesarija. Za najbolj fair play ekipo je bila izbrana ekipa Sobrač, najboljši strelec je bil Mele Toni, najboljši golman je bil Jug Lojze, najboljši igralec pa je bil Tišler Aleš. Vse najboljše ekipe so bile nagrajene s pokalom ter praktičnim nagradami. Na koncu bi se zahvalili Občini Šmartno ker nam dovoli organizacijo turnirja ter seveda igranje naših ligaških tekem na občinskem igrišču Sokolsko. Zahvala tudi sponzorjem ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji turnirja. Naslednje leto pa so zopet vse ekipe ter gledalci vabljeni na naš tretji turnir. KŠD Velika Štanga l »a Tee v Tovornjakarski promet Še sreča, da se ne vozim pogosto skozi Ježce, pa še takrat, ko se peljem, tvegam jaz ali drugi udeleženci v prometu svoja življenja ob nenormalnem divjanju voznikov tovornjakov (tudi prikoličarjev), ki divjajo po cestah. S tovornjaki vozijo pesek iz dveh peskokopov v Ježcah in ne obsojam lastnikov peskokopa, ker oni ne morejo biti odgovorni za objestnost posameznih voznikov tovornjakov, ki izkoriščajo pravilo močnejšega in ne upoštevajo prednosti v križišču, ki divjajo po ozkih odsekih... Prosim pa lastnike peskokopov tudi v imenu drugih udeležencev v prometu na teh cestah, da jih vendarle opozorijo na njihov način vožnje in poprosijo za nekoliko bolj zmerno vožnjo. Rudi BREGAR, Sevno POČITNIŠKE dejavnosti na primskovem Počitnic je nepreklicno konec, mimo pa so tudi številne počitniške aktivnosti, ki so jih v juliju in avgustu, v okviru Kulturnega društva Prinskau, organizirali na Primskovem za otroke in mladino. Začeli so sredi julija z malo šolo gledališča, nadaljevali z izdelovanjem rožic iz krep papirja in risanjem na majice. Na delavnicah ni manjkalo družabnih iger, pripravili pa so tudi poseben dan s -športnimi igrami. Imeli so tudi plesno delavnico, z naučenim pa so se predstavili tudi na tradicionalnem gasilskem srečanju v začetku avgusta. V sodelovanju z Radioklubom Litija S59DLR so izvedli spoznavanje radioamaterskega radiogoniometriranja, bolj znanega kot lov na lisico in se tudi preizkusili. Glede na to, da imajo tudi pevski zbor, so organizirali pevske delavnice, enkrat celo pohod s petjem. Izdelovali so tudi zanimive izdelke iz keramike. Vse izdelke so predstavili tudi na zaključni prireditvi 20. avgusta, ki so jo popestrili tudi z razstavo fotografij s posameznih aktivnosti, obiskovalce pa tudi pogostili. Vsak udeleženec dejavnosti je ob zaključku prejel majico s kapo društva. Delavnice so vodili Božidar in Simona Zupančič, Rudi in Marjeta Bregar, Petra in Marta Kovačič ter Marinka Vidgaj. Posebej se zahvaljujejo litijskemu radioklubu in Francu Babniku ter Tatjani Kordiš. Dejavnosti pa ne bi mogli izpeljati brez Občine Šmartno pri Litiji, ki sofinancira dejavnosti društva. Fotografije si lahko ogledate tudi na naslovu http:// www.smartno.si/prinskau. Besedilo in slika: Rudi BREGAR Kar v svetu in kar v srcu razločujem, po tebi, vse razsvetljujoča, znam, in ko vseh sto imen boga imenujem, pri vsakem zate novo ime dodam. (J. W. Goethe) V SPOMIN 26. septembra mineva 10 let odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJA POGLAJEN Hvala vsem, ki jo hranite v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni V življenju le skrbi in delo si poznala, v poletnem večeru za vedno si zaspala, odšla si tja, kjer ni bolečin, a tvoja dobrota nam večen bo spomin. ZAHVALA V 52. letu starosti nas je nenadoma in mnogo, mnogo prezgodaj zapustila naša draga mami in sestra ROZI JANEŽIČ iz Gradišča pri Primskovem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Pavlu Špornu za lepo opravljen obred. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar iz Zaboršta, pevcem iz Šentvida pri Stični in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi Marinki Vidgaj in Marti Kovačič za poslovilne besede ob njenem grobu. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerka Branka, sinova Roman družino in Mirko ter brat Ciril z vse to spremljalo tvoje je življenje, ljubila si delo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. ZAHVALA Svojo življenjsko 'pot je 8. septembra 2005 sklenila ANA ŠTEMPIHAR (1922 -2005) iz Preske nad Kostrevnico Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darove sv. maše in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo Marjanu Lampretu za somaševanje in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri pogrebu. Zelo smo hvaležni dr. Hauptmanov! pri zdravstveni oskrbi v zadnjem mesecu. Vsi njeni