Največji slovenski dneniik'''^ t Združenih državah B Vetja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 8 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev vAmeriki. i The largest Slovenian Daily H the United States. Issued every daj except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. _ ?0N: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COKTLANDT 2876. NO. 174. — ŠTEV. 174. NEW YORK, FRIDAY, JULY, 25, 1924. — PETEK, 26. JULIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXH. APiTAL ZMAGUJE NA KONFERENCI leški in ameriški bankirji so zopet preprečili izvede-nje Dawesovega načrta, ko so vetirali zavezniško formulo glede kazilnih odredb za slučaj, da bi Nemčija ne plačala. — Tudi predlog francoskega ministrskega predsednika je bila zavrnjen. — Vprašanje, če naj se povabi Nemce, je bilo zavrnjeno. — Francija v krempljih tuje finance. Poroča John L. Balderston. London, Anglija, 24. julija. — Bankirji so izvojevali liko zmago nad diplomati. Mcrizavezniška konferenca glede Dawesovega načrta i mogla včeraj zvečer nikamor naprej, ker sta tvrdka [organ in Bank of England najbrž zaključno vetirali be-dilo protokola, ki krije sankcije in določbe v slučaju, da i Nemčija ne zadostila svojim obveznostim. Ta protokol preje formalno odobrili de^gati Anglije, Francije, Ita-je in Belgije in neformalno mu je dal svoj žegen tudi lie-ficijelni opazovalec za Združene države, polkovnik James gan. * * SIVI Vsi kompromisni poskusi so se izjalovili in vsled tega i včerajšna plenarna seja napredovala niti za en korak. Najbolj važni dogodek ni bila plenarna seja konfe-ence, ki si na vse kriplje prizadeva uveljaviti soglasje, )ač pa so bile tajne razprave med bankirji in diplomati. Sir Montague Norman, governer Angleške banke, in ^honias W. Lamont, družabnik tvrdke J. P. Morgan, mo-*ata prevzeti vso odgovornost za vetiranje formule belgij-kega ministrskega predsednika Tlieunisa. Ta formula je predstavljala napor Belgije, da proizvede besedilo, ki naj bi prepričalo bankirje, da obstaja primerna varnost za posojilo, dano Nemčiji, ne da bi e zanikalo Francije pravice prostosti akcije napram Nemčiji ali vzelo reparacijski komisije njenih polnomoči. Kompromis Theunisa se je izjalovil, ker nista hotela ir Montague in Lamont ničesar vedeti o njem. HČI IN ZET PREDSEDNIŠKEGA KANDI DATA D AVIS A (Of«m«MT.MYITMI V1CW CO. •MW.VOMK/' Slika nam kaže Mr. in Mrs. Will iam McMillan Adams. Ona je hči demokratskega predsedniške ga kandidata Davisa. BREZUPNO ISKANJE ZVERINSKEGA MORILCA V zadevi zadavljenega osemletnega Francis McDonnella ni zaznamovati niti najmanjšega uspeha. Policija čaka na kemično preiskavo obleke delavca. Policija je mnenja, da bo jutri izpustila Achilla E-sposito, starega pet in petdeset let, delavca iz Port V najbolj važni razpravi, ki se je vršila včeraj, sta Richmonda, ki je bil aretiran ter zadržan kot osumljen umora osem let starega Francis McDonnella iz istega kraja. Policiji se dosedaj ni POSKUSI Z NOVIM ZRAČNIM VOZILOM Aeroplan nove vrste služi lahko kopnem in na vodi ter je t>-premljen z Liberty motorji, ki razvijajo veliko naglico. Washington, D. C., 24. julija. Generalni major Patrick, načelnik zračne službe, je objavil danes, da je bil sklenjen končni kon-trakt z Loening Aeronautical Corporation v New Yorku za zgraditev skupine Loening aeroplanov-dvoživk. Gradilna dela in poletni poskusi s tem aeroplanom so se vr-Ce bo Esposito izpuščen, ne bo šili na skrivnem. Poročila preiz-imela policija nobenega osnmlje- ! kuševalnih pilotov ter inžinirskih irevzela glavni vlogi Sir Norman in francoski ministrski predsednik Herriot. Veto bankirja je temeljil na dejstvu 'a bi bil komitej izvedencev, sestavljen na temelju Tlieuni- ovega kompromisa, da svetuje reparacijski komisiji, le P°sreihl0 spraviti ga v stik z zlo-josvetovalno zastopstvo, brez vsake polnomoči, da prepove jcinom-rancosko akcijo. Herriot je izigral svojo glavno karto po slovesnem po-- . t .. , , , , » . , . . . . ° . . ... v . . , , . i nega v svojih rokah ali pod nad- izvedencev kažejo, da ie ta aero- fcivui nabankirje, naj zaupajo Franciji. Vprašal je bankir- zorstvom in ne bo prav nig bližJp!an pnpmnoma arafLbičen in da .ie, ce bi bili pripravljeni flotiratl posojilo, če bi sprejela' je rešitvi skrivnosti' kot je bila lahko uspešno operira na kopnem Francija druge sankcije kot so jih priporočili mednarodni pred Več kot enim tednom, ko s* in na vodi. izvedenci in Če bi V takem slučaju sama plačala službo našli truplo dečka v plitvem gro Zmožnosti novega amfibicnega za nemško posojilo ? • | bu v bližini njegovega doma. V ta aeroplana so bile ugotovljene te Bankirji so cwlgovorili negativno, in Herriot je nato prnb ga je nahitro zakopal mož. kom številnih poskusov ter se jil trpko pripomnil, da se zahteva od Francije politična, ne pa finančna jamstva in da je angleško-ameriška skupina pripravljena zaupati Nemčiji, ne pa Franciji. Sir Montague je podal tekom razprav dve važni ugo- ki ga je napadel in zadavil. Edina preostala prilika, da se spravi Esposita v stik z umorom je odvisna od poročila kemika p'*- tovili. Rekel je,*da je reparacijska komisija popolnoma j kreditirana kot judicijarno zastopstvo radi svoiih politič-' lz,ra ° e .af.rn ^ ""V * * * x d r lavec na dan zločina in o kateri pravijo, da so jo našli skrito v stanovanju moža. Moža so prvotno prijeli, ker je že sedel v Sing Singu radi sliČne- v kratkem odpotovati v Italijo. Malo važnost o pripisujejo o- nih predsodkov. Trdil je tudi, da je bilo napravljene dosti škode s tem, da se je neprestano sililo v ospredje vprašanje kazni v slučaju, da bi Nemčija ne plačala. "Povdarja-ti to na tak način,'* je rekel, "mora neizogibno vznemiriti one, ki bi bili pripravljeni podpisati nemško posojilo."j pa zločina in ker je tekom zasli- Francozi SO včeraj zvečer govorili, da bo Iljih deželo šanja namignil, da je nameraval podjarmila tuja financa, kot se je morala Turčija podvreči finančni kontroli na korist njenih upnikov. Prisegali so, da ne bodo nikdar sprejeli takega ponižanja in da bo Poin- blasti " identifikaciji" Esposita care takoj strmoglavil Herriota, če bi se slednji vdal An-|kot moža, ki je sledil Franeisu v gleški banki in njenim zahtevam. 20zd- "Identificiral" ga je pet let Plenarna konferenca je imenovala Sir Cecil Hursta sUri brat umorjenega dečka. _ in M. Fromageota, angleškega in francoskega izvedenca, bo EsP°sito izločen kot o-da določita, katere točke Dawesovega poročila stoje v o- s"mlien- bo tak°j zoPet PriJet kvirju versaillske mirovne pogodbe in katere izven njeJpI^JO davnega paroinega sve- tt____» „ • , . . i ta. Svet je obvestil detektivskega \ prhanje, ce naj se povabi Nemce semkaj na raz- kitalJVan waimerja. da" je pravo glede pogojev ali ce se naj jim rece, naj nastopijo, kr5il parolo s tem, da se pred reparacijsko komisijo ter sprejmejo načrt kot jim bo ni 0?lasil Bil je obsojen na štiri predložen, — prvo predstavlja angleško, drugo pa francosko nairanje, — je bilo s tem poverjeno dvema manjšima osebama, ki gotovo ne bosta soglašali. Z drugimi besedami rečeno se je konferenca za enkrat izognila temu bistvenemu vprašanju. Stališče angleških in ameriških bankirjev je neizprosno ter so mnepja, da je nemogoče flotirati posojilo brez absolutne varnosti. Po ruhrskem pustolovstvu, ne" bo angleško in ameriško občinstvo, ki nalaga denar, zaupalo Franciji, dokler se ne bo odrekla pravici izolirane akcije proti Nemčiji. MESTNI URADNIK — SAMO. MORILEC. Fitchburg, Kam., 24. julija. — Mestni avditor Frank D. Page se je danes usmrtil s plinom v svojem domu. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je fel prosto, voljno v omrt, ker ga muči ne- DVAJSET OTROK USMRČENIH V PANIKI. Vera Crux, Mehika, 24. julija, se je v nekem kinematografu vnel kinematografski film. 'Med gledalci. večinoma otroci je nastala panika. Dvajset otrok je bilo do smrti pomandranih. Nad 170 oseb je bilo ranjenih. leta in pol, a je služil le dve leti. Poročilo glede sličnega napada na Edvarda Bungay iz Port Richmonda par dni pred umorom malega McDonnella, ni resnično, kot je pokazala včeraj izvedena preiskava. Deček je dobil poškodbe tekom neke nezgode, pravi policija. ih glede plezalne zmožnosti in lahkote manevriranja v zraku lahko ugodno primerja s kopnimi aero-plani iste težp in moči. I~)oseglo se je naglico 120 milj na uro. kai ni običajno pri aeroplan« takega tipa. Zanimiva točka načrta je na znotraj obrnjeni Liberty motor. To poveča obzorje pilota, napra vi motor bolj dostopnim ter nudi vsled tega dodatno varnost. Loeningov amfibijski aeroplan je iz kovine, in krila so tudi v glavnem iz kovine, vključno rebra in opore. Ko 'bo pričel kontraktor dobavljati te aeroplane, jih bodo poslali na obrežne postaje v Združenih državah in najbrž tudi na Havajskih otokih in na Filipinih. LETALEC REŠIL ŠTIRI KLETA. DE JAPONSKA NI APELIRALA NA LIGK) NARODOV. San Francisco, C al., 24. julija. Sem je dospel posebni komisar Lige narodov v Žehevi Tadaai Okuma.-Rekel je, da Japonska ni in ne bo pri Ligi protestirala zastran izkljneitvene postave v novi. ameriški priseljeniški postavi. Boston, Mase., 24. julija. — Kc je letel poročnik Smith s svojim zrakoplovom preko Dorchester zaliva, je videl štiri mlada dekleta. ki so so obupno oprijema la prevrnjenega čolna. Naglo je poletel k bližnji mornariški postaji v Squantum, odkoder so takoj poslali na lice mesta brzi motorni čoln. Posa-lki v "ioJnu je dekleta pravočasno rešila. MUMUA Z UMETNIMI .LASMI. Santiago, Chile, 24. julija. — Raziskovalec Max Uhle je pri Arifi izkopal mumijo starega juž-no-afriškega prebivalca. Značilno pri mumiji je, da ima na glavi umetne lase. Mumija je baje stara dva tisoč let. BERNNARDES NOČE SKLENITI PREMIRJA Brazilska vlada je zavrgla prošnjo vstašev, naj se sklene premirje. Vsa znamenja kažejo, da se ji bo posrečilo premagati vsta-ško gibanje. MUSSOLINI IN NJEGOVI SOVRAŽNIKI Italijanski ministrski predsednik je rekel, da so nasprotniki njegove stranke resnični sovražniki normalnosti. Za zboljšanje položaja delavcev. — Mussolini izjavlja, da bo ohranil milico kot je organizirana sedaj. — Opozicija se more zaenkrat omejiti edinole na pasivni odpor. — Ministrski svet o izboljšanju milice. Santos, Brazilija, 24. julija. — Soglasno z zanesljivimi informacijami so si vstaši v Sao Paulo prizadevali pričeti s pogajanji z brazilsko vlado, kojih namen bi bil uveljavljenje premirja. Predsednik Bernardes pa je objavil, da morajo vstaši pretrpeti kazni, katere določajo zakoni brazilske republike,. Predsednik inozemske trgovske zbornice v Sao Paulo je igral ulogo posredovalca v imenu vstašev. Vladne čete pa so nadaljevale s svojimi naskoki na mesto ter baje pri tem izvojevale izdatne uspehe. Ameriški opazovalci v Sao Paulo izjavljajo, da so postali vstaši nervozni, ker je zvezna vlada odločno odklonila vsa pogajanja glede premirja. Istotako se je tudi popolnoma izjalovil njih poskus, da dobe kako vodilno politično osebo za svojega predsedniškega kandidata. Ameriške in druge tvrdke so organizirale pomožni sklad za bo-gunce v Sao Paulo. Skupna svo-ta, ki je bila zbrana v torek, je znašala $20,000. Neki pomožni vlak je odšel včeraj proti Sao Paulo, da ustanovi ljudske kuhinje ter druge slične naprave. Domneva se, da je nekako 200 tisoč prebivalcev zapustilo Sao Paulo ter pobegnilo v notranjost dežele, posebno v majhna mesta. Poročila s fronte pravijo, da so bile izgoibe vladnih čet sorazmerno lahke. Pričakuje se na-daljnih ojačenj. Admiral Penido je baje izjavil, da napreduje napad na Sao Paulo le raditega tako počasi, ker bi imelo obstreljevanje za posledico uničenje poslopij ter smrtne slučaje med nekombatanti. Vladne čete pa kljub temu neprestano napredujejo. DVOBOJI MED FAŠISTI IN SOCUALISTI. Rim, Italija, 23. julija. — Med številnimi dvoboji v aristokratskem in političnem svetu je bil mogoče najbolj zanimiv dvoboj med fašistovskim poslancem Gray ,ter socijalističnim Lucci. Dogodek, ki je dovedel do dvo boja, se je završil v poslanski zbornici junija meseca, ko j* Gray imenoval Lucci-ja avstrij skega špijona. Dvoboj je bil izvojevan v sabljami in Gray je bil ranjen v desno roko takoj v prvem spopadu. (Zdravniki so nato prepovedali nadaljevanje boja. Dvobojevnika sta 'zaman protestirala proti temu pravoreku tet odšla nespravljena. To je že peti dvoboj med politiki v tekočem tednu. MOČAN POTRES. Faenza, Italija. 24. julija. — Aparati na tukajšni ojazovalnic1" so zaznamovali močan potres, ki se je završil v oddaljenosti šest tisoč milj. USMRČEN V ELEKTRIČNEM STOLU. Ossiniiig, N. Y., 24. julija. — Nocoj zvečer je bil usmreen v električnem stolu Filipinec Eulo-gio Lozaro. Obsojen je ibil na smrt, ker je usmrtil zdravniško strežnico Blossom Martin. Rim, Italija, 24. julija. — Veliki politični dogodek tekočega tedna je-obstajal otvorjenju julijskega zasedanja velikega fašistovskega sveta, pred katerim je imel ministrski predsednik Mussolini svoj pričakovani govor. Ta govor je bil značilno političen, a je tudi skušal analizirati probleme, s katerimi se mora pečati stranka in dežela. Glavne točke govora so obstajale, kot povsem naravno, v kritiziranju opozicije, nadalje izjava, da namerava ohraniti milico tako kot je organizirana sedaj in kone-čno objava, da morajo industrijalci izboljšati položaj delavstva. Ta zadnja izjava je že vzbudila vznemirjenje med kapitalisti ter kritike socijalistov, da skuša diktator enostavno le preslepiti delavstvo ter mu natresti peska v <»"-i. Govor ponavlja v glavnem id^ie in predloge, katere je stavil v senatu, ko mu je izrekel slednji svojo zaupnico, a odpravlja obenem tudi vsak dvom, ki je obstajal v javnem duhu glede namenov Mussolinija, tikajočih se mili« <\ Rekel je, da ima opozicija preveč obrazov in preveč imen. To ugotovilo pojasnjuje na kratko stališče njegovih nasprotnikov, ki so pred kratkim pokazali popolno pomanjkanje skirpnega programa ter obilo notranjih sporov, radi katerih so brez moči in vpliva, vkolikor pride vpoštev praktična politika. Trditev Mussolinija, da ne bo prišel niti en fašist v opozicijski tabor, da ponudi koncesije, ker si fašisti lahko privoščijo ignoriranje opozicje, je istotako upravičena vsled dejanskega položaja in nikako pretiravanje ni njegovo ugotovilo, da je vladni poraz potom parlamentarnega glasovanja ali antifašistovske vstaje nemogoče, razven če bi se pripetilo kaj izvanrednega. Stališče opozicije je v sedanjem trenutku takn, da se morajo omejiti izključno le na pasivni odpor. Glede "povratka k normalnosti" je rekel Mussolini, da je to stanje popolnoma zajamčeno, ker pomenja ta beseda javni red. Fašisti, krivi nasilja, čakajo obravnave ali pa so bili že obsojeni na zaporne kazni. "Sovražniki normalnosti so proti-fašisti," je rekel Musolini. Rekel je nadalje, da ni nikdar resno razmišljal o tem, da priklopi fašistovsko milico redni armadi. Milica ne bo nikdar dodatek redne armade. Rekel je, da se jo mogoče lahko izpopolni, da pa je ustavna organizacija, stvor jena potom avtoritete ministrskega zbora ter izpremenjena potom dekreta, podpisanega od kralja, v postavo. Ker se bo sestal prihodnji ministrski svet, bo razpravljal o načrtu, da se izboljša milico, a Mussolini je pojasnil, da bo milica za enkrat ostala taka kokt je. pod poveljstvom načelnika vlade, da bo ohranila črne srajce in staro rimsko organizacijo, s centurijami, legijami in tako dalje. V ALBERTI SO NAŠLI IRIDIJ. Admonton, Alberta, 24. julija. V strugi reke Peace so našli dragoceno kovino iridij. Takoj je bila stvorjena družba, ki bo začela s kopanjem in projektiranjem. EMA GOLDMAN BO ODPOTOVALA V ANGLIJO. London, Anglija, 24. julija. —■ Iz delavskih krogov poročajo, d j, je dobila Ema Goldmnn potrebno dovoljenje in da se bo zastalno naselila v Angliji. DENARNA IZPLAČILA JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naia cene diMi! JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. = $62.50 Pri MfcMfflh, U značaj« manj kot rm Um* Aaarjvr f >wtli| IS ccntiT sa poštnino te drnee stroike. Wff pjflja na zadnje pošte In Izplatnje "Toted tekmi sw4", ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.70 500 lir..........$23.25 300 lir .......... $14.25 1Q00 lir..........$45.50 Pri naročilih, U znaftajo manj ko« 2M Ur ralliiw powikej 99 1» centov wm peituino in droge itrofike. —ipiiilii na zadnje pošte In Izplačuje Jadrwuka Banka v Trata. Opatiji In Zadrv. Sa poUJatre, ki presegajo PETTISOC DINABJEV ali pa DVATISOČ LIB dovoljujemo po mogočnosti Be poseben dopust. Trednset Dinarjem In liram sedaj ni stalna, menja se re&rat In nepri. iakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej, mfiinmm pe eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v reke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE . fllede jgplafil.T amer. dolarjih glejte poeeben oglas v tem listu. Order aH n mm Je peslati najbolje pe New York Bank Draft. 12 Oortlandt Str**, ML OoctleiWtt 4MT. Hew York, H* T( GLAS NARODA, 25. JUL. 1924. GLAS NARODA 99 (SLOVENK DAILY} K FRANK «AXUH, PrMUOTt OwiMd and Pyblishad by (Dovenio Publishing Company (A Corporation) LOUIS SENCDIK. Trrnurw Placo off Buolnoao of tho Corporation and Addrosaoa of Abovo Offlcora: jg Cortlandt StrooL Borough of Manhattan. Now York City, N. V. "GLAS NARODA (Voico of tho Peoplo) _Iwmd Cvry Day Except Sunday and Holiday. ooio loto volja Hot za Ameriko .Za New York u oolo lato v.—... £.00 In Kanado .......M.00 Za pol lota ............ w.bo pal lota .....*.......~ $3.00[Za ino«ro«tvo *a oolo lato S7.00 11.60' Za pol lota —... •3.50 Subacrlptton Yearly <0.00 Advertisement on Agreement _"Qiao Naroda" Izhaja vaakl dan Irvsemil nedelj In praanlkov. Doplal. brea podpisa to osebnosti ae ne priobfiujejo. Denar naj ae UacoToU po-anj«M po Money Order. Pri apremembl kraja narofinlkov, prosimo, da no nam tvdi projtnjl blvallBče naana nI. da hitreje najdemo naalorolka. -QLASNARODA" M Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New Yerfc, N. Telephone: Cortlandt 2876 DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA PEKO Bordenovo Evaporirano Mleko je najbolj pripravno in ceneno izmed vseh vrst mleka. Pri kuhi in peki se ne more primerjati najboljše sveže mleko ž njim glede okusa. Pri kavi ga nima vrstnika. Skrb, ki obdaja njega pripravo, zasigura čistost in dobroto debelega toka, ki prestano teče kot smetana iz konve. . UHSWEETENEX> ^APORATt" MILK Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporira-nim Mlekom, izrežite in nam pošljite ta oglas s svojim imeno*" in naslovom. No. 1. THE BORDEN COOTANY T» J ° T i New To* Nazori ljudi se izpremiiijajo, kakorhitro se zdi ta iz-premenitev nazorov potrebna njihovim interesom. Kar je bilo prej črno, je sedaj belo. In narobe. Na demokratski? konvenciji je bil po dolgotrajnih mukah in težavah izbran za predsedniškega kandidata John W. Davis. Nasprotniki mu očitajo, da je pravni zastopnik Mor-ganovih in Rockefeller j evih interesov in je že vsledtega nemogoč na predsedniškem mestu Združenih držay. V tem slučaju bi namreč Morgan in Rockefeller kon- 0d L 1918 naprej se je zahtevalo trolirala deželo, ne pa demokratje. od vsakega inozemca, prihajajo- Takoj so se zavzeli za Davisa prijatelji ter si izmislili v združene Države, da ima potrebno agitacijsko sredstvo. potni list (passport), izdanega od Odločno dokazujejo, da bi ne bil Davis v slučaju svo- nijegove vlade in \iiiziranega od je izvolitve Morganov hlapec ter pravijo: --ameriškega konzula. Z ozirom na "Vsak, ki sodi gospoda Davisa po ljudeh, katere zasto-novi priseljeniški zakon je sedaj pa, mu dela krivico. Če je izbral Morgan Davisa za svo-jPredsednik Združenih Držav izdal jega pravnega zastopnika, je s tem dokazano, da si je "aredbo (Executive Order), ki izbral zastopnika, kojega pravne zmožnosti zna v polni -sPremeni Pfejšnje predpise glede meri ceniti. Tega se ne sme šteti Davisu v zlo. Nasprot-ldokumeilt<)V' ki Jlh m0ra-10 in no, to naj bo narodu v dokaz, da je Davis mož izrednih^T™1] k° praflC3° v zmožnosti." DOKUMENT ZA INOZEMCE, PRIHAJAJOČE V ZDRUŽENE DRŽAVE. imeti Združene Države. Od priseljencev, naj pri- Izvzeti od te splošne zahteve so oni potniki, ki potujejo skozi Zdr. Države v drugo ozemlje, kakor tudi potniki na ladij namenjeni v IP" . -i.... Čudne razmere vladajo na tem svetu. Znani so slučaji, ko je bil študiran človek tako nezmožen, da ni mogel nikjer dobiti službe iu dela. Povsod so mu pokazali vrata, češ, da je tepec. Bil je že ves obupan in ni vo-del, kaj bi storil. Nazadnje se mu je pa zasvetilo v glavi. Šel je in začel služiti domu-vini. Služi ji verno in vztrajno ter mu dobro nese. Kakšen dobiček- ima pa domovina od njegove službe, ni nikomur znano. Niti njemu, niti do movini. Pa je kljub temu spoštovan in uvaževan človek. ★ V Ameriki sta dve glavni politični stranki: republikanska m demokratična. Obe imata pa veliko smolo. Ce se ganeta v to ali ono smer, povsod je narobe. Obe imata namreč sitnosti z ga-zolinom. Nekateri celo pravijo, da jima je mašinerija pokvarjena. ★ Včasih so znali politiki liladno-premišljeno in vroče-strastno govoriti. Dandanašnji ni tega več treba. Če zna dandanašnji politik go-inozemstvo in ki se na poti u-jYoriti o mokroti in suši, popolno-.stavi v ameriški luki. Ti r;e smejo ma zadostuje. pod gotovimi predpisi začasno | Posluša jih takoalitako nihče, izkrcati. 3u$aalnuattaka Ustanovljena 1. 1898 fiCatuL Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Za ženo in otroke pod šestnajstimi letom potnikov, ki niso pri-* seljcnci, ni treba posebnega potnega lista, ako so omenjeni v pass portu moža oziroma očeta i a je večni Imenovanju Davisa je najbolj nasprotoval predsedniški kandidat William Jennings Bryan. Jeze je pihal, karkoli se je imenovalo njegovo- ime. .'dejo prvič ali naj se vračajo iz j njihova fotografija prilepljena na j-roo. STef-a Samo-vlada je malo vredna, če j ne zna izvajati samo-kontrole. ★ Letalci četverih dežela so si vbili v glavo, da bodo poleteli i , . obiska v starem kraju, ameriška;tem dokumentu, i vlada ne zahteva več, da morajo Državljani Kanade in angleški Te dežele so: Amerika. Anglija. Francija in Portugalska, j pokazati vizirani potni list. Ako! državi jani ki so nastanjeni v njej i Ameriški zrakoplovci najbolj V zadnjih dneh je pa zaobrnil plašč po vetru ter pri- inozemska zahteva tak potni list; in v drugih angleških posestvih|napredujej0 Angleški zrakoplo- Čel dokazovati, da si zamore dežela edinole čestitati, ako bo nd svojega odhajajočega držav-,severne in centralne Amerike,[ v sedel v Beli hiši mož Davisovega kovj* Nihče ne more dvomniti, da je Da vis dober advokat, i ameriška vlada ga ne zahteva. Ljudje kot so Morgan, Rockefeller in drugi ne bodo j Predsednikova naredba zahteva sprejeli v službo in drago plačali prvega advokata, ki ga sledeče dokumente od prihajajo-bodo srečali na cesti. Zahtevajo prvovrstno skižbo in tu- čih inozemcev: di prvovrstno plačajo. | Nastane pa vprašanje: Ali se bo pomogel jurist, ki je Priseljenci, vedno delal za velike finančnike in za velekapital, takoj! Toliko oni priseljenci, ki spa-prilagoditi svoji novi službi? Ali bo mogel tak človek vo-'da«jo v kvoto, kolikor oni. ki so diti uspešen in odločen boj proti ljudem, ki so mu dajali izvzeti iz kvote, morajo ob svojem -- — "■"^•"'-j,vec je dospel na Japonsko, fran- lljana, je to pač njena stvar, ali francoski državljani, nastanjeni v oski nekam ua Kitajsko, dočim St. Pierre in Miquelon, kakor tudi se mudi portugalski še v večji državljani republik Mexico, Cuba.1 bližini svoje domovine. Haiti in San Domingo, iz teh sme-j Brez dvoma se bo polet Ameri-jo priti začasno v Združene Dr. kancem posrečil. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 533 E. 1S5 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS HALA NT. 1S0S E. 32f!d Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS', 412 — 12th Ave, Ea^ Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg. 600 Grant Street Sixth Ave, Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASN1K, Room 206 Bakewell BIdg, cor. Diamond and Grar Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. III. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver, Colo. Porotni ndbor: LEONARD SLABODNIK, Box 4S0. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson BIdg.. Tuyallup. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 7S0 London Road, N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 383 Park Street, Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avneue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 53S Market Street, Wauke&an, Ul. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda' Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarno pošilJatvj naj se poS.ljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj rešila na predj sednika porotnega odbora. 1'rošnje za sprejem novih Članov ln bolnižk® spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Je.lnota se priporoča vsem Jugoslovanom zi obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniki bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite ^ gl tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali oanlcaml. Po svetu. PRORAČUN MESTA NEW YORKA. Proračun za tekoče fiskalno leto bo za petdeset milijonov ver. j i kot je bil prejšnje leto. Znašal bo -125,000,000 dolarjev. ŠEST MRTVIH V HOTELKEM POŽARU. Ranger, Texas, 24. julija. — Požar je uničil hotel MeLeski. ki se nahaja v osrčju mesta. Hotel je pogorel do tal in istotako tudi par hiš v okolici. V plamenih je našlo smrt sester o oseb. ŽRTVE VROČINE V CHICAG1. IZROČITVENA POGODBA P< PISANA. Chicago, 111., 24. julija. — Vročina je danes zahtevala štiri žr-'nje ; tve. En moški je utonil, ko je iskal hladila v jezeru, tri je pa zadela srčna kap. Bukarešta, Romunska, 24. Včeraj je bila podpisana izH tvena pogodba med Združeni državami in Romunsko. Podpi^ sta jo romunski zunanji mini? l)uca in ameriški poslanik. Roparski umor v Stari gori| Kakor javljajo iz Gorice, kmetje v Stari gori vsled lajal psov in tulenja živine i*:.šli v 11 stoječi na samotnem kraju, unj jeno posestnico Katarino Cej. znan človek je moral ponoči] dreti v hišo ter s koloni poj b oprat o posestnico. Odnesel je si boj vse. kar je imelo kako vi j nost. Grozni umor je med l jI stvom vzbudil splošno present zave. ne da bi se ojo tekom sestih mese- i-ju rif)vn,m(1„tnv Znaea.i MacAdoo-ja so merili po značaju ljudi, kate-'cev iIvlh dokumentom i razveseli posebno, kaj šele, če je V Srednjem veku je bil olikan razbeljen, ni čuda, da je tudi Kneza pograbila jeza, da je planil na človek, ki je znal pisati. re zastopa. Zakaj niso storili istega v Davisovem slučaju? Važna je tudi izjema, ki velja za V starih Časih je bil omikan ,^epa in mu zaso-lil par bridkih, možak, ki je znal skladati pesmi. Tz tega se je razvil prepiri, po Dandanašnji pa smatrajo za .pravilih in Čop se je pri tem po_ Iz Slovenije. Aki ti tuka> nastanili ino.' • " , - ""t • . ,omikanca tistega človeka, ki pra- služil kolikortoliko ostrega noža j^ivi i-nsirtu-ju* iuu- one mozemce, ki sploh mmaio ni-1 . , , °, . • . - . — ' 'vi. ako mu kdo kaj ponudi: Razne nesreče ln nezgode. Iz vozečega avtomobila je padel delavec Blaž Trontelj iz Fužin pri Žireh. Pri padcu je dobil težke notranje poškodbe, — Slavka Tomšič, hčerka delavca na Šut»*. je vi žagi v Ravniku pri Planini, je prevrnila nase lonec vrede vode in se jnočno oparilo po životu. Njena opeklina je zelo nevarna. Anton Pečar, mizar iz Črnuč, in posestnik Janez Črnivec sta se sprla in nato stepla. Črnivec je pograbil svojega nasprotnika ln ga tako močno treščil ob tla, da mu je zlomil levo roko. Silna nevihta v okolici Sodražice. 7. julija dopoldne je divjalo v Sodražici in okolici strahovito neurje. Bliski so Švigali neprestano in bili spremljani od votlega grmenja. Med nevihto je treščilo v neko hišo nad Irgom, in sicer v dimnik. Strela je šla nato sko- zemci niso odpotovali dalje, kot v Kanado, Newfoundland. St. Pierre in Miquelon, Bermudo, Mehiko in otoke centralne Amerike, kakega državljanstva, nadalje za one. ki za časa, ko prosi za vizoj j se nahajajo izven mej svoje domo-j poy Ne. hvala lepa". vine prečni državljan ne more in ki iz enega ali drugega! i • * - t j- vštevši otof-ie Raliamp in Vplikf*' , . . , , . razumeti, zakaj se potezajo ljudje ^e\si orotje oaname in veiiKe razi0„a n^o v stanu priskrbeti si ^ j -i * Antile, ni treba da imajo ob svo - notni i;* i/(]n wprpza P^sedniško mesto, ne pa za ____^____, |P°tT11 list< 1Z(ld11 Q(1 Alade> katere!stalno in dobro službo ter z njim zabodel Kneza 4 cm globoko med rebra, kar je zadostovala, da mu je ljubljansko deželno sodišče prisodilo tri mesece t ežke ječo. videti na pr. pri mpstu W worthu ob Murray u. mejni rt med Novim Južnim AValesom Viktorijo. Dasi je tan1 mnogo dj ves (evkalipti dosežejo v drevesa) se vendar nahaja t; obširna puščava, ki pokriva zr ten del Novega Južnega Wale Tu nadomestnuje karavna kan ostala prometna sredstva in čila. kravi, stanovalce pa samo oma- ->eni paVraftk'1 doku-;združene Države ne pripozn^vajo mila. Piš, naliv in toča so napra-|menta- ^ j Vsi ti potniki smejo priti v Zdru-j Ta dba se . baie pripetila vili veliko škodo po polju in vr- Ako pa so taki mozen.e: odpo-|zene Države brez rednega) pot-L we'tovni vojni" ko se je že bli-tovih. Sadeži in žito je raztepe.- t ovali v daljne dežele, morajo cb.nega lista, ali s takim dokumen- ža]a VO]na ko'n<;u \n ko so že kli-no, vendar je upanje, da se žito : vojem povratku pokazati dokiUjtom, ki naj dokaže njihov izvir inleali v Vojsko nesposobne ljudi, še dvigne. 8. julija je bilo zopet piente, zadostuje pa. da mesteidentiteto; tak dokument mora' najkrasnejše jutro. priseljeniške vize pokažejo dovo- biti viziran od ameriškega' konz- Ijenje za povratek (permit), kakršno priseljeniška oblast izdaje v zmislu novega priseljeniškega .zakona. Zaradi ljubosumja sta se sprla na nekem travniku pri Ljubljani hlapec Jakob Škorga in Marija BodjeeL Kjer je bila or j preveč jezačn-ai, je prišlo do de-jpotlliki' 11130 državljani, janskega spopada, v katerem je ysi oni, ki prihajajo v Združe-odneisla več poškodb, prizadeja-jne Države začasno kot ne-prise-nih od gnojnih vil. Ista ženska se,1 jeni (noai-immigrants). morajo ob 1|e pozneje sprla lua Martinovi 9 ?ojem prihodu pokazati potni cesti s hlapcem Jakobom Florjan- list (passport) ali enakovreden cičem, kar je imelo zai posledico, da ji je ta v jezi raztrgal bluzo in ruto ter.da sta z vpitjem povabila v obližje kakih 50 ljudi. Konec ysemu • je napravil n pod v hlev, kjer je ubila dvestražzuk. dokument, izdan od vlade one dežele h kateri spadajo; tn dokument mora biti pravilno viziran od ameriškega konzula. Kdor to. Ire j pride v Združene Države začasno radi posla ali zabave, mora imeti viziran potui Ust. zula. Le malo velikih problemov na svetu rešijo ljudje, ki se še spominjajo algebre. ★ Uspešni ljudje so oni, katerim ni žal izdati dva dolarja, da jih dobe deset. Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 666 Heed St. Bojakom ga toplo priporočamo. 1 Upravništvo "G-. N." Enega takega so postavili na stražo. Bila je temna noč. Korakal je gori in doli pred smodniS-nico ter premišljeval svoj žalosten položaj. Nekdo se mu približa. — Stoj! Kdo je? — 'Nadzori^ioči častnik. Spusti ga mimo sebe. Ko je bil oddaljen nadzorujoči častnik pet korakov od njega, ponovno zakliče: ' — Stoj! Kdo je? Častnik ga opozori: — Saj si že enkrat kričal 4 stoj Sedaj n! več potreba. — Dobil sem izrecna povelja, naj trikrat zakričim "stoj", pq-tem naj pa streljam, — se je glasil odgovor.- -j... iirr mmss= Posebna oonudha našim čitatefjem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" <£20 S strešico za slovenske črke, č, š, ž — <£25 22 i 'OLIVES' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNL Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-* ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite 2 vajo. Szpresne stroške plačamo mi, torej nikakih ftroškov za prevoz. SLOVENIC, PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt street Hew York, N. Y. I ADVERTISE in QLAS NABOD A ADVERTISE in GLAS NABOB _ GLAS NARODA, 25. JUL. 1834 mm -Roman. — Spisal Rado Murnik. (Nadaljevanje.) I Urni pažeti so prinašali vedno drugih jedi v praumieno okrašeno oblednieo in natakali gostom iz velikih vrčev. V dolenjem kotu so na vse kriplje in pretege godli in trobili, bobnali m p iskal i neu-smiLjeni umetniki, napol zakriti za cvetjem in zelenjem^ Med njih hreeeečo* brezoh^rnoi goefibo zvenel glasni smeh in pogovor radostnih gostov, žv etiketa nje kozarcev in srebrnih ploč. Dušilen in težak je bil zrak od soparice, kakor tudi spričo močne vonj. ve preobilih jedilnih dišav in umirajočih cvetlic na mizah, oponah in preprogah. Vse je bilo veselo; le debeli paže Udalrik je hodil čemerno z oteklim levim licem okoli širokih _ nizki1/ miz, zakaj grajski kuhar je bil predkratkim izvrši svojeročno preki sod na njim, ker je bil spustil zaspane pečeno čapljo ob ognjišču na tlal Dvignil se je grof Žiga Krupski, star suh go-spoil z jako širokim čelom in redko kozjo bradico, mežikal z drobnimi očmi ter nazdravil godovnlki? v imenu vseh gostov. Zazveneli so kazarci in kupe. goje. Na Dunaju je bil pred kratkim obsojen radi ponarejana ban-konvcev neki Gabrijel Rabbat na 9 let težke ječe. Ko so mu preči tali obsodbo, je sel Rabbat pojoč iz dvorane. Običajno vsak simn-. lanat po xazglaaitvi obsodbe uvidi brezmiaelnost svojega Ne tako Rabbat, ki igra še daljt; vlogo blazneža. Poje pesmice o propadu, brezčasnosti in smrti. Zanimivo je dalje, da morajo močnega korenjaka obleči, sleči, umivati, česati in morajo ga naravnost pitati. Preje so ga tudi redno pošiljali na sprehod na dvorišče. Pri tem je postopal takole: &el je naravnost, da je trčil ob zid jetnišnice in vsakokrat ga je moral paznik obrniti, nakar je odšel k nasprotnemu zidu. In vedno znova se je pričela ista igra. Poleg tega je vedno pel monotone pesmi. Drugi kaznjenci so bili radi tega strahovito nervozni in obkladali so ga z ravno ne na>-lepšimi priimki. Nastali so večkrat kravali in tako so morali $abbata obdržati v celici. Poje pa še vedno. Samo če mu bo zaleglo . . . Četvorčki. Pariška akademija je poklonila Mme.v Monier iz .Rajnboulieta, ki je pred kratkim rodila četvero otrok 10 tieoč frankov. IGRALKA MARGUERITE CLARK WILLIAMS NA POTI V EVROPO Ta biznes z napačnimi številkami bi Jjil lahko še hujši kot je sedaj. Vzemimo, da bi bile telefon- mu začne razlagati: — Pustite me, samo da vidim svojega malčka... Zaprt je... Ampak hudoben pa ni, ta revček... toda slab vzgled ima doma. Samo njega imam gospod. Žena. pri kateri služim, mi da vsak večer četrt ure prosto, da ga vidim... veste. ker ne živim več z očetom. Šolski ravnatelj je neki dan od moža zvedel resnično povesti. Zapustila je bila dom, češ, da jo je mož stepel. Sodiče pa je določilo, da nima- nobenih pravic do o-troka. Večkrat ga je že prosila za odpuščanje in se hotela vrniti. Toda meslo je bilo zasedeno; nova soproga je pazila... Ravnatelj je vzor moža', toda pred sodiščem in zakoni pa ima spoštovanje. Lahno jo je izrinil iz poslopja rekoč. — Moja ljuba gospa, nimate dovoljenja stopiti v šolske prostore. Počakajte Charlota- zunaj... In zahvali se mu te čaka pred šolo pri cestni svetilki. Ob vsakem vremenu je tu, ne meneč se za dež, j vihar Ali sneg. Pozimi pa, v temi, se včasih zgodi, da se ji Chariot, ki je vitek kot veverica, izmuzne v množici... • * * Napolnila mu je žepe s sladkarijami, potem ga je pa pustila oil- ki te hoče zastrupiti! Takoj iz-: — si še vedno priden?... Ali ti' t-, r ^ 1 piazni žepe: Vse te svinjarije naj daje dovolj jesti?... Ali ti je dala V2ame Vrag! toplo srajeo?.,. Ali ti zakrpa nogavice vsak večer?... Ali te vsaj ne pretepa? Dečko je bil na videz vznemirjen in mudilo se mu je nprej. Po zadnjem poljubu ga izpusti in mu še sled iz željnim puogledom. — Chariot, kdo je ta žena, ki te vsak di:(«» Brooklyn, N. Y. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. ske operator ice zaposlene < v 'pro. iti. Sledila mu je Še z očmi do dajalnah za čevljej v hišnega ogla. On je zadovoljen je. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.............................. 1.60 Nova velika sanjska knjiga......................90 Sanjska knjiga, srednja ........................... .35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ...... .......................................... .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost ........................................ .50. Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana -------------------------------------- 1.46 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana....... 1.50 Oozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek .....................................1.—. Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. . .. . . .......... 1.25 j&obinson, povest ... _ - ,55 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman . . . . .80 Binaldo Binaldini _ _ _ .50 Sveta Genovefa ...............................J50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofona .25 Čarovnica starega gradu............._ _ _ ____ ^25 Hitri račnnar ali Praktični računar................ .75 Slovenska kuharica, (Kalinsek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5._. Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin"v Ameriki. Trdo v platno vezano .................. 3.__ .Narodni zaklad to klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi . na-«, m n m t«-«.. Win-m n. m m-m; .00 Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ... 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah -ali M. O.J Skwenc Pubfishing Company 82 GMttomdt Strset : : j New Yoric, H. T, iPir " sf * BSb- -■-■ : ' T. —^ i GLAS NABOPA, 25. JUL- 1984. MORSKI JASTREB. MM Spisal Rafael Sabatini. — Za 6. N. priredil G. F. (Nadaljevanje.) SaJir-el-Bar je skočil na noge ter zamahnil s svojim velikim zelenim prtom. V odgovor na ta signal se je takoj oglasila spodaj trobenta. Temu je sledidilo presunljivo žvižganje krmarja in žvižganja šum vesel, ki so pričela udarjati po vodi. Obe galeri sta zapustili svojo zasedo. Krova galer sta bila polna morskih roparjev in orožje je blesteio v solnčnem svitu. Nenadnost napada je strašno presenetila in zmedla Špance Velikansko vrvenje se je pričelo na krovu španske ladje. Trobente so pele in ljudje begali semintja kot blazni ter hiteli na me sta, katera jim je določil njih preveč drzni kapitan. V tej zmedi ho se izjalovili njeni manevri in izgubljenih je bilo več dragoee-:iih trenutkov, tekom katerih je stala ladja na mestu, z ohlapnimi jadri. Kapitan si je na vse mogoče načine prizadeval spra viti ladjo iz pasti. Galeri pa sta se naglo bližali, kajti bič valpe tov je plel neusmiljeno po hrbtih sužnjev ter skušal iztisniti iz njih zadnjo unčo moči. Vse to je videl Sakr-el- Bar. Nato pa je pričel plezati po skalah navzdol, proti bregu, spretno kot opica. Ostali so mu sledili. Ko je dospel na breg. je preletel razdaljo do svoje ladje ter splezal j»o dolgih veslih na krov. kajti ladja je stala v globoki vodi. Biskain mu jc sledil in črnci so prišli zadnji. Bili so vsi na krovu, ko je dal Sakr-el-Bar povelje za odhod. Sužnji sa prijeli za vesla in ladja je švignila naprej, da se udeleži bližajočega se boja. Sakr-el-Bar. s scimitarj< m v roki, je stal na sprednjem koncu, malo pred skupino pohlepnih morskih "roparjev. Nagi krščan-sku sužnji so stokali, napenjali svoje moči ter se potili pod udarci mohamedanskega biča, ki jih je gnal k uničenju njih krščanskih bratov. cev. Oba krivoverca pa sta stala popolnoma apatično, kajti oba sta prišla le z dežja pod kap in da smeta od poganov prav tako malo pričakovati kot kristjanov. Eden teh je bil močan, krrconog dečko, kojega obleka je obstajala iz samih cunj. Njegovo lice s košatimi obrvmi, ki so bile nekoč rdeče, kot brada in lasje, sedaj sive, ni kazalo niti najmanj- j šega vznemirjenja. Od celega ducata je bil on edini, ki je obrnil nase pozornost Saks-el-Bara. Stal je ponižno pred korzarjem, s povešenimi očmi, potrt suženj, ki se ne briga za življenje, ne za smrt. Veliki korzaT ga je na ta način opazoval nekaj časa. Nato, kot gnan od skrivnostne sile, je d\ i gnil svoje tope oči. Naenkrat pa je kot oživel. Preje tope oči so postale žive kot so bile nekoč. Potisnil je glavo naprej ter pričel pozorno gledati. — Sveta nebesa, — je končno rekel v angleškem jeziku, da da duška svojemu neizmernemu začudenju. Nato pa se je takoj zopet vrnil k svojemu ciničnemu obnašanju, katero je vedno afek-tiral in vzkliknil: — Želim vam dober dan, Sir Oliver. — Mislim, da si boste privoščili užitek ter me obesili. — Alah j'c velik, — je rekel Sakr-el-Bar resno in brezbrižno. (Dalje prihodnji«.) Leninov testament. Letski časopis je objavil dobe sedno oporoko bosega sovjet-1 skega voditelja Lenina. — Lenin je napovedal novo revolucijo. — Izvrševalec oporoke je znani Dzerdžinski. Spredaj se je bitka že vnela. Spanec je oddal en sam strel, a še ta je zgrešil svoj cilj in že so se kavlji korzarskih ladij oprijeli strani španske ladje in na njen krov se je vsula cela ploha pšic. Vsak posamezni mohamedanec se je skušal spoprijeti s temi krščanskimi psi, ki so jih .spodili iz njih slavnega španskega kali-fata. Na drugi strani je delala isto druga korzarska galera. To je bil kratek, osier boj. Španci, ki so bili zmedeni od pri-četka, ker so bili popolnoma presenečeni, se niso mogli urediti na primeren način, da sprejmejo naskok. Kar pa je sploh bilo mogoče storiti, so storili. Junaško so se postavili po robu temu neusmiljenemu napadalcu. Korzarji pa so prav tako junaško napadali, brez ozira na lastno življenje, željni, da ubijajo v imenu Alaha in njegovega proroka in skoro prav tako željni umreti, če bi Vseusmi-Ijenemu ugajalo tako. da se njih usode izpolnijo tukaj. Naskočili .so in Kastilci so se*umaknili, kajti premoč je bila najmanj deset proti enemu. Ko se je približala^galera Sakr-el-Bara. je bil ta kratki napad že končan in eden njegovih korzarjev je že splezal na jarbol ter snel kastilsko zastavo. Obenem pa je tudi razsekal leseno razpelo, pritrjeno pod zastavo. Trenutek pozneje in sredi velikanskega krika je zaplapolala na jarbolu zastava proroka s polumesecem. Sakr-el-Bar se je prerinil skozi korzarje, ki so mahali s svojimi meči ter mu nazdravljali kot največjemu borilen Islama. Res je, da se ni dejanski udeležil spopada. Prekratek je bil in prepozno je dospel za to. On pa je bil dotični, ki je započel celi načrt, da se napr|vi zasedo na tako oddaljeni zapadni točki in njegovi možgani so vodili ostale k tej hitri, sladki zmagi v imenu Alaha E li-nega. Krov je bil spolzek vsled prelite krvi ter posejan z ranjenimi Tn umirajočimi ljudmi, katere so korzarji že pričeli metati čez krov, — mrtve in ranjene, če so bili kristijani, kajti zakaj naj se pečajo s pohabljenimi sužnji? Krog "lavnega jarbola so se zgrinjali preživeli Španci, brez orožja in strtega duha. čreda boječih, preplašenih ovac. Sakr-el-Bar je stopil naprej in njegove oči so pričele motriti jetnike. Moralo jih je biti krog sto, v glavnem pustolovcev, ki so odpotovali iz Oadiza v upanju, da bodo našli bogastva v Zapadni Indiji. Njih potovanje je bilo zelo kratko. Svojo usodo so dobro poznali. — strašne muke pri veslih mohamedanskih galer ali v najboljšem slučaju, odvedenje v Alžir ali Tunis, kjer bi jih prodali v suženjstvo kakemu bogatemu Mavru. Tako jih je motril Sakr-el-Bar in njegov pogled je konečno obstal na kapitanu, ki je stal nekoliko naprej. Njegovo lice je bilo bledo od jeze in žalosti. Bil je bogato oblečen ,v lcastiLsko nošo in na glavi je imel klobuk, okrašen z velikim peresom. Sakr-el-Bar se inu je eeremonijozno priklonil. — Fortuna de guerra, senor capitan, — je rekel v gladki španščini. — Kako vam je ime? — Jaz sem Don Paulo de Guzman, — je odvrnil mož ter se vzravnal. Govoril je z zavestnim ponosom in očividnim zaničevanjem onega, s katerim je govoril. — Tako, torej iz dobre družine. Dobro rejen in močan. Na su ženskem trgu v Alžiru dobim lahko dvesto filmov (španskih zlatnikov). Okupite se lahko z petsto. — Por las entranas de Dios! — je zaklel I>on Paulo, ki je kot vsi pobožni španski katoliki ljubil posluževati se pri kletju anatomije. Bog ve, kaj vse bi še dostavil v svojem srdu, če bi ga Sakr-el-Bar zaničljivo ne prekinil. — Rad i vaše surovosti in pomanjkanja uljudnosti, bo znašala odkupnina tisoč filinov, — je rekel. Nato pa se je obrnil proti svojim ljudem ter ukazal: — Odvedite ga. Naj se uljudno postopa ž njim, dokler ne pride odkupnina. _______ Odvedli so ga proklinjajoeega. Z {jstalimi je Sakr-el-Bar na kratko postopal. Vsem je ponudil privilegij odkupnine in trije so sprejeli to ponudbo. Ostale je izročil oskrbi Biskaina, ki je bil njegov kalja ali poročnik. Predno pa je storil to, je poklical k sebi prvega častnika ter ga vprašal, kakšni sužnji so tffc krovu. Izvedel je, da jih je nekako ducat, ki so bili zaposleni na ladji z manjšimi dolžnostmi, — trije Židje, sedem mohamedancev in {Iva krivoverca — in da so vse pognali navzdol, ko je pretila nevarnost. ^ Na povelje Sakr-el-Bara so jih privlekli iz teme, v katero so jih pahnili. Ko so mohamedanci izvedeli, da so padli v roke svojih lastnih judi in da je njih "suženjstva konec, so pričeli kričati od veselja ter slaviti Alaha. Trije Židje, močni mladi ljudje v črnih tunikah, ki so jim padale do kolen in s črnimi čepicami na ((lavi. so se ameljali priliznjeno, upajoč najboljše, ker so padli v roke ljudi, ki so jim bili bližji kot kristijani in zvezani z vezmi skupnega sovraštva do Španske in skupnega trpljenja iz rok 6pan- Letski list "Narodni mir" pri-občuje dobesedno Ljetninovo oporoko, ki so jo ruski boljševiki pred javnostjo prav skrbno skrivali in zataijevali. Oporoka kaže v jalsni luči glajvne politične nazore ruskega diktatorja. Oporoka se glasi: "Sodrugi: Ko je' leta 1921., po štirih letih svoje komunistične vladavine, prišla svojetska republika skoraj na rob propada, je bila moja glajvna naloga, da-oživim umirajoče truplo z obnovo na osnovni podlagi V ta namen sem se zatekel k Nepu (Novaja ekonom i-českaja politika), k instituciji, ki sem jo ustvaril jaz. — Ta Nep maj bi ves zasebni kepital, ki je obstojal v sovjetski Rusiji, uvajal v industrijo in trgovino. Oživil naj bi zopet bančni in tranzitni sistem, četudi sem dobro vedel, da bi ne-umerjena vporaba tega zdravila raogla tvoriti jn^itežje izdajstvo nafših tendenc, ker bi se moglo z nadaljevanjem politike koneesij dovesti do vzpostavitve kapitalističnega reda in poizneje do uničenja vseh pridobitev proletariat a. Bilo je na vsak način potrebno, da se Rusija zopet oživi z vseg .-'začasno vporabo močnega strupa. Šele takrat, ko bi Rusija prema- Dosti jih je imel. Na Hrvaškem so pred kratkim a-retirali pustolovca, ki je imel . najmanj sto ljnbic. — Skrivnost turškega harema. Halo je manjkalo, da beg ni ubil prefrigane ga sleparja. gala krizo in bi došla do. ozdrav_;ter se vla6iti po javnih hižah Tfl_ ljen»a. bi moral izvrsevajec maje ko je kmalu pQstal žrtey propalih Zagrebška policija je pred kratkim prijela v svojem revirju opas-nega tatu in pustolovca. Mož se piše Suljo Kelerčič ter je doma iz Sarajeva. V Zagrebu se je bavil s sumljivim prodaj a janjemj čre-šenj. Ker se je izdajal za trgovca, ni pa imel nobenih dokumentov, s katerimi bi lahko dokazal rstini-tost svojih navedb ter se je sploh obnašal zelo čudno, je prišla njegova svoboda kmalu na policijski indeks, z indeksa v zapor in iz zagrebške ječe so ga naposled odpravili v Beograd, kjer se je do-znala sledeča zgodba. Kmalu po koncu svetovne vojne je Suljo odpotoval v Carigrad, kjer baje živi njegov brat. Tam je stopil v službo pri Hila-Lami (Rdečem polumesecu). Dobil je nameščence \\ kuhinji. Prejemal je dovolj lepo plačo in sploh vse, kar je mu je bilo potrebno za pošteno življenje. Življenje v kuhinji mu je jako dobro prijalo. Ker je dosti in dobro jedel, se je razvil v zalega mladeniča, za katerim so begale oči marsikaterega dekleta. Kmalu si je celo izprosil dostop v neko društvo mladih Turkov. Ta družba ga je popolnoma izpridila. Suljo je začel popivati, kvartaiti Ker je bil zelo zvit, mu policija nikoli ni - prila na sled. Tatič in pustolovec Suljo bi bil morda za vedno ostal v Carigradu, da ni doživel tamkaj sledečo neprijetno dogt>divščino: Spoznal je bil namreč nekoliko evnuhov, ki so mu začeli pripovedati o skritih čarih v turških haremih ter o lepotah vitkih bul, ki ubijajo svojo mlado življenje za strogo zaprtimi vrati. Suljo je zahrepenel po haremskem življenju. Dogovoril se je z evnuhi, da ga spravijo v harem nekega bogatega earigraj-skega bega, ki je mladega pustolovca s»prejel v svojo službo, misleč, da je to običajen evnuh. Pod krinko evnuštva je preživel dober mesec dni. Haremske bule so seveda kmalu doznaie za tajnosti novega« evnuha, toda so to spretno prikrivale. Toda Suljo je bil vsled velike objestnosti nepreviden in nekega dne ga je beg zalotil. Jezen je šinil beg pokoncu, zgrabil za nož ter hotel zaklati prevaranta. Suljo pa je bil umejši od napadalca, katerega je zgrabili za vrat, nato pa razbil šipo m skočil skozi okno na ulico. Iz Carigrada se je naskrivoma prelisičil Čez turško mejo na bolgarska- tla, kjer je Kretanje parnikov - Shipping News M. julija: LnUthu, Cherbourg: Boulogne; Albert Belita. Orce. Cherbourg. n. Julije: Canople, Cherbourg: julija: Ham. Veendam, Hamburg; SI. JulUe: Seeland, Cherbourg. 1. evguate: Muenchen v Cherbourg ln Bremen S. avgusta Olympic, Cherbourg; George Washington, Cherbourg; New Amsterdam Boulogne; Conte Rosso. Genoa; Hans; Cherbourg in Hamburg; Selgenland Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina, Genoa 8, avgusta: Resoute, Cherbourg In Hamburg; Co lumbvu. Cherbounr ln Bremen; Re ubUc. Cpherbourg In Bremen i avgusta: Aquitanla, Cherbourg: Rochambeau Havre; Luetxow, Bremen; Ohio, Cher bourg 7 avgusta Belgenland. Cherbourg; Colombo, Ge noa; Minnekahda, Cherbourg in Bremen; Wuertemberg, Cherbourg ln Bremen a avgusta: President Wilson Trat t. avgusta: Homeric, Cherbourg; Lancastrla, Cherbourg; President RooSevelt, Cherbourg ln Bremen; Deutschland, Cherbourg !r Hamburg; Ryndam, Boulogne 12, avgusta: Derfllnger v Bremen; Suffren v Ham 13. avgusta: America, Cherbourg In Bremen; Stut gart, Cherbourg in Bremen 14. avguste: Mongolia, Cherbourg 16, avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic, CheJ bourg; Lafayette. Havre: Clevelanl Cherbourg In Hamburg; Orbita, Chef bourg: Rotterdam. Boulogne; Glulf Cesare, Genoa 17, avgusta: Sierra Ventani. Bremen 1t, avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. Che^ bourg ln Hamburg 20 avgusta: Paris,VHavre; Mauritania. Charbour York, Bremen; Conte Verde, Genoa 21. avgusta: Arabic. Genoa: Tburingia. Cherbou^ In Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg; President ITar je spravilo v zapor. Da se to ni zgodilo, bi^svet še danes ne vedel za njegove tajne in Suljo bi lepo dalje kradel, dokler bi mu roka pravice na skratila svobode vsled kakega drugega krivičnega dejanja. Jeli Vaša navada braniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena« Denarna nakamla v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PREKMORSKIH PA-kOBRODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y. Mussolini je brez dvoma zmožen človek, a zakaj je treba vedno take grdo gledati? Kje se nahaja IVAN TOMŠIČ, doma iz Knežaka, štv. 44 pri St. Petru na Krasu, Notranjsko, sedaj Julijska Benečija, Italy. Išče ga sestra iz starega kraja, prosim, da se oglasi. Mary Tomšič, 4058 St. Clair Ave., Cleveland, O. (3x 24, 25, 26.) /i 9/' €1-. Jjgpg^ /i; Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOB j« itmen>B potovati t ■turi kraj, je potrebno, da M natančno poučen o potnih listat prt« Ijagt in drosib atvmreh. Pojasnila, ki vam jih .......... dati Taied nage dolgoletno lifcnftnJu Tam bodo gotovo t korist; todl pri. poročimo vedno le prvovrstne por nlke, ki Imajo kabine tudi ▼ m. ra» redu. Glasom nore naselniške postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ■iamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tndi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.C. ter se bo vsak lahko povrnil nazaj v Združene države brez vizeja ameriškega konzulata zunaj. Kako dobiti svojce is starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih« od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Največji, najrazkošnejšl in najhitrejši z oljem kurjeni ploveč v Sredozemsko morje Parnik GIULIO CESARE odpluje iz New Yorka proti Genovi 14. AVGUSTA Sprejemamo tudi prijave za bodoča odplutja Giulio Cesare 18. septembra. Niriiiiioi: Generale luKa tu ItiSi-Avi ric« Shrppiag Corp. 1 State St.. New York City nraak Sakser State 98 Portland* St., How York Pozor čitatelji. Opoiorfte trgovce te p* brtnike, pri katerik kapa* Jote ali naročate im sto ■ »jik postrežbe smdoroljki, da oglašujejo ▼ listo "Glas Varoda". S Um boste istregB vsem VpraTC "Glas Wared*" Prav vsakdo— kdor kaj Ude; kdei kal ponuja; kdor kaj kapujej kdor kaj prodaja) prgt vsakdo prisnaTa, da !ma]f ftaderlt tspek — mali oglasi f M Glai Vflilio rojaki, hasoOajte 8K m 'GLAS NAHODA', NAJVBftJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDKUŽENm D&iAVAB.