Glasnik SED 17 (1977) 3
35
ČUBELIČ
Te stvari su sasvim na viiem nivoju, £to je on to uspeo uhvatiti. Radilo se o anketomaniji, koja je danas na širem svetskom nivou Osudena, i radilo se o toj kritici.
MATIC
Danas imam osječaj, da smo svi prisutni ali na neki način i odsutni. Svaki ide za onim več svojim pripremljenim mislima, a neče da shvata drugove. I kao da razgovaramo nerazumljivim jezi-cima. Nerazumevajuči, neshvatajuči jedan drugog, i neznajuči ita ko podrazumijeva pod etnografija, etnologija, folklor odnosno Pod folkloristika sad šire, mi isto primjenjujemo u svojim institucijama. Ne možemo se rajumeti zato. jer niti termini jo5 nisu razčiščeni, tako za institucije kao za katedre, a novi profesori uvode novu terminologi ju.
KPtEMENŠEK
Ni naša naloga, da razpravljamo o historiografiji jugoslovanske etnologije ali folkloristtke, temveč prvenstveno o metodološki problematiki, ki je poglavitna na dnevnem redu ali bi vsaj morala hiti. Metodologija je tisti problem.
GALIN
Sintetizirane urbane kulture — to je jasna stvar. A samoniklost 1 izvornost seoske kulture i folklora, to bi isto trehalo biti jasno, ne postoji. da je to jedna gtorifikacija. Folklor seoski je isto tako sintetiika tvorevina.
Z magnetofonskega traku prepisali Študentje etnologije
POROČILA, NOVICE
12. SKUPNA UREDNIŠKA KONFERENCA ČASOPISA ..DEMOS" - LJUBLJANA 1977
5. do 8. septembra 1977 je bila v Ljubljani 12. skupna uredniška konferenca mednarodnega časopisa ^Dernos" — Mednarodne etnografske in folkloristične "^formacije (Internationale ethnographische und folklo-r,stische Informationen). Po zamisli Withelma Frangerja ¡e leta 1957 ustanovil lingvist in etnolog Wolfgang ^einitz. Časopis naj bi obvešča! znanstveno javnost o ^ u etnologov v socialističnih državah Evrope s tem, da 1 subjektivnih pripomb prinašal kratke, objektivne &rate o vseh pomembnejših etnoloških objavah tako v Periodičnem tisku, kakor tudi v obliki monografskih 1'žnih izdaj, zbornikov ipd. Po dogovoru izdaja časopis fQ;panl Osrednji inštitut za zgodovino (Zentralinstitut r Geschichte) pri Akademiji znanosti NDR, znanstveno r°čje kulturna zgodovina in narodopisje, v Berlinu, avna urednika sta Rudolf Weinhold (Dresden) in Cernhard Weissei (Berlin).
lg6 a kongresu Zveze folkloristov Jugoslavije v Celju leta ¡^ se ie Po pogovoru med predstavniki Časopisa Demos p.■ etn°'oäkih ustanov iz vseh jugoslovanskih republik 'užila delu tudi Jugoslavija. Za Slovenijo je tedaj e«el skrb za Demos Niko Kuret. akad S?^e'owan'e Pr' Demosu so zadolžene posamezne stav V*'Zat° S° V skupnem uredniikem odboru prednosti ' eTno'Di,<ih institutov akademij znanosti in umet-P0 socialistične Evrope. Izjemi sta le Albanija in tuta Un'ia" V Altianiii sodeluje etnografski sektor I niti-Instj/I Z90dov'no Pri Univerzi v Tirani, v Romuniji pa Cures t" de CercetŠri etno!ogice f\ dialectologice, Bu-f ■ Tudi v Jugoslaviji stanje ni enotno, kar je
posledica dogovorov leta 1965 v Celju, ko so sodelovanje prevzele različne etnološke ustanove tako na Hrvaškem tedanji Institut za narodnu umjetnost v Zagrebu (sedaj Zavod za istraživanje folklora), za Makedonijo Folkloren institut {Skopje), v Bosni in Hercegovini Zemaljski muzej BiH (Sarajevo), za Črno goro Etnografski muzej (Ce-tinje). Le iz Srbije in Slovenije sodelujeta ustrezna instituta srbske in slovenske akademije znanosti. Zelja glavnih urednikov je, da bi se akademijsko načelo uveljavilo tudi za Jugoslavijo, zato so predvideli medaka-demijski sporazum, ki ga bo v kratkem, kot izdajatelj Demosa, predlagala Akademija znanosti NDR v Berlinu, ki naj bi skušal prenesti odgovornost za sodelovanje na akademije posameznih republik. To bi znatno olajšalo organizacijo sodelavcev in omogočilo uvrstitev dela za „Demos" v redni delovni program.
Ljubljanske konference so se udeležili: iz NDR Rudolf Weinhold (Dresden) kot glavni urednik, Bernhard Weissei (Berlin) kot predstavnik pristojnega inštituta vzhodno-nemške Akademije znanosti in Wilfried Fiedler (Berlin) kot član uredništva in jezikovni ekspert. Sovjetsko nacionalno redakcijo je zastopala Natalija Slygina ¡z Instituta etnografii im. Mikluho—Maklaja Akademije nauk SSSR (Moskva), — Poljsko B. Kopczynska—Jawor-ska iz Osrodka dokumentaciji, informaciji etnografiezne Poljskega „Towarzystwa ludoznawczego" ("Lodz} in Sta-nisfaw Bfaszczyk, ravnatelj Etnografskega muzeja v Poznanju, — češko AntoninRobek iz Ustava pro etnografii a folkloristiku Češkoslovenske akademije ved {Praha) in Ludvik Kunz, vodja Etnografskeho ustavu Moravskeho musea (Brno), — slovaško Ester Plickovä iz Narodopisneho ustäva slovenskej akademie vied (Bratislava), — madžarsko Gabor Zsigmond in Katalin Jävor, oba iz Etnološkega inštituta (Neprajzi kutato csoport) Madžarske akademije znanosti (Magyar tudomdnyos aka-demia, Budapest), — romunsko Paul Petrescu iz Academia de Stiinje Sociale ji Politice (Bucuresti), — in bolgarsko Ljuba Makaveeva iz Etnografskega instituta Bolgarske akademije na naukite (Sofija).
Jugoslovanska uredništva so zastopali: hrvaško Jerko Bezic, — srbsko Breda Vlahovič, ki je zastopala bolno dr, Miljano Radovanovic, — bosensko hercegovsko Rad-mila Fabijanič, — makedonsko dr, Blaže Ristovski, ki je zastopal Kirila Penušfiskega. Slovensko redakcijo so zastopali: Niko Kuret, Helena Ložar—Podlogar in Sinja Zemljič—Golob, vsi iz Inštituta za slovensko narodopisje SAZU. Zastopano ni bilo uredništvo Črne gore (Jovan Vukmanovič), zadržan je bil povabljeni predstavnik albanske narodne skupnosti, Shefquet Pliana (Priština).
Prvi sestanek, v torek 6. septembra, je ob 10. uri začel kot predstavnik gostitelja. Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, njegov upravnik Milko Matičetov, ki je po pozdravu predal besedo glavnemu uredniku „Demosa" Rudolfu Weinhoidu Le*ta je vodil vso konferenco do konca. V imenu predsedstva SAZU je navzoče pozdravil podpredsednik SAZU, akademik Bratko Kreft, nato pa še Niko Kuret kot predstavnik uredništva za Slovenijo.
Redni dnevni red se je začel s poročilom glavnega urednika R. Weinholda, ki je med drugim poudaril, da je „Demos", ki obhaja letos 2Q*letnico svojega obstoja, zavzel med informatorji o etnološkem delu v socialističnih državah prvo mesto in ga ne le na vzhodu, ampak tudi na zahodu visoko cenijo. Washingtonska Kongresna knjižnica in knjižnica Britanskega muzeja v Londonu naročata vzhodnoevropsko etnološko literaturo le na podlagi „Demosa". V dvajsetih letih svojega izhajanja je
Glasnik SED 17 {1977} 3
36
objavil Demos okoli 7100 referatov o knjigah tn člankih in 270 poročil v rubriki „Kronika". Če upoštevamo, da je izšlo v socialističnih deželah v tem času okoli 13.000—15.000 etnoloških člankov in knjig, je Demos zajel 50—60 % te produkcije. Povprečno je bilo v Demosu v teh dvajsetih letih izčrpanih 150—200 periodik, 20-30 zbornikov in 5—10 jubilejnih zbornikov. Tako preostane morda samo še 20—30 % periodik, ki jih Demos še ne zajema. Seveda pa odgovornost sloni na sodelavcih, na njihovi vestnosti in ekspeditivnosti. Rudolf Weinhold je v nadaljevanju podal nekaj smernic, ki se nanašajo tako na vsebinsko, kakor tudi na tehnično smer poročanja in naj bi jih vsi referenti upoštevali pri svojem delu. S svoje strani sta ga dopolnila tudi Ludvik Kunz in Wilfried Fiedler, ki skrbi za prevode tistih sodelavcev, ki ne obvladajo toliko nemškega jezika ali nimajo možnosti, dobiti si prevajalca doma. Po razpravi o tem poročilu so bila na vrsti poročila nacionalnih redakcij, ki so v prvi vrsti vsebovala odgovore na vprašanja glavne redakcije, predvsem kar zadeva sodelovanje z glavnim uredništvom, metodo dela, uporabo Demosa in možnosti kupovanja časopisa. Poročevalci so imeli tudi nekaj konkretnih predlogov, o katerih je zbor potem razpravljal.
Glavno uredništvo je zaprosilo predstavnike jugoslovanskih nacionalnih uredništev za poseben sestanek pred uradnim dnevnim redom 7. septembra. Sodelovanje Jugoslavije z Demosom — če izvzamemo Slovenijo in Hrvaško — namreč ni najboljše. Težave so predvsem v tem, da v nekaterih republikah akademije ne sodelujejo ker jih nekatere republike leta 1965 še niso še imele, in da sodelovanje ni vključeno v delovne programe sodelujočih ustanov. K temu je dodati še neznanje nemškega jezika. Predstavnica BiH je predlagala naj bi skrb za sodelovanje prevzel kot posebno nalogo Medakademijski odbor za raziskovanje življenja in šeg narodov in narodnosti Jugoslavije. Razgovor je končno izzvenel v željo, da bi se Akademija znanosti NDR v Berlinu čimprej povezala z jugoslovanskimi akademijami in jim ponudila sporazum o rednem sodelovanju. Če bi to uspelo, je upati, da bo sodelovanje z Demosom v Jugoslaviji vsaj formalno steklo tako, kakršno je npr. v Sloveniji. Že to bi bil nemajhen uspeh ljubljanske konference.
Posebno vprašanje je naročanje Demosa. Pri Cankarjevi založbi je en sam naročnik — Inštitut za slovensko narodopisje SAZU. Slovensk-etnografski muzej dobiva Demos po poti zamenjave. Če odštejemo avtorske izvode, ki jih redno dobivajo sodelavci, je to tudi vse. Vsekakor malo za število etnologov v Sloveniji,
Naročnina za Demos pri Cankarjevi založbi je letno 327 din. Sodelavci smo se zavezali, da bomo skušali
DEMOS
mit
pridobiti več naročnikov predvsem med prizadetimi ustanovami (inštituti, muzeji, fakulteta, spomeniški zavodi) . Če bo le mogoče, nam bo glavno uredništvo Demosa poslalo nekaj starejših številk, ki bi jih razposlali na vpogled. Sama pa izrabljam to priliko in vabim vse etnološke in sociološke ustanove, da Demos naroče, saj nobena knjižnica ne bi smela biti brez te osrednje informativne revije, ki je, ne nazadnje, lahko vsaki knjižnici osnovni vir za naročanje vzhodnoevropske etnološke literature.
Helena Ložar-Podlogar
TRADICIONALNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN V BELTINCIH
Prireditelj tradicionalnega plesnega festivala (14. 8. 1977) je Kulturno umetniško društvo v Beltincih. Na letošnjem sedmem folklornem festivalu so nastopale plesne skupine iz domovine in sosednjih dežel: ¡z Beltincev, Križevcev pri Ljutomeru, Markovcev pri Ptuju, Črnomlja, Varaždina in iz Sel na Koroškem (Avstrija), Sakalovcev iz Porabja (Madžarska) in i z Nagykanizse ¡Madžarska).
Prireditve se je udeležilo Štiri tisoč ljudi iz bližnje in daljnje okolice.
Program nastopajočih je bil izpolnjen s prizorom iz ienito-vanjskih šeg: prihod svatov s poroke na nevestin dom.
V Pomurju so še danes žive nekatere šega in navade. Krasitev vodnjaka na Novo leto je razširjena v nekaterih vaseh krajevnih skupnosti Šalovci, Kuzma, Rogašovci in Grad. Kres in prvomajsko drevo sta znana skoraj po vsem Pomurju. Obhod maškar o postu je v navadi u Pomurju povsod, le ob glavnih prometnih poteh je pozabljen . Šege na Jurjevo v krajevnih skupnostih Veržej, Razkrlžje in na Hotizi. Pozvačinstvo. na Dolinskem, Ravenskem in nekaterih vaseh na Goričkem. Maškare o pustu v krajevnih skupnostih: Šalovci, Grad, Rogašovci, Dobrovnik. Črenšovci, Lendava, Veržej, Križevci (Prlekija), Ljutomer in Beltinci. Nastop maškar po polnoči na gostiji je mogoče videti še v krajevnih skupnostih Lendava, Velika Polana, Čreniovci, Beltinci, Križfivci (Prlekija) in še v nekaterih vaseh v Prekmurju. Obhode na Barbaro, Janoševo, Štefanovo, Lucijo srečamo v Pomurju le še tu in tam. Delovne navade (ličkanje koruze, česanje perja in druge) se prilagajajo hitremu načinu življenja in izginjajo.
Program folklornega festivala bi lahko popestrili s prizori iz posameznih še živih šeg v Pomurju. Med njimi naj navedem le nekatere npr. postavljanje prvomajskega drevesa, obhodi izvirnih likov maškar, nastop maškar po polnoči in druge. Šege, ki danes niso več žive, pa se dajo rekonstruirati pO arhivskih virih npr. žetveni običaj. Od ženitovanjskih šeg in navad bi lahko atraktivno prikazali „pozvačinstvo", „vzgledi", sprevod k poroki in od nje. S pobiranjem darov, denarja, obmetavanjem z lešniki, orehi, obdarovanjem neveste z deli vrtanka ali bosmana in še nekaj krajiimi prizori iz šeg, bi lahko izpolnili sam prikaz nastopajočih folklornih skupin na folklornem festivalu v Beltincih.
Prizor iz „gostLivanja" je bil prikazan plesno zelo lepo, izvirno in odlično prilagojeno za tradicionalni plesni festival. Vendar so starejši gledalci - domačini iz množice opazili nekaj nepravilnosti. kar bi kazalo v prihodnje upoštevati. Pozvačin je na Čelu povorke pnplesal na oder s palico, ki jo je nekdaj v sprevodu imela v rokah posvatbica. Pozvačin je imel v roki tudi v tem prizoru v rokah sekiro, okrašeno Z barvnimi trakovi. Zelo izvirno je bil prikazan lik maškare „baba nese deda" na hrbtu, šega mora biti pri napovedi strokovno komentirana: postavljena v prostor, od kod izvira.
Noša je po krojih in materialu v temelju pravilna. Zgrešene so barve ženskih brezrokavnikov in predpasnikov, ki so bile prei boli izvirne. Dekleta so hodila razoglava, poročene žene pa so nosila kapico — pocij in čez pečo naglavno ruto.
Glavno vodilo folklornega festivala v Beltincih je srečanji plesnih skupm. Vmesni posamezni vložki iz šeg naj bi izpolnil' program festivala plesnih skupin. Program folklornega festivala v Beltincih se bo v naslednjih letih dopolnil s sejmom izdelkov ljudske obrti in domače delavnosti iz Pomurja. Na sejmu bodo prodajali izdelke iz ljudske uporabne umetnosti in obrti Izdalo; valci iz posameznih področij se bodo seznanjali in si omogočil1 izmenjavo izkuienj.
Sedmo srečanje in nastop folklornih skupin v Beltincih »ta * slovenskem merilu dosegla velik uspeh, v strokovnih krOg'P etnologov pa presenečenje. Želimo, da bi v prihodnje vključeva v program tudi etnološke značilnosti, kar bi folklornemu nastopa dalo širše obeležeje - doma in na tujem.	Vlasta Koret1