Cena 30 Rpf POROCEVAEJEC INFORMACIJSKI VESTNIK OSVOBODILNE FRONTE St. 19, 20. julija 1944 Brez nad preostali Ena izmed bistvenih značilnosti za narodne izdajalce obstoja pač v tem, da so svojo narodno izda- jalsko pot začeli s špekulacijo, da so se ob vsej svoji špekulaciji pogrezali globlje in globlje v mo- čvirje narodnega izdajstva in da so se konec konca povsem — zašpekulirali. Zavezniški blok ne more biti trden, Rusija in Anglija ne moreta do kraja sodelovati — tak je bil njihov prvi špekulantski sklep. Do kraja, doma in v emigraciji dosežena ter izvedena združitev vseh demokratičnih narodno osvo- bodilnih sil je nemogoča, kajti f>osredi se mota vprašanje sode- ovanja s komunisti — tak je bil njihov drugi špekulantski zaklju- ček. Med jugoslovansko legitimnostjo in med stanjem, ki ga je v do- movini ustvarilo narodno osvobo- dilno gibanje, je tako nepomirljivo nasprotje, da je izključeno celo vsako aktualno sodelovanje v čisto narodno osvobodilne namene — tak je bil njihov tretji špekulantski račun. Zunanje politična situacija Jugo- slavije bo ostala nejasna in ta njena nejasnost, ta njena nerazčiščenost bo predstavljala poslednjo odrešil- no bilko za domaČo in za tujo re- akcijo — tako je bilo njihovo če- trto in končno špekulantsko mne- nje. Razvoj dogodkov je nazorno po- kazal, da so se narodni izdajalci temeljito zmotili, da so prevarali sami sebe tako v prvem kakor v drugem kakor v tretjem in v četrtem špekulantskeui sklepu. Zadnji Churchillovi govori so jim sicer dali že precej jasno slutiti, da so tla nji- hove špekulacije vse bolj majava, vse bolj spolzka. Po logiki na smrt obsojenega, ki se oklepa nade na po- milostitev, so se kljub temu oklenili nasprotnih upov. Morda se pa ven- dar da iz Churchillovih govorov iz- špekulirati za nas še kaj drugega, odrešilnega, saj je vendar nemo- goče, da bi narodno osvobodilno gibanje začelo žeti kljub vsem našim predpostavkam take in to- likšne zunanje politične uspehe! Tako so sklepali gospodje iz na- rodno izdajalskega tabora. Nato je prišla prva vest o razgovorih med Titom in Šubašičem. Aha, Angleži in zaradi Angležev tudi Rusi so konec konca vendarle prisilili Tita, da je priznal sebi, svoji prekleti vojski in borečim se narodnim množicam samo eno pravico: boriti se toda sadove bomo pa ob za- ključku vendarle poželi mi, čeprav smo se borili, vsekakor ne proti okupatorju, temveč za okupatorja, ne s Titovim pokretom, marveč kar se da zagrizeno proti Titove- mu pokretu. V Sloveniji bo na ta način Osvobodilna Fronta doživela svoj že davno prerokovani neslavni konec — kako pravilno smo špeku- lirali! Se enkrat so se preko vseh meja povzpele špekulantske nade na- rodnih izdajalcev. Ha, ha, sedaj se bodo razočarali celo tisti zvesti demokratični aktivisti, ki so se tri leta borili v vrstah Osvobodilne Fronte, razočarali se bodo stari partizani, razočarali se bodo v svo- je lastne voditelje, nam gre setev v klasje, bogami, dobro smo špe- kulirali, lahko smo zadovoljni s svojo spretnostjo in svojimi per- spektivami. Toda sledil je tuš za tušem. Drug je bil hujši od drugega! Prvo razočaranje je prinesla objava o sestavi Subašičeve vlade. Marušič v vladi — saj smo ga vendar to- likokrat napadli v »Slovenskem do- mu", pa saj je ta mož dajal ne- mogoče izjave po RSJ in postav- ljal še bolj nemogoče trditve po raznih ušivih partizanskih ter osvo- bodilnih rmitingih in shodih. Nato nov tuš.' Subašičeva izjava, izreče- na takoj po sestavi nove vlade, govori o Narodno Osvobodilni Voj- ski pod komando maršala Tita, go- vori o rodoljubih, zbranih okrog AVNOJ-a, kaj to pomeni? Narodnih izdajalcev se je začel polaščati obup. Obup je naraščal tembolj, ker so njihovi zavedeni ali pa prisilno mobilizirani pristaši začeli kar na lastno pest misliti in delati po svoje, ker so začeli zapuščati njihovo barko, ker so začeli povsem pravilno tolmačiti vesti o sporazumu Tito — Subašič. Sledil je končni tuš, končni namreč v aktualni trenutni zapo- rednosti teh za narodne izdajalce neprijetnih udarcev, ne pa seveda končni, kar se vsega razvoja in njegovih posledic tiče. Sledila je objava besedila o sporazumu Šubašič — Tito. Nacionalne in človecanske demokratične prido- bitve narodno osvobodilnega boja priznane, NOV pod vodstvom mar- šala Tita priznana, iz narodno osvobodilne borbe zlasti organi narodne oblasti, ki pomenijo za- časno upravo Jugoslavije, priznani, enosmisleni govor o AVNOJ-u, enosmisleni govor o vsem, kar je vključeno v AVNOJ, torej tudi o tej preklicani, tolikokrat prekleti Osvobodilni Fronti, enosmisleni govor o NICOJ — vse to na zares povsem enosmiseln način — pred nami je konec, izhoda ni več, pra- vilna in pravična pot narodno osvobodilnega gibanja žanje pri- znanja na vsej črti in celo po- slednjim omahljivcem, ki smo toliko nanje računa- li, so dane možnosti, da se odločijo v smislu zdru- žitve vseh pozitivnih na- rodnih sil za končno zma- go nad okupatorjem in vsemi njegovimi notra- njimi pomočniki. Tako se je odprla pred špekulantskimi in zašpekuliranimi narodnimi izda- jalci neprikrita resnica o njihovem dejanskem položaju, čim je bilo objavljeno besedilo sporazuma Tito — Šubašič. Vprašanja končne državne ureditve čisto v smislu te Osvobodilne Fronte iz 1941. 1. — izdajalci se teh tez še prav Stran 2 SLOVENSKI POROČEVALEC dobro spominjajo — odložena na jas po končni narodni osvoboditvi v demokratično narodno presojo. Poslednji špekulantski konjiček, ki so ga skušali zajahati, je po- temtakem neslavno crknil. Njego- vemu koncu se je pridružil še Subašičev podpis o obvezni borbi proti vsem quislingovcem in laž- nim rodoljubom. Kdo je pravzaprav zmagal ? Mo- drost vsearžavnega vodstva jugo- slovanskega narodno osvobodilnega gibanja s Titom na čelu? Dejstvo, da pravica mora zmagovati? Spo- znanje vseh jugoslovanskih čini- teljev doma in inozemstvu, ki niso izgubili demokratičnega značaja in jih ni omadeževalo sodelovanje z okupatorjem, daje treba napra- viti kraj vsakemu slepomišenju, da je treba zares združiti vse po- zitivne narodne sile v praksi, ne samo v besedah? Kaj je torej zmagalo? Odgovor na taka vprašanja ni težak. Zma- galo je vse to, zmagalo je lahko in zmagati je mo- ralo na temelju pravilne poti, ki jo je jugoslovan- sko narodno osvobodilno gibanje pod Titovim vod- stvom ubralo in na njej vztrajalo od svojega po- čet k a v vseh treh letih. Kaj je izdajalcem še preostalo? I'o vodi je šla tako imenovana, toliko opevana, s takšno brezupno nado pričakovana — ..končna an- gleška pomoč". Po vedi je šla vsa špekulacija na nejasno zunanjepolitično situ- acijo Jugoslavije ob končnem zlo- mu okupatorja in ob eventualnem prihodu zavezniških čet. Po vodi ie šlo sklicevanje na kralja in na legitimnost. Narodnim izdajalcem je preostalo samo še to, da so preostali brez nad. Padla je poslednja krinka, narodni izdajalci so danes povsod, doma in v inozemstvu, razgaljeni kot narodni izdajalci. ..Pristaši" zares niso povsem sle- pi. nočejo več slediti tistim, ki so b Hitlerjem vred obsojeni na smrt. Množično prehajajo v NOV, mno- žično se iz dneva v dan širi OF. Nemški gospodar narodnih izdajal- cev in zašpekuliranih špekulantov — in nemški gospodar je ostal njihova edina nada — pa doživlja vedno hujše in hujše udarce — na velikih frontah in na domačih bo- jiščih, kjer se krasno bojuje naša slavna, naša zmagovita, naša iz na- še narodne zavesti, našega nacio- nalnega ponosa, naše narodne udar- nosti, našega obračuna s hlapčev- stvom is t grehi preteklosti zrasla Narodno Osvobodilna . Vojska. Nemški gospodar je obsojen na smrt in zato ne predstavlja nobene nade več. Brez nad preostalih quislingovcev se je polastil predsmrtni judežev- ski obup. Pa še nekatere je strahotno za- bolela glava. Zabolela je namreč tiste špekulante, ki so kot druga rezerva quislingovce podpirali in kot lažni rodoljubi računali, da jih bodo konec konca dogodki dvignili na površje prav zaradi ..državljan- ske vojne" med cjuislingovci in Čistimi narodno osvobodilnimi bor- ci. Narodno osvobodilno gibanje proti okupatorju gre svojo zmago- vito pot v smislu tistih svetlih in svetih ciljev, ki so ga spočeli na samem začetku in zaradi katerih so mu narodne množice tako po- gumno, tako odločno in tako usodno pritrdile. Pravica zmaguje, zma- guje na vsej črti, za njeno zmago se moramo zahvaliti predvsem dej- stvu, da jugoslovansko narodno osvobodilno gibanje pod Titovim vodstvom ni nikoli špekuliralo, temveč da se je spočelo in razvi- ialo na temelju čistih narodno osvo- lodilnih smotrov in potreb. Prav zato bo sporazum Tito-Šubašič omogočil razkrojiti švabobranstvo, prav zato bo velik del švabobran- cev našel pot v NOV, prav zato se bo še bolj razširila OF. V osvo- bodilne napore se bo združevalo in zedinilo vse, kar želi dobro na- rodu in domovini, pa je doslej še stalo ob strani iz teh ali onih raz- logov. Boris Kidrič Rdeia Armada stopa na nemška tla Rdeča Armada ogroža Vzhodno Prusijo Nemci so se vedno bahali, da se vojskujejo daleč od domačih tal. Predrzno so celo trdili, da sov- ražna vojska ne bo stopila na nemško zemljo. Kakor vse njiho- ve napovedi, se je tudi ta sesula v prah. Rdeča Armada je tik pred mejami Vzhodne Prusije, najvzhod- nejšim delom rajba. Po padcu Vilna in Grodna, ki so ju iiitler- janci besno branili, se Rdeča Ar- mada vali preko Njemena neza- držno proti mejam Hitlerjevega brloga. Razumljivo je, da je Hitler in vse nemško ljudstvo v skrbeh za svojo usodo. Sedaj bodo na last- ni zemlji in lastni koži občutili vojno, ki so jo pet let zverinsko preizkušali na hibtih evropskih narodov. Rdeča Armada, ki je nosila glavno breme hitlerjevskega voj- nega stroja na svojih ramenih, za služi to veliko čast, da bo kot prva vojska protihitlerjevega blo- ka ponesla maščevanje vsega člo- veštva v Hitlerjevo jazbino samo. Ta grozovit poraz nemške voj- ske na vzhodu ponazoruje *para- da" 57.600 nemških ujetnikov 16. julija na Rdečem trgu v Moskvi, in to tistih Nemcev, ki so hoteli paradirati 1941 v Moskvi kot zma- govalci. Čete I. Pribaltiške fronte so za- vzele s silnim napadom tankov in pešadije glavno in zadnjo železni- ško zvezo Baltika z Vzhodno Pru- sijo, mesto Jelgovo, mesti Bovška in Bježgaj ter še tristo drugih naselij, radio je nad pet tisoč Nemcev. V Franciji si zavezniki utirajo pot Nemci v Normandiji branijo vsako ped zemlje. Ameriške Čete uspešno prodirajo proti jugozapadu. Zavzele so važno središče Avran- ches, ki leži 55 km južno od St. Loa, kakor tudi Percy in prodrle v pristanišče Granville. Tu so o- svojili zapadno obalo Normandije in dosegle mejo Bretagne. Livorno v zavezniških rokah Na črti Livorno—Arezzo—An- cona je Kesselring organiziral srdit odpor, da pridobi na času za utr- ditev ..Gotske črte" Rimini—Pisa. Zavezniške čete so sedaj zlomile to divjo obrambo, zasedle Arezzo in Ancono, prekoračile reko Arno in osvojile Livorno, ki je ključ te nemške obrambne linije. Novozelandske čete 8. armade se hitro približujejo Firenci in so še 6 km pred mestom, ki brani zadnjo nemško obrambno črto v Italiji imenovano „Gotsko linijo". Sedaj bomo videli, če ne bo ta linija zopet samo pra7en zvok. SLOVENSKI POROČEVALEC Stran 3 Junaška obramba osvobojenega ozemlja Naše enote 9 dni kos elitniojne operacije že tolikanj končane, da se področje lahko izroči civilni upravi Nacionalnega Komiteta. De Gaulle, ki je tokrat s svojim obiskom v Nevv \orku dosegel ta uspeh, je izjavil, da upa kmalu priti v Francijo in tam organizirati francosko vlado na osvobojenih tleh. Predsednik Roosevelt je dal izjavo, da je pripravljen tudi četrtič kandidirati za pred- sednika Združenih Držav Amerike. Volitve bodo novembra meseca. So sicer ameriška notranja zadeva, vendar si ne smemo zapirati oči Ered dejstvom, da naši nasprotni- i odkrito polagajo nade v neka- tere elemente Republikanske Stran- ke v Ameriki. Zato nas veseli Rooseveltova izjava, ko pravi, da je sicer oslabel zaradi 12-letnega napornega dela na tem mestu, „toda kot dober vojak bom po- novno sprejel in vršil svojo dolž- nost, kakor to zahteva vrhovni poveljnik vseh nas, suvereno ljud- stvo." Roosevelta bodo pri volitvah podpirali ameriški Slovani in tudi Komunistična Partija ZDA se je, izjavila za njegovo kandidaturo in ».ploh vsi elementi, ki so odločno* za izvajanje politike teheranskega1 sporazuma in proti kakršnemu koli kompromisu s hitlerjevsko Nemčijo, proti kakršnemu koli prizanašanju vojnim zločincem. .c- c Hitlerjevskivojni eločinc* na so prejeli iS' tedfcii vwh* nO^b'' opominov, ki jih opozarjajo, da SLOVENSKI POROČEVALEC Stran 5 se bo izjava moskovske kon- ference o vojnih zločinih strogo izvajala in naj se v tem oziru ne zanašajo na nobeno popuščanje in nobene olajševalne okoliščine. Ameriški zunanji minister CordelI Hull je ponovno opomnil Madža- re, da bodo kaznovani vsi zasno- va telj i in izvrševalci množičnega usinrčevanja Židov. Vrhovni po- veljnik general Eisenhovver je po- novno protestiral proti nemškemu postopku z ujetimi francoskimi rodoljubi in partizani, ki jih Nem- ci streljajo oziroma izvajajo zaradi njihovih akcij represalije nad ci- vilnim prebivalstvom. Eisenho\ver je opozoril, daje francoska vojska v nemškem zaledju redna franco- ska vojska in da veljajo za njo vse določbe mednarodnega prava. „Zločince, ki se nad tem pregreše, bomo izsledili in najstrožje kazno- vali," pravi Eisenhover v svojem protestu. Te besede zmagovitega zavezniškega generala so tudi nam potrdilo, da bodo enako usodo do- živeli vsi okupatorski in izdajalski elementi, ki izvajajo zločine nad pripadniki Narodno Osvobodilne Vojske ali zaradi nje nad civilnim prebivalstvom. O priliki razprav o nemških zločinskih ustrelitvah ujetih britanskih pilotov pa je iz- javil lord Chemborne, da bo mo- rala Nemčija izročiti po svoji brez- pogojni kapitulaciji najmanj četr- tino svojih gestapovcev, ki jih je vseh 200.000. Vsi, ki imajo na vesti zločine, bodo usmrčeni, drugi pa izseljeni iz Evrope. Danski Svet Svobode, ki se po tem, ko so Nemci od- stranili svobodno dansko vlado in napravili kralja za navadnega ujet- nika, smatra za najvišjega pred- stavnika danskega naroda, je predložil Sovjetski Zvezi enako vzpostavitev diplomatskih stikov, kakor jo ima z Britanijo. Prekini- tev stikov 1941 in pristop k paktu proti Kominterni je bila izvršena pod nemškim pritiskom in proti volji naroda, ki je priredil velike protestne demonstracije. Sovjetska vlada je izjavila svojo takojšnjo pripravljenost obnoviti stike. Dan- ski Svet je imenoval za svojega zastopnika v Moskvi uglednega socialdemokraškega predstavnika Dussinga. Nevfralci ▼seh bafv se bolj in bolj zaveda- jo, koliko je ura, in se priprav- ljajo na novi teheranski red. Turki so že od 25. junija v pogajanjih z Anglijo, Rusijo in ZDA. Možnoje, da bodo po tem, ko so ustavili izvoz kroma v Nemčijo in prepo- vedali nemškim vojnim ladjam pot skozi Dardanele, tudi preki- nili diplomatske stike z Nemčijo. Frauco je šel celo tako ..daleč", da je dovolil ameriškim transport- nim letalom pristajanje v Španiji. Nemce položaj seveda vedno bolj skrbi. Vedo dobro, da bo polom in posku- šajo rešiti, kar se rešiti da. Zadnje tedne so poslali nekaj vagonov zlata na Portugalsko in v Švico. Ker so svojih 50 milijonov funtov zlata že zdavnaj potrošili, je jasno, da je to nakradeno zlato iz zasedenih dežel, ki ga bodo dolžni z obrest- nimi obrestmi vred povrniti, zato bi ga pa radi na tihotapski način poskrili in zamenjali za blago. Dru^iČ ga pa morajo izvoziti, ker jim marka ni zunaj že nič vredna; uradno notira v Švici 100 mark 172 frankov, dejansko pa dobijo 100 mark komaj 8 frankov. za Goebbels že svari v svojem zad- njem članku zaveznike, da bi bila usodna „zmota", če bi postavili Nemcem še trše pogoje kot 1918, češ, od tega bi imel korist samo boljševizem, ki bi izpod kopal tla tudi Ameriki in Angliji. Stvar Nemčije je stvar vsega kulturnega sveta, svari Goebbels zaveznike. Mi nočemo nikogar iztrebljevati in tudi nismo hoteli; mi smo ho- teli prosperiteto vsem narodom in bi jo omogočili iz lastnih sredstev in ne na tuje stroške (tako!), kar bi bili izvedli, če nam ne bi tega z vojno in s silo preprečili. Te besede izpokorjenega volka po tolikih potokili po nedolžnem pre- lite krvi civilnega prebivalstva, po tisočih požganih vasi in mest, po milijonih nakradenega blaga najbolje pričajo, kako se Nemčija sama zaveda, kje je. Samo naši švabobranci se menda še nič ne zavedajo, pretrde so jim butice. Toda pomagalo ne bo nič ne enim ne drugim, vse bo drago plačano, vsi zločini bodo strogo kaznovani. Albin Črnogorski junaki Te dni, ko proslavlja črnogorski narod triletnico svoje vstaje proti fašističnim zatiralcem, se moramo spomniti in zahvaliti vsem tistim črnogorskim junakom, ki so konec 1942. leta prispeli skupno z dru- gimi brati z juga k nam v Slove- nijo, da s svojimi izkušnjami obo- gate NOV Slovenije. Dejansko so potem bratje z ju?a povedli naše štiri brigade na Dolenjskem in Notranjskem v mogočno pomla- dansko ofenzivo. S svojimi vzgle- di in izkušnjami so vzgojili novo geueracijo slovenskih komandan- tov. Milovan S a r anovič, Aleksan- der Marjanovič-Leko. Peco Popi vod a in Mile Kil i bar d a predstavljajo svetlo četvorico Čr- nogorcev, ki so vse svoje sile in svo- ja življenja posvetili osvobodilni stvari slovenskega naroda. Ko so prihajali v Slovenijo, so se zavedali, kakor se zaveda sleherni borec NOV Jugoslavije, da kjerkoli se bori na svetih jugoslovanskih tleh, se bon tudi za svojo ožjo domo- vino. Kdo ni poznal Milovana, njegove visoke, temne postave, njegovega mira in hitrosti odločanja v borbi, zmagovalca pri Dobu, Prinukovem, Biču, Krašiču in Draganičih, Ple- terjah, v Suhi Krajini, pri Ribnici in zlasti v Jelenovem Žlebu. Ko je bil za te zasluge imenovan za načelnika Glavnega štaba NOV in POS ter šel skupno z novo usta- novljenimi divizijami v napad nad /Žužemberk, je padel, zadet od sov- ražne granate. Z njim je naša NOV izgubila enega svojih najboljših strategov. Z najvišjim odlikovanjem kot »narodni heroj" bo Milovan večno živel v srcih slovenskih ljudi. Te dni je padel major Aleksan- der Marjanovič-Leko. V Drašči vasi pri Zagradou ga je zadela iz- dajalska svabobran.ska krogla, ki jo je izstrelil izdajalec iz vasi. Ta žrtev velikega sinu črnogorskih Vasojevičev simbolično ri3e borbo jugoslovanskih narodov proti skup- nemu sovražniku, krvavemu hitle- rizmu in izdajalski svojati. Tudi neizprosno maščevanje nad temi izvržki, pa naj se imenujejo četniki, ustaši ali domobranci, bo skupno. Onega in vihravega polkovnika Pera Popivodo pač pozna vsak slovenski partizan, saj je bil na čelu raznih edinic po vsej Slove- niji razen na Štajerskem. Sedaj vodi VII. korpus od zmage do zma- Stran 6 SLOVENSKI POROČEVALEC ge. Dae 31. maja je slavil Irilefnico svojega partizanovanja po Črni gori, Srhiji, Bosni in Sloveniji. Sam pa pravi, da mu je poslala Slove- nija druga domovina. Podpolkovnik Mile Kilibarda, se- daj komandant IV. operativne zone na Štajerskem, je s svojimi več- kratnimi težkimi ranami pokazal vso predanost slovenskemu narodu v njegovi borbi za svobodo. Prav pred kratkim je bil zopet težko ranjen. Vsi ti junaki, ki se jim pridru- žuje cela vrsta znanih in neznanih, padlih in živih junakov z bratskega juga, izpričujejo bratstvo med ju- goslovanskimi narodi, ki se je po- rodilo iz prelite krvi v borbi za svobodo in lepšo bodočnost naših narodov. Slovenski narod vrača svoj veliki dolg Milovanu in Leku in ostalim s svojo krvjo, ki teče prav tako za svobodo in lepšo bo- dočnost njihove ožje domovine. R. P. ¥ ofenzivnem poletu Slovenske enote NOV so postale mojster v izpolnjevanju prvojunij- skega povelja svojega vrhovnega komandanta maršala Tita. O tem pričajo prekinjene proge in tisoči pobitih Nemcev in švabobrancev, ki si dnevno srdito prizadevajo kolikor toliko obdržati reden pro- met. Na Primorskem je XXXI. divizija (zadnjič smo pomotoma na- vedli XXX. div.) pod poveljstvom podpolkovnika tov. Staneta Poto- čarja temeljito onesposobila progo Jesenice—Gorica v Baški grapi. V enotedenskih težkih borbah je bilo likvidiranih 5 postojank, ki so čuvale prcgo, in 10 bunkerjev ob progi. Porušenih je 8 mostov, med njimi 90 m dolg mest preko Bače, in 175 m proge. Sovražnik je utr- pel 120 mrtvih, 103 ranjene in 102 ujeta. Na Dolenjskem enote VII. korpusa neprestano bijejo težke boje za komunikacije Ljubljana— Novo mesto in Ljubljana—Kočevje. Glavni boji pa so se pričeli 10. junija z močnimi sovražnimi silami žemberku in pri Metliki. (O tem prinašamo posebno poročilo.) Edinice XIV. divizije na Šta- jerskem so konec junija zagodle Nemcem tik pred Mariborom z rušenjem proge med Pragerskim in Mariborom. Istočasno ie bila napadena njihova postojanka Zre- če pri Konjicah. Prav tako so io pošteno skupili 27. G. v Mislinjski grapi na Pohorju. Kolona 600 mož je bila obkoljena in po dvodnevni borbi razbita. Nemci so imeli 50 mrtvih in mnogo ranjenih. V trboveljskih revirjih je naša vojska mobilizirala. Iz revirja Loke pri Zagorju so šli vsi rudarji in rudnik stoji. Revir Kisovec dela samo l5odst. Obrat v Tr- bovljah se je znižal za 40 odstotkov in v Hrastniku za 60 od stotkov. Gorenjci ne zaostajajo. Med Lescami in Žirovnico so iztirili lo- komotivo, pri Bledu pa pognali progo v zrak. V Selški dolini so minerji Prešernove brigade poru- šili most. Rabeljski rudnik ponovno uničen. Po drznem načrtu ko- mandanta II. bataljona I. brigade VDV tovariša Borisa je skupina šestih mož po dolgem in napor- nem celodnevnem maršu prispela do predora v Logu, ki veže Log s Predilom. Zvečer ob 8. uri so naši ustavili stroj, ki prevaža de- lavce, in se na njem odpeljali na- zaj v rudnik. Pred vhodom so po- stavili dva stražarja in uničili te- lefon. Tov. Strela in Krpan sta se spustila z dvigalom v notranjost rudnika in zaminirala črpalke ter vse dvigalne naprave. Ko so bili sredi predora, je že sledila silovita eksplozija. Po vrnitvi iz predora je drzna skupina uničila še stroj in se brez izgub neopazno umak- nila. 7,e drugi dan je voda v ro- vih narasla za en meter in še vedno narašča, ^koda je ogromna, delo v treh nadstropjih je popol- noma onemogočeno. V vsej Jugoslaviji ofenziva v rokah NOV Prva polovica julija je minila v zraku povečane naše ofenzive na vseh opera- tivnih področjih v Jugoslaviji. V Srbiji se na frontnem odseku Za- padne in Južne Moravč Je nekaj dni bijejo srditi boji. Nemci in njihovi pcmngači, Bolgari, nedičevci in četniki, zbirajo močne sile ter so pri čeli z ofenzivo na tem odseku. Prav lako sfc zbirajo nedi- čevci in mihajlovičevci v £umadiji, da bi okrepili naptde nemških krvnikov. Ne Hi- ške čete trpe velike izsube. Pred nekaj dnevi so borci XXIV. srbske divizije raz- bili bolgarsko kolono, pri čemer so po- bili 60 Bolgarov. V Makedoniji makedonske briga- de na področju Vranje—Kumanovr—Kri- va Palanka s svojo borbo sodelujejo s srbskimi divizijami na odseku Zupadne in Južne Morave. V zadnjih dneh je v Tetovski kotlini prestopilo na našo stran nad sto borcev. V Črni g o ri in S a n d ž a k u se o- fenziva naših enot nadaljuje z nezmanj- šano srditostjo. Na odseku Višegrad—Rudo je očiščen večji del oztmlja ob Drini. Prav 1pko se nadaljuje (fenziva naših enot v Hercegovini. Sovražnikove postojanke v južni Hercegovini so popol- noma odrezane tako cd morja kokor cd glavne prometne žile Sarajevo—Mostar. Uspešna ofenziva naših enot se nada- ljuje tudi v vseli predelih Bosne. Zlasti srditi boji se vrše na odseku Doboj—Tu- zlt—Zvornik in Bosanski Novi—Prijedor — Banjaluka. Velik udarec je bil zadan sovražniku z uničenj«m četrtega četniške- ga Š<«ba s komandantom Drenovičtm v Mrkonjičgradu. To operacijo je izvedla neka n8Ša enola pod poveljstvom poroč- nika Save Kikiča. Sovražna oftnziva v Gorskem Ko- ta rju je doživela popoln poraz ter so naše enote razbile 392. nemško divizijo in osvobodile Mrkopalj, Ravno goro in Trbovsko. Na progi Zagreb—Karlovac so bili uničeni trije oklopni vlaki in vlak s sovražnikovimi četami. V Posavini in Podravini prihajajo vsak dan novi borci na mobilizacijska mesta. Pisma dcmcbrancem m Pred menoj leži kup ljubljanskega ča- sopisja z obširnimi poročili o tako ime- novanem „protikomunističnem zborova- nju, na katerem je nastopil kot glavni govornik Leon Rupnik. razen njega pa še dr. PuS, Izidor Cergol, bivši ljotičevec, ki ie bil še za Jugoslavije zaprt zaradi poskušeneea umora, ter Stanko Kociper, fante velikih in votlo donečih besed, sicer pa domobranski poročnik. Poglejmo, kaj so ti navdušeni govorniki povedali o človeku, ki se je proglasil za nekakšnega voditelja kranjske dežele. Ljotičevec Cergol je delal: .Slovenski narod je dal vojaka, moža časti in po- nosa, moža ljubezni do trpečega ljudstva, dal nam je l.eona Rupnika... Resnica in združitev vsega našega naroda je samo v ljubezni, ljubezni do naše domovine in generala Leona Rupnika" itd. Junaški" poročnik Kociper, ki se še ni pokazal na bojnem polju, je takole piižigal kadilo staremu Rupniku: „Na zapoved slovenstva je naš general, na& rešitelj gospod Leon Rupnik v*el za ves- sloventki narod križ na svoja ramena in postal svetal simbol naše želje do živ- ljenja... V tem programu pa so danes slovenski narod, slovfnsko domobran- SLOVENSKI POROČEVALEC Stran 7 stvo iu Rupnik eno... Ves svet naj to sliši! Ves svet naj sliši, da smo v evrop- ski borbi proti boljševizmu Slovenci str- njena enota za generalom Rupnikom. ki mu kljub blatenju in klevetam, ki so šle neodgovorne tudi preko naših meja, po- polnoma zaupamo tudi za bodočnost! Vemo, da je prav, ker je potredno vse, kar dela in govori! Vsem je postal vzgled žrtvovanja in naporov za narod." Stari Rupnik se je v svojem govoru boril s svetovnim židovstvom, hvalil Hi- tlerja in nacionalsocializem,zmerjal anglo- ameriške državnike s ..pokvekami" zlasti pa se proslavil z naslednjo razlago se- danjega vojnega položaja: ..Preveč bi bi- lo govoriti o sedanjem ali bodočem po- teku vojne. Kot vojak se držim dosledno resničnih, kratkih in stvarnih poročil nem- škega vrhovnega poveljstva in nemških zaveznikov. Naj govore ta poročila o na- padalnih, obrambnih ali odstopnih opera- cijah, me vedno znova napolnjujejo z naj- večjim občudovanjem nad napori in uspe- hi, kakršnih vojna zgodovina še ne pozna. Navzlic vsem krizam, k? jih je mogoče še treba pričakovati, me utrjujejo v veri. da bo pod nemškim vodstvom zmagala protiboljševiška Evropa." Oglejmo si torej tega Rupnika, s kate- rim ste vi domobranci eno, kakor je v Ljubljani zatrjeval Stanko Kociper. Leon Rupnik je tip enega največjih ne- značajnežev in pokvarjencev, kar jih je doslej izšlo iz slovenskega naroda. Kot bivši avstrijski c. kr. oficir je stopil v jugoslovansko vojsko, si takoj v strem- ljenju za uspešnejšim napredovanjem pripel jugoslovenarsko obliko svojega ime- na Lev ter stopil v pravoslavje. To in pa njegovo zatajevanje slovenskega rodu mu je pripomoglo do generalskih zvezdic. Postal je voditelj obmejnih utrjevalnih del. Toda Rupnik ne bi bil Rupnik, če ne bi bil šel po poti najbolj umazanega izvržka bivše jugoslovanske armade: po- stal je petokolonec in veleizdajalec ter izročil Nemcem načrte jugoslovanskih utrdb. Medtem ko je večina domovini zvestih oficirjev morala v težko nemško ujetništvo, se je Rupnik že nekaj tednov po okupaciji pojavil v Ljubljani ter po- stal italijanski podrepnik in priganjač. Faš-sti so ga postavili za mestnega župa- na. Hlapčevsko jim je služil, svoje ime spremenil v Leo ter zvesto veroval v zmago italijanskega orožja, dokler ni le- pega dne Italija propadla in ni prišel novi gospodar — liitler. Rupnik, zdaj že Leon, ni pomirjal uiti trenutek, ampak je urno ponudil svojo izdajalsko dušo naprodaj Hitlerju. Nemci so potrebovali takih hlapcev, zato je bila kupčija brž sklenjena: stari krivoprisežnik je postal ..prežident". za protiuslugo pa se je ob- vezal dobavljati Hitlerju novih vojakov in nove delovne sile. Postal je navaden prekupčevalec slovenske krvi in sloven- skih živlienj, ki naj jih požre nenasitno žrelo nemškega vojnega stroja. In tej umazani Rupnikovi kupčiji pravi gobe- zdalo St. Kociper, da je ..Rupnik vzel za ves slovenski narod križ na svoja ramena in postal svetel simbol naie želje po življenju"! Ni čuda. če Rupnik vam, domobranci, danes ne ve v opravičilo in spodbudo povedati drugega, kakor da občuduje nemške odstopne operacije ter da ga te operacije utrjujejo v veri. da bo zmagala Nemčija. Res, edino zmaga Nemčije, ka- teri je prodal tisoče mladih slovenskih življenj, bi moela rešiti Rupnika — toda kdaj že je bila ta zmaga izgubljena! Bliskovito se bliža konec Hitlerju in njegovemu hlapcu Rupniku ter vsem, ki so se povezali z njim. ..Slovensko domobranstvo in Rupnik sta eno," je zatrjeval na ljubljanskem shodu St. Kooiper. Kaj pravite na to vi, domobranci? Ali res mislite deliti svojo usodo z Rupnikom. hlapčevskim vlačugarjem, ki brez pomi- sleka lomi prisege, menja uniforme, ime in vero, kakor mu več nese, ki brezvest- no kupčuje s slovenskim mesom in krvjo. ali mislite iti v pogubo, ki bo zadela smrdljivega mrhovinarja, ki kljuje trpeče slovensko narodno telo v veselje svojemu gospodarju, krvavemu Hitlerju? ..Odločitev je samo dvojna: ali razbiti v smrt, ali enotni v življenje!" je napo- vedul že omenjeni junak Kociper v Lju- bljani. V resnici si morate vprašanje postaviti takole: ..Ali z Rupnikom v smrt ali z Narodno Osvobodilno Vojsko in Osvobodilno Fronte v življenje!" C.as bliskovito beži — če to zadnjo priložnost zamudite, bo kesanje prepozno ! Tone Fajfar Tudi na Koroškem gre dobro Peca, Olševa in Obir so tri mogočne partizanske postojanke. Pesem svobode se mogočno raz- lega s širnih in skrivnostnih vrhov. Radostno vriskajo brzostrelke in mitraljezi. Koroški bataljoni napa- dajo. Kdo bi se ne veselil, ko sliši krohotajoči se smeh smrti, ki na gosto kosi rued S vabi? Ure daleč naokoli izbirajo ljudje mesta, kjer se bolje čuje bobneče prerekanje orožja. Z ene strani drdca brzo- strelka, z druge šareč, pregluši ga grom mine, streli pušk se izgub- ljajo v drdranju mitraljezov. Kmetje, posejani po pobočjih, se vedno bolj čudijo, koliko časa se naši že držijo. Srca se krčijo v strahu, da bi kdo naših ne padel. Nestrpno pričakujejo vesti ... Že opazijo kolono in vsa družina jo pričaka pred hišo. Ob veselih obrazih in vzklikih izvidnice se tudi oni srečno nasmejijo. Takoj opazijo vsako novo brzostrelko in če so bili sodi ves mesec prazni, ta dan niso. Kisli mošt se prepo- tenim fantom prileze, smeh posta- ne glasen, eden pripoveduje glas- neje od drugega in drži orožje ljubeče v rokah. Ljudje se zbi- rajo in se smejejo s fanti vred. Dekletom žarijo oči in ne vedo, koga bi gledale in komu bi se smejale. Včeraj zvečer jih je ba- taljon pobil deset, danes zjutraj pa petnajst in naši fantje so vsi zdravi. Škripljejo krvavi vozovi. Počasi in v veliki razdalji stopajo Švabi s puškami v rokah in neprestano se ozirajo naokoli. Pred njimi se vrata zapirajo, ljudje bežijo pred klavrnim in nenavadnim sprevo- dom, kajti vajeni so bili gledati brezskrbne in smejoče se kolone Svabov. Naslednji dan jih je II. bataljon Vzhodno-koroŠkega odreda zopet pobil ena in trideset. Tulili »o od strahu in si z rokami zakrivali obraze, da bi ne videli, kdaj jih bo pokosila smrt iz partizanskih cevi. In od dve sto policistov, ki so šli zjutraj iz Črne, da bi poži- gali in selili, se je vrnila mala skupina strganih in preplašenih banditov, ki jih obdaja posmeh. Od Pece do Olševe že nekaj dni odmeva. Aha. Zapadni odred jih goni na Obirju. Že nekaj dni morajo vsaki patroli iz Želez no Kaple pošiljati čez dan pomoč. Zvečer skrivajo mrtve v temi in krvave zelence hitro odpravijo na- Erej, da bi jih ljudje ne videli, da i se ne smejali tepenim Fricom. Da, marsikateri Korošec se te dni veseli maščevanja za krivice, ki so jih prizadejali Hitlerjevi ban- diti. Tudi tisti kmet se je smejal na svojem pragu, ki je moral tri dni od hudega strahu ležati takrat, ko so šli partizani pri enih vratih ven, Nemci pa pri drugih not. Najprej so ga vprašali, kje so banditi. „Jih še nikoli nisem videl," i'e dejal, da bi rešil svoje fante, ;ajti Švabov je bilo vse zeleno. Nasmejani so naši fantje. Mi- traljezec Filip, močan tant, kaže zobe, gleda svojega šarca in pra- vi: „V švabski vojski je bil težak in ga nisem maral nositi. Tega pa sploh ne čutim ... Je mislil, da sem policist. Nicht schiessen, je klical in šel gorta. Videm sem ga, da je nemški oficir, spustil sem ga blizu — pa pritisnil. Kar spo- taknil se je." Dobro se mu je zdelo ob spominu, kako je Sva- bec klecnil, in oči so mu kar iz- ginile v dobrovoljnih gubali. Peca, Obir in Olševa kraljujejo nad Koroško. Svoboda višin se s planinskimi vetrovi razširja po dolinah, z njimi gre maščevalni grom orožja koroških partizanov. Gre po vsej Koroški, gre preko Drave in najde svoj odmev v mogočni Svin^ki planini. Cela Ko- roška se s hitrimi koraki pridru- žuje uspehom ostale Slovenije. Božidar Gorjan Stran 8 SLOVENSKI POROČEVALEC Fašisti ne bodo pili naše vode Ob izviru Rižane v slovenski Istri so se nekdaj prirejali narod- ni tabori, na katere so prihajali ljudje z vse Istre. V dobi 25 let- nega fašističnega suženjstva je bil zgrajen vodovod od njenega izvi- ra do mesta Kopra. Na tem mestu so krvavele stotine naših in tujih delavcev pod najtežjimi življenj- skimi pogoji. Letos so začele upadati v naše osvobojene vasi fašistične bande iz Kopra, jih požigale in ubijale naž narod. Značilen primer faši- stične kruto«ti je bila vas Gabro- vica, kjer so te pobesnele živali metale v goreče hiše žive ljudi... Naš narod se je odločil kazno- vati. Nekega dne ni več pritekla v Koper rižanska voda. Ali je to mogoče, so se vpraševale kopr- čanke, ki so morale zopet nositi vodo na glavi? Bomo že pokazali tem „ščavom", so rekli fašisti ter brž poslali kamion z nekaj delav- ci in s strokovnjakom, da popravijo razstreljeni vodovod. Pa so ti pre- šerni delavci prišli globoko v naše osvobojeno ozemlje, češ, kdo nam pa kaj more. Pa se je našel „ri- nello", ki je možakarja kar ob belem dnevu povprašal, če imajo propustnico in jih kratko malo v njihovem avtomobilu odpeljal ne- znano kam. Morda so se fašisti tega prestrašili, morda niso več mogli najti delavcev za tako ne- varne podvige, res je, da rižanska voda teče zopet v staro korito na veselje naših mlinarjev, ki lahko sedaj zopet meljejo s polno paro. Tone, tajnik Okrož. vol. kcm. za slov. Istro Pri domobrancih ni poštenosti Pet tednov sem bil med domo- branci, ki so me kot študenta v Gorici nasilno mobilizirali in od- peljali v Trst, v kasarno sv. Ivana. Tam sem vsak dan bolje spozna- val, kaj so narodne straže ali do- mobranci. Prav nič slovenskega ni na njih. So pod vodstvom nemških oficirjev in vsi slovenski častniki in podčastniki se vedejo kakor lutke. Mislili so, da bomo s pre- tirano zunanjo disciplino pridobili tisto notranjo disciplino, ki jo mora imeti vsak vojak. Za vsak najmanjši pregrešek je bila kazen ali zapor. Posebno se je odlikoval poročnik Josip Zajček, univer- zitetni študent iz Ljubljane. On se je pokazal kot pravi nemški hla- pec, in ne samo to, pogosto je poniževal nas Primorce, da smo vsi sami strahopetci brez značaja. ?.ivljrenje v vojašnici je bilo ta- ko težko, da sem že po dveh te- dnih mislil na beg. Vsak dan je v takozvanih propagandnih urah imel protikomunistična predavanja du- hovnik Stotnik. Govoril je proti partizanom in o sodelovanju Slo- vencev z nemško vojsko. Tedaj sem prav razumel, kaj je domo- branstvo. Pod krinko vere nas Je duhovnik Stotnik hotel navdušiti za boj proti partizanom, ki jih ie nazival tolovaje, dejal je, da bi morali biti hvaležni Nemcem, ki nam dajejo orožje, da se jih obra- nimo. Govoril je, da so partizani največja sramota za slovenski na- rod itd. Tako je predaval duhov- uik belogardist, hlapec pruskega škornja, ki je imel od duhovnika samo kolar in nič drugega. Komaj sem čakal, da bi se rešil domobranske laži, ker sem prav pri domobrancih spoznal, kakšna ie prava pot Slovenca, ki resnično ljubi svoj narod. Spoznal sem, da se samo partizani borijo proti oku- patorju, ki nam je prinesel toliko gorja. Po petih tednih se mi je posre- čilo pobegniti iz Trsta. Več dni sem hodil po svobodnih hribih in dolinah, prepeval narodne in par- tizanske pesmi. Prav nikoli v živ- ljenju še nisem bil tako vesel in srečen kot takrat, ko sem stopil v Narodno Osvobodilno Vojsko, ki se bori za popolno osvoboditev našega trpečega in izmučenega naroda. Fedor, bivši domobranec, sedaj partizan 11. bat. Notr. odreda Ajdovski okraj Vsepovsod slišimo besedo tekmovanje. Ko pokličem svojo četo. me pionirji vprašajo, kaj tekmovanje pomeni. Seveda, ja/ tudi ne vem, kaj to pomeni. Nekega dne srečamo tovariša, ki je politkomisar čele. Spoznali smo ga po znaku na rokavu. Vprašali fmo ga, kaj pomeni to težka besedo. Skoro dve uri nam je razlagal o tekmovonju. Potem smo žete razumeli, kako velik pomen ima to beseda in da se moramo tudi mi resno »praviti k delu. Razdelili smo si delo in napeli vse sile. Delamo vsi, kar zmore zavedna pionir- ska četa. Nabiramo »adje, denar, pridno se učimo, čitamo naše časopis«, še naj- bolj pa stražarimo. Smo povsod in ni- kjer nas ni. Noben tujec ne pride neepa- žen v va«. , Pionir Roman Domobranec se je odločil Na bloku sta se z ženo poslovila. Ne- kaj časa je zrl za njo, potem se je vrnil v kasarno. Še nikdar mu ni bilo tako hudo. Naj- raje bi stekel za njo in odvrgel vse, kar ga uklepa v te zidove in žice. Doma kosijo. Samo senožet. pod Go- zdom še čaka. Kar v redu gre. Štirje par- tizani so včeraj pomagali. Eden gleda za Ivano. Danes sta šla Jožek in ivana oko- pavat koruzo. Dobro kaže. Mejačev jim je pripeljal drv. Pomagajo vsi. V nedeljo so imeli v dvorani igro. Ivana je plesala. Tbko sta stala dve uri na hodniku in on je somo poslušal. Bilje na senožeti in kosil, ko ga je zmotil narednik. »Dovolj bo, pa še drugič." V sobi so kvartali. Iz kuhinje na dvo- rišču je zopet dišalo po rižu. Zagnusilo se mu je vse to. Ti kvartači, ki so včeraj na pohodu hladno pobili tri dekleta, ta duh po rižu, obleka,"puška. Vse bo odvrgel. Toda tudi tam bo treba prijeti za puško. Ali bo na boljšem? Tu je vsaj pod streho. Hrane je dovolj. Prisegel je za vero in domovino. Stotnik je včeraj zopet pravil, kako partizani pobijajo njihove žene, ro- pajo in rušijo cerkve. Ona je povedala drugače. Se pomagajo jim. V nedeljo je gospod lepo govoril o Rimu, kamor so prišli Angleži in kako je papež blagoslavljal navdušene ljudi. V sosednji fari so izvolili župnika v od- bor. „Laž je, kar vam pravijo. Jaz ti po- vem, da je Inž," mu je rekla žena. Izpod vzglavja je potegnil paket. ,,V kruhu je nekaj, pazi," mu je zabičevala. Nič niso opazili. Zaverovani so bili v kvarte. Stisnil ga je pod fruknjo in odšel na stranišče. Kruh je previdno razrezal. Na sredi je našel letak. Se enkrat je pre- izkusil zapah potem ga je razgrnil in či- tal. Ko gaje dvakrat prebral, ga je skrbno zvil in spravil. Kruh je v sobi razdelil kvartačem Zdelo se mu je, da ga bo jutri jedel zo- pet doma. Ta nenaclna misel ga je raz- veselila in ga vsega prevzela. Oni so kvartali naprej in glasno cmo- kali s kruhom. Narednik je pogledal v sobo in zopet odšel. On pa je bil že na senožeti, no njivah, pri Jožku in Ivani. Potem pa tudi, če keba v brigado. »Spre- jeli vas bomo kot prevarane brate, z nami boste šli v zadnji naskok nad hitler- jevske zveri." Tako je bral na 6tranižču. ..Lagoli so nam, prekleti. Za vero. Vče- raj pa so vdrli v tabernakelj in hodili po hostijah. Za narod. Trem so oni dan zopet iztaknili oči in jih zaklali." V njem se je nekaj prelomilo. Odločil se je. Takoj, še nocoj bo šel. Ob tej misli ga je toplo spreletelo. Ob desetih ga je dežurni poklical. Hitro se ja opravil, vzel puško in stopil v jasno noč. Ostal je sam. Iz polja je prihajal topel vonj po senu. Murni so si odgo- varjali. V daljavi so se utrinjali streli. Njemu je bilo kot fantu, ki se odpravlja k dekletu. Drgetal je v pričakovanju, Doleo je nepremično poslušal. Potem,- je vzel iz žepa letak in ga pripel na dre- vo. Se enkrat je prisluhnil. Po prstih se je- spustil k mreži, zlezel spod in malo pohitel. Ko se je ozrl, so migljale pod njim lu- či in v gostilni so peli oficirji. Njemu pa je bilo sladko in lahko pri »rcu in je odhitel v noč. Radko Polič