8554 AA	60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
4 O A
Primorski
■

neviuk
Posiuma piačana v gotovuu	1*
Abb. postale 1 gruppo LCIia 5UU llT
Leto XXXVIII. St. 232 (11.360)
TRST, nedelja, 24. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ohraniti odprto mejo
Strogi stabilizacijski ukrepi v Jugoslaviji odražajo vso težavnost njenega gospodarskega položaja, predvsem zastajanja proizvodnje, večanja primanjkljaja v plačilni bilanci in ogrožanja zunanje likvidnosti zaradi hudih zadolžitev. Drastičnost ukrepov potrjuje, da z njimi ni bilo mogoče več odlašati; prisotni so tudi očitki, da so bili podvzeti z zamudo.
Ni naša naloga ugotavljati zakaj je do takega položaja prišlo in ali je večji delež krivde zanj na svetovni gospodarski krizi, ki se je začela z tnaftnc krizo*, ali v lagodnosti domačega gospodarjenja, oziroma preseganja notranje potrošnje čez meje zmogljivosti, v slabo načrtovanih investicijah ali neizpolnjevanju raznih ukrepov in samoupravnih dogovorov. To bodo morali storiti odgovorni dejavniki in vsa jugoslovanska samoupravna družba sama, in nobenega razloga nimamo, da ne bi zaupali, da bo to narejeno, čeprav tudi za ceno še bolj radikalnega ukrepanja in zaostrovanja individualne in kolektivne odgovornosti. Navsezadnje je morala jugoslovanslca družba med vojno in v vsem povojnem obdobju premagovati težave, ki verjetno niso bile manjše od sedanjih in je iz konfrontacije z njimi vedno izšla zmagovita. Način, kako so množice reagirale na te ukrepe, nas lahko v tem samo potrjuje. Prav tako nas lahko v tem potrjujejo odmevi na te ukrepe v svetu, med katerimi prevladuje zaupanje v sposobnost družbenih sil Jugoslavije, da bodo kos nelahki nalogi.
Ko v teh dneh beremo in poslušamo izjave ljudi na vodilnih mestih v federaciji in posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah, pa tudi glasove iz baze, nujno prihajamo do zaključkov, da je pr’ vseh močno prisotna zavest skrajne resnosti položajav obenem pa tudi odločenost, da se ta položaj premosti za ceno odpovedi, nikakor pa ne za ceno odstopanja od splošne usmeritve, ki je neločljivo vezana na sistem samoupravne družbe in demokracije samoupravnih interesnih skupnosti. V tem je nedvomno potrdilo čvrstosti notranjega političnega sistema in mednarodne kolokacije države ter odgovor vsem tistim, ki zunaj države, pa tudi v njej, računajo na pretrese, ki bi, lahko porušili vse, kar je bilo med narodnoosvobodilnim bojem in v povojni graditvi samoupravne socialistične družbe doseženo.
Trst in Gorica sodita glede na soseščino z Jugoslavijo oziroma Slovenijo, nedvomno med najbolj občutljive opazovalnice, s katerih se tudi najbolj konkretno odsevajo učinki gospodarskih ukrepov v Ju goslaviji. Odprta meja, ki je sad dolgoletnih prizadevanj na obeh straneh in obenem tudi dokaz odprtosti jugoslovanskega sistema in njene mednarodne politike, je bila in je barometer, ki dokaj na tančno beleži tudi najmanjša nihanja.
In kako sta obe mesti reagirali na stabilizacijske ukrepe v Jugoslaviji, oziroma na posledice, ki so jih imeli na tej strani meje? Objektivno je treba ugotoviti, da z veliko zaskrbljenostjo, ki presega zgolj sebične interese, če izvzamemo nekatere zares redke histerične reakcije v dobro znanih skrajnih desničarskih krogih, so vse družbene strukture od političnih do upravnih in gospodarskih izključile vsak dvom glede pravice Jugoslavije da sprejema ukrepe. ki lih ima za potrebne za premostitev težkega gospodarskega položaja. Zaskrbljenost nima političnih, pač pa gospodarske razloge v neovrgljivem dejstvu, da je posebno Trst. pa naj so bile in so v določenih krogih še prisotne tendence zapiranja, gospodarsko od visen od svojega naravnega zaledja. Odprta meja pomeni pomemben vir življenja, ki ga danes, ko je ta vir začasno praktično usahnil, nihče več ne zanika, ker je preveč očiten, saj se je že in se bo v naslednjem razdobju še mnogo bolj odrazil na hudi krizi ne le trgovinske, pač pa tudi vrste drugih dejavnosti. Se več danes celo nasprotniki ali vsaj tisti, ki se ne navdušujejo za sodelovanje z Jugo slavijo ugotavljajo, da je bilo zgrešeno, da se je Trst udajal iluziji lahkega zaslužkarstva z jugoslovanskimi kupci, ki so prinašali na stotine milijard lir. ni pa naredil pomebnejšega koraka (ali mu ce lo nasprotoval), ki ga predstavlja industrijsko sodelovanje tudi na
širšem območju obmejnega pasu in preko njega.
Zato so danes pri nas daleč močnejši tisti glasovi, ki bi skupaj z jugoslovanskim gospodarstvom želeli iskati poti tesnejšega, toda kvalitetnejšega in zato tudi trajnejšega gospodarskega sodelovanja. Ti krogi izražajo tudi željo, da bi imeli restriktivni ukrepi v Jugoslaviji omejeno trajanje in da bi bili omiljeni vsaj kar zadeva maloobmejni promet, ki je dajal toliko krvi obmejnemu gospodarstvu na obeh straneh in v marsičem omogočil tudi že komplementarnost sosednjih področij.
Slovenci v zamejstvu pa smo na stroge restriktivne ukrepe v Jugoslaviji reagirali z zaskrbljenostjo še iz dodatnega, v mnogo-čem celo prvenstvenega razloga. Odprta meja pomeni za nas stik z matično deželo, kot pomeni stik z matično deželo za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Bil' smo tista komponenta naše družbe v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki smo jo gradili najbolj zavestno, najbolj zavzeto, najbolj zainteresirano. Brez odprte meje bi bili odrezani od živih sokov matičnega naroda, naš položaj bi bil neprimerno težji, asimilacijski pritisk bi bil vedno večji. Preko meje smo ustvarili dobesedno kapilarno sodelovanje na kulturnem, športnem pa tudi zgolj človeškem področju, ki ni bilo omejeno samo na našo narodnostno skupnost. Odorta meja je nam in vsemu obmejnemu prebivalstvu prišla v kri in meso kot inštitucija, brez katere bi ne mogli dihati, se razvijati m krepiti. Prišla nam je v zavest kot občutek varnosti in zadovoljstva, da živimo na območju, na katerem smo s skupnimi navori ustvarili že prislovično naibolj odprto meio v Evropi in v praksi uvehavili helsinško načelo mednarodnega sodelovanja in varnosti.
Restriktivni ukrepi za prehajanje meje tudi v maloobmejnem prometu so nas zato presenetili in nas zaskrbljujem. Sprejemamo na znanje zagotovila o njihovi začasnosti in zagotovila o olajšavah za izmenjave na področju kulture, športa, delovne sile. družinskih odnosov in še kje, toda zaskrbljenost ostaja.
Ko izražamo željo, da bi bilo v maloobmejnem prometu v najkrajšem času povišan-' število letnih prehodov brez vologa. da bi kmalu bili tudi ostali ukrepi v zvezi s prehodom meje ukinjeni, ne delamo tega samo iz zornega kota interesov narodne manišine. marveč iz iskrene in globoke želje, da bi učinek ukrepov za gospodarsko sanacijo v Jugoslaviji bil čim hitrejši in čim večji. V te j želji smo tudi mi pripravljeni sprejeti svoj delež, ki pa ne bi smel biti tak, da bi odprta meja — naš ponos — ne bila več to, kar je bila doslej.
JOŽE KOREN
PRED RAZPRAVO 0 FINANČNEM ZAKONU
Andreatta se samo šali Spada lini ju pa gre zares
Vse manj možnosti za preživetje vlade • Andreatta sprožil val polemik - Spadolini hladno sprejet v Turinu
RIM — Vse več je takih, ki so že prepričani, da Spadolinijevi vladi ne bo uspelo prestati preizkušnje, ki jo predstavlja odobritev finančnega zakona: pa ne samo zaradi številnih nasprotij, ki jih zakon vsebuje, temveč tudi vsled vse bolj napetih političnih odnosov v vladi sami.
Protagonist zadnjega dogodka, ki je preplavil kronike, .je sam zakladni minister Andreatta: ob zaključku razprave v komisiji za proračun, je demokrščamski minister povzel zamisel socialista Cic-chitta in kot za šalo iznesel predlog o zamrznitvi plač in cen za obdobje vsaj šestih mesecev. Pojasnil je, da je elektronskemu računalniku zaupal izračun konkretnih učinkov take izbire, ki je neposredno posneta po francoskem modelu: izračun naj bi obetal zajeten porast kosmatega nacionalnega dohodka, občutno izboljšanje plačilne bilance do tujine, pa tudi konkretno možnost za ponovno oživitev investicijske politike. Kmalu zatem pa je Andreatta vendarle pojasnil, da «ni šlo za resno zadevo*.
Resnici na ljubo pa je izjava, kot da bi dregnil v sršenje gnezdo, vzbudila val polemik. Ne samo, ker se je mnogim zdelo dokaj nenavadno, da neki minister pride s tovrstnim predlogom na dan prav v trenutku najintenziv-nejše razprave o gospodarski politiki vlade in brez pravega posvetovanja z njenimi ostalimi člani, temveč tudi zato, ker je prav Andreatta v prvi vrsti odgovoren za finančni zakon, ki ga bodo 8. novembra predstavili v parlamentu, kjer bo kot na prvo oviro‘takoj naletel na plaz dopolnil in popravkov radikalcev. To pa je dokaz, pripominjajo mnogi, da niti sam Andreatta ne jemlje resno svojega predloga. Poleg tega pa opozarjajo na globoke razlike med Italijo in Francijo. Mitterrandu ni težko uresničevati take politične izbire, saj ima podporo države, ki ga je izvolila z več kot 50-odstot-no večino — pa ne samo to: pariška vlada je konkretno dokazala, da razpolaga s številnimi sredstvi za resničen nadzor nad cenami. «Andreattov predlog bi se dejansko prevedel zgolj v zamrznitev plač in to prav gotovo ne vseh, ampak samo delavskih*, so soglasno izjavili mnogi sindikalni voditelji. Generalni tajnik UIL Benvenuto, v dnevniku PSI na primer trdi, da gre za popolnoma nesmiselno predpostavko.
Izvedelo se je. da niti Giovanni Spadolini ni bil navdušen nad predlogom svojega ministra. Vendar pa ima ministrski predsednik še vrsto drugih težav. V Torinu, kamor se je odpravil na otvoritev razstave o Garibaldiju, ga je dočakala hrupna manifestacija nezadovoljstva stotin delavcev v dopolnilni blagajni: ob vhodu v palačo Carignano je predsednikov
llllllllliminilHIIIIIIIHMHmilinMIMIIMIUHmillllltlUfltllllMIIMIIHIIIIIIIHnilHIIMHMIMIlMIIIIMIIHIIIMMIII
V NOVEM MESTU KONGRES ZSMS
Slovenska mladina ocenjuje delovanje svoje organizacije
NOVO MESTt?. - V Novem mestu so se včeraj zbrali na 11. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije mladi delegati vse Slovenije, da bi razpravljali in o-cenili delo, ki so ga opravljali v zadnjih štirih letih po novogoriškem kongresu in si zadali smernice za nadaljnje delovanje. Kongresa slovenske mladine so se poleg uglednih predstavnikov slovenskega družbenopolitičnega življenja in mladine iz drugih republik udeležili tudi predstavniki zamejske mladine iz Koroške in iz I-talije, med katerimi delegacija mladinskega odbora SKGZ.
Delegate in goste je v imenu centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva pozdravil predsednik centralnega komiteja ZKS Andrej Marinc.
Uvodno poročilo kongresa je podala predsednica republiške konference ZSMS Darja Colarič. Njeno izvajanje je bilo zelo realistično in obenem kritično do sedanjega položaja v Jugoslaviji in podrobneje do delovanja ZSMS. Obravnavala je vsa pereča vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi, od za poslovanja, stanovanjskega vprašanja pa do izobraževanja, vklju-
čevanja mladih v delegatski sistem. Poseben poudarek je Cola-ričeva dala vlogi Zveze socialistične mladine Slovenije kot frontni demokratični in samostojni organizaciji, v kateri bi morali mladi izraziti svoje interese. Kritično se je dotaknila vprašanja ali je mladinska organizacija borbeno in odločno prispevala k uresničitvi ciljev, ki si jih je zadala v Zadrem obdobju in zaključila svoj poseg z naslednjimi besedami: »Bodimo v našem boju odločni in hkrati sposobni razumeti tudi napake, bodimo predrzni in hkrati preudarni, bodimo neizprosni in hkrati demokratični, bodimo kritični in hkrati dopuščajmo kritiko našega dela, skratka bodimo v tem boju revolucionarna mladinska organizacija.*
Po začetnem plenarnem zasedanju se je delo nadaljevalo v komisijah. V eni izmed teh je spregovoril tudi predstavnik mladinskega odbora SKGZ, ki je v svojem pozdravnem nagovoru seznanil delegate z dosedanjimi dosežki in problemi na področju obmejnega sodelovanja s položajem slovenske manjšine v Italiji in opozoril na negativne posledice, ki jih lahko Imajo zamejski Slovenci po uvedbi restriktivnih ukrepov zveznega izvršnega sveta.
avtomobil zasula toča pet— in de-setlirskih kovancev. Spadolinijeva turinska turneja se je potem nadaljevala z ledenim sprejemom, ki ga je predsedniku turinski župan pripravil med razpravo, ki je razstavo odprla. Komunist Novelli je izjavil, da ne namerava govoriti o Garibaldiju in je raje prizadeto dal seznam dramatičnih problemov, ki jih je gospodarska kriza povzročila v Turinu in njegovi deželi. kjer je danes 150 tisoč brezposelnih in na desetine tisočev delavcev v dopolnilni blagajni.
R. G.
Carstcns bo jutri prispel v Italijo
RIM — Zahodnonemški predsednik Karl Carstens bo prispel jutri na petdnevni obisk v Italijo. Prva dva dneva bo imel pogovore v Rimu, nato bo obiskal Palermo in Milan, v četrtek pa ga bo v Vatikanu sprejel tudi papež Janez Pavel II.
IZJAVI FIORETA IN ZANONEJA
Odpraviti omejitve za prehode čez mejo
RIM — Italija stalno sledi razvoju dogodkov po zadnjih ekonomskih ukrepih, ki jih je sprejela jugoslovanska vlada v svojih stabilizacijskih prizadevanjih. To je izjavil podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Mario Fioret, ki je dejal tudi, da Italija upošteva in razume vzroke, zaradi katerih je Jugoslavija morala sprejeti stabilizacijske ukrepe, kot tudi njihovo začasnost in izrednost, da pa ne bi smeli okrniti obmejnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki že več časa predstavlja temeljno vrednoto dobrososedskih odnosov med obema državama. Fioret je tudi poudaril, da ja italijaaska vlada imela vedno razumevanje za težave, ki so se pojavile zaradi izrednih okoliščin. da so pa vendarle skrajno zaskrbljujoči prvi podatki, ki govore o osebnem prometu preko meje, izjeme, ki so jih sklenile uvesti jugoslovanske oblasti, pa niso privedle do nobenega bistvenega izboljšanja tega vprašanja.
O istem vprašanju je govoril v Vidmu tudi tajnik PLI in poslanec Valerio Zanone, ki je dejal, da so omejevalni ukrepi na meji v ostrem nasprotju z videmskim sporazumom, pa tudi s pogodbo o sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Zato je zahteval, naj se na meji takoj vzpostavi prosto prehajanje oseb čez mejo med obema državama in to brez obveznega denarnega pologa.
IZJAVA SEN. JELKE GERBEC OB OBNOVITVI RAZPRAVE 0 GLOBALNEM ZAŠČITNEM ZAKONU
KD vztraja pri nesprejemljivem ločevanju Slovencev v kategorije
Konec novembra avdicija v naši deželi - Sen. Vernaschl upa, da bo mogoče razlike zmanjšati - Omejevalno stališče podtajnika pri predsedstvu vlade Olceseja
V zvezi z vestjo, da se je v Rimu po večmesečnem premoru sestal ožjd senatni odbor za pripravo zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, smo slovensko komunistično senatorko Jelko Gerbec zaprosili za dodatna pojasnila, ki nam jih je rade volje dala:
»Ožji odbor prve ustavne komisije v senata se je sestal po dolgem premoru. Začeli smo s kratko ilustracijo komparacij, ki sva ju predložila koordinator Verna-schi (v glavnih obrisih) in jaz (vseh členov in vse problematike štirih zakonskih osnutkov), ter z bežnim pregledom glavnih vprašanj, ki razlikujejo predložene zakone.
Sklenili smo, da ta pregled še nekoliko poglobimo na prihodnji seji, ki bo v sredo 27. oktobra, da se izrečejo tudi člani odbora, ki tokrat niso bili prisotni. Na tej prvi seji so bili namreč prisotni, poleg presedajočega senatorja Vernaschija, še senatorji Beorchia za KD, Fontanari kot podpisnik osnutka Slovenske skup-
nosti ter Berti in jaz za KPI. Določili smo tudi, da se konec novembra podajo člani odbora v Furlani jo-Julijsko krajino na avdicije s predstavniki organizacij in ustanov.
Seznam vseh slovenskih organizacij Trsta, Gorice in Vidma, sem pred časom že predložila in sicer v dveh oblikah: seznam vseh organizacij, laičnih in katoliških, in seznam pomembnejših osrednjih organizacij. Na sestanku je bil še govor o potrebi, da se zaslišijo tudi zastopstva dežele in krajevnih ustanov vseh treh pokrajin.
Seveda so že prišle na dan prve močne razlike s senatorjem Beor-chio, ki je trmasto zagovarjal stališče KD glede vprašanja določitve teritorija in izjavil, da glede m to KD odstopa od svojega predloga, da se določita dva seznama občin, ki naj bi uživale različno stopnjo pravic, da se opustijo občine videmske pokrajine, da se te pristojnosti ne prepusti deželi, (kar predlagajo drugi o-snutki). Sen. Beorchia je tudi zagovarjal potrebo, da se predno-
PO DESETLETNEM BEGU ZAKASNELI USPEH ITALIJANSKIH PREISKOVALCEV
V	MADRIDU ARETIRALI NEOFAŠISTA CICUTTINIJA
DOMNEVNEGA KRIVCA ZA PETOVELJSKI ATENTAT
| \
V	odsotnosti je bil obsojen na 11 let zapora zaradi sodelovanja pri poskusu preusmeritve nekega letala z ronskega letališča - Pri aretaciji so sodelovali funkcionarji Digosa iz Vidma
K sreči so vsi papirji iz »domačih* rok romali v roke beneškemu tožilcu Fortuni, ki je formalno obtožil odgovornosti za petovelj-ski atentat prav Cicuttinija. Do tega zaključka je prišel n# podlagi analize glasu neznanca, ki je
karabinjerje zvabil v petoveljsko past. Iz magnetofonskega posnetka telefonskega poziva karabinjerjem so izvedenci ugotovili, da je neznanec doma s spodnjega toka reke Nadiže. Če ni bil to Ci-cultini, je bil skoraj gotovo eden od njegovih «kameradov». Bivši misovski kolovodja pa je kaj kmalu poskrbel, da bi prelisičil foni-čne izvedence, saj se je kaj kmalu po obtožbah beneškega javnega tožilca Fortune operiral v Švici na glasilkah. Denar za tako operacijo so mu seveda priskrbeli njegovi somišljeniki iz Italije. Baje se je zanj zavzel sam misovski tajnik Almirante. Kako pa so i-meli v čislih Cicuttinija italijanski neofašistični krogi dovolj zgovorno potrjuje podatek, da je bil Cicuttini neke vrste tajnik in de-
VIDEM — V petek popoldne so v Madridu agentk posebnih oddelkov španske policije s sodelovanjem funkcionarjev Digosa iz Vidma aretirali 35-letnegn neofašista Carla Cicuttinija, ki je bil v odsotnosti obsojen na 11 let zapora zaradi sodelovanja pri preusmeritvi nekega potniškega letala z ronskega letališča oktobra leta 1972 in ki je bil obenem obtožen, da je vpleten v petoveljski atentat.
Namestnik videmskega Uvestorja Romano je na včerajšnji tiskovni konferenci navedel, da se je načrtno iskanje pobeglega Cicuttinija začelo pred dobrim letom, predvčerajšnjim pa so ga aretirali v Mart idu, kjer je živci pod lažnim Imenom.
Bivši tajnik misovske sekcije iz San Glovannija al Natisom: je bil
na begu vse od spodletelega poskusa preusmeritve potniškega letala z ronškega letališča, v katerem je izgubil življenje 21-letni ne-ofašist in bivši padalec Ivano Boccaccio iz Vidma. Cicuttini mu je; namreč za akcijo izročil svoj samokres tipa «luger», priskrbel mu je padalo in ga s svojim avtomobilom iz Vidma prepeljal na tržaški avtobusni terminal za ronško letališče. V istem avtomobilu so Cicuttinija leto prej zasačili varnostni organi, ko je na Almiran-tejev shod na Goldonijevem trgu v Trstu peljal železne drogove, verige in pendreke. Za ta podvig je moral plačati le 80 tisoč lir globe, sodnikom se je bržkone «smilil» zaradi invalidnosti; kot otrok je namreč izgubil levo roko v eksploziji neke bombe. Vsekakor pa ga ni invalidnost motila, da je bil med vodilnimi možgani neofašistične organizacije »Ordine nuovo* za Furlanijo. Preusmeritev na ronskem letališču je bržkone prav on načrtoval, a s preventivnim begom v tujino se je ob podpori svojih «kameradov* spretno izognil roki pravice.
Kritij je navsezadnje imel Cicuttini kot skoraj vsi fašisti iz Furlanije - Julijske krajine čisto dovolj. Dovolj je, da se spomnimo, kako je potekala preiskava po petoveljskem atentatu, v katerem so v eksploziji z razstrelivom natrpanega avtomobila izgubili življenje trije karabinjerji, pa nam je jasno, da je kljub jasnim namigom na fašistično ozadje in odgovornost nekdo ščitil furlanske «ka-merade*. Karabinjerji so pod vodstvom polkovnika Mingarellija poslali za rešetke sedem Goričanov, ki niso imeli z atentatom blage veze. Na procesu se je izkazalo, da so bile obtožbe neutemeljene in bržkone tudi «zrežirane», da se je moral pred sodniki zagovarjati celo polkovnik Mingarelli, ki so ga obtožili, da je izkrivil preiskavo. Visoki karabinjerski častnik pa se je še nekako izmazal, saj so ga oprostili, češ da se je samo »zmotil* v svoji vnemi pri iskanju krivcev za vsako ceno.
sna roka Stefana Delle Chiaie za Španijo in bržkone tudi za Evropo.
Deset let bega pa je vsekakor preveč tudi za tako pomembno o-sebnost v fašističnem prevralni-štvu. Ob petkovi aretaciji se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj niso Cicuttinija izsledili prej, ko ni bila nobena skrivnost, da se pod lažnim imenom skriva v Madridu. Morda pa je tudi on podobno kot umirajo'i Pagliai povsem nenevaren za tiste, ki so izza kulisja vlekli niti črnega pre-vratništva.
Med Italijo in Egiptom številne stične točke
RIM — Včeraj se je zaključilo zasedanje italijansko - egiptovske mešane komisije. Ob tej priložnosti je Italijo obiskal tudi egiptovski ministrski podpredsednik in zunanji minister Kamal Hasan Ali. Ob zaključku zasedanja so izdali uradno poročilo, iz katerega izhaja, da so se v pogovorih
dotaknili različnih mednarodnih vprašanj, s posebnim poudarkom na bližnjevzhodni krizi. Zesadanje je potrdilo veliko število enakih stališč do raznih vprašanj, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo Italija dala Egiptu posojilo v višini 145 milijonov dolarjev, ki naj bi služilo predvsem za področja prehrane, gradenj in infrastruktur.
V Kairu so včeraj podpisali tudi pogodbo o tehnično-vojaškem sodelovanju med obema državama.
BUENOS AIRES — Argentinsko združenje za človekove pravice je na tiskovni konferenci oznanilo najdbo skrivnega pokopališča, na katerem je pokopano 400 neidentificiranih trupel, za katere menijo, da pripadajo nekaterim od dvajsetih tisočev «pogrešanih» in izginulih med hudo protigverilsko represijo neposredno po vojaškem udaru 1976. Na pokopališču so pred številnimi pričami odkrili 88 skupnih grobov, kamor so trupla zagrebli v kartonskih škatlah
NADALJUJE SE BBBŠTNIK0V0 SREČANJE
GLEDALIŠČE MED LJUDI!
Pod tem geslom so pripravili v teh dneh vrsto gledaliških nastopov po vsej Štajerski ■ Partizanski miting z «Gledališčem ljudske vstaje>
(Od našega poročevalca)
MARIBOR — Praznik gledališča in umetniške odrske besede se nadaljuje. Borštnikovo srečanje je po uvodnih slavnostih, otvoritvah razstav, podelitvah zlatih značk in plaket zaslužnim gledališkim delavcem vse v lesku- gledališke ustvarjalnosti, v oklepu boginje Talije, kateri pravzaprav «služi*. Pa ne samo to. Borštnikovo srečanje je tudi in predvsem ljudski praznik, praznik tistih, ki jih umetniška beseda privlači, a nimajo vedno priložnosti da bi ji prisluhnili v reprezentativni dvorani Zato gre manifestacija med ljudi, gledališčniki potujejo po širši mariborski regiji po vsej štajerski, da bi bila participacija čim bolj množična. Težko je opisati ali samo našteti vse prireditve, ki spremljajo tekmovalni program, saj gredo od znanstvenih simpozijev, mladinskih predstav in recitalov vse do razstav, literarnih večerov in drugih nastopov.
Pomembno vlogo na BS ima tudi Gledališče ljudske vstaje, ki prav letos praznuje jubilej -10-letnico obstoja. V tem obdobju je to potujoče gledališče imelo skoraj 300 predstav v kasarnah, na kmetijah, o tovarnah itd. ter s svojim poslanstvom, s svojim borbenim sporočilom navezovalo občinstvo na izročila in tradicijo NOB. Tako je bilo tudi včeraj opoldne na velikem partizanskem mitingu v Leskovcu pri Slovenski Bistrici, kjer se je, kljub dežju in mrazu, zbralo veliko ljudi, da prisluhne besedi Gledališča ljudske vstaje. Nepozaben dogodek je bil to, ki je še enkrat dokazal strnjenost in zavest ljudi, katere ne more omajati še tako huda gospodarska kriza.
Tekmovalni spored BS teče v starem poslopju Drame SNG Maribor, kajti novo gledališče se ni nared. Sinoči smo gledali predstavo Wendyja
Kesselmana »Sestri* v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, v petek pa sta bili kar dve uprizoritvi. Gledališče Glej je na malem odru zaigralo «Ni človek kdor ne umre* Velimira Stojanoviča. Če nas je lanskoletna predstava »Jaslice* nekoliko razočarala, pa so se letos gle-jevci. predstavili v lepši luči. V režiji Vinka No-derndorferja se je pred nami razpletala drama med bolniki in zdravniki, med ljudsko pametjo in znanostjo, ki vselej ne more najti odgovorov na stike, ne samo fizične, človeka. Predstava gledališča Glej je bila vsekakor pretresljiva in stisko človeške nemoči je vseskozi stopnjevala tudi ironija, ki je izvabljala grenak smeh.
Večer je zapolnil nastop slušateljev ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ki so dali v presojo občinstvu in strokovni žiriji Pinterjeve «Stare čase*. Delo angleškega dramatika Harolda Pinterja ni nič posebnega, najbrž že zapoznelo glede na sedanji trenutek v gledališču in literarni avantgardi, rešuje ga samo izostrena poetična nota. Vendar pa je bila predstava zanimiva in celo pomembna glede na dejstvo, da so se predstavili igralci, ki so si po študiju tudi mradno* pridobili ta status. V režiji Bojana Drbovca so igrali Dušanka Ristič, Saša Pavček in Bojan Umek. Igra vseh treh je bila na dostojni ravni, še posebej nas je zanimal Bojan Umek, ki je letos okrepil vrste SSG iz Trsta. Njegov angažma je bil vsekakor posrečen in dalekoviden, saj bo Umek odigral tudi » našem odru vredne in vrhunske vloge, kar je seveda potrdil že v petek v Mariboru. Drevi pa bo na sporedu težko pričakovana tSmrad opera* Svetlane Makarovič v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča.	MARIJ ČUK
stno slišijo italijanske ustanove. Na njegovo izvajanje sem odgovorila, da gre za zakon o zaščiti Slovencev, in da mora imeti zato manjšina prednost, da se ji mora dovoliti, da odigra vlogo subjekta pri določanju zakonodaje, ki naj bi ščitila njene pravice. Pri tem je menda dovolj očitno, da ne gre za kronološko prednost, temveč za politični poudarek.*
• • •
RIM — »Mislim, da bomo najpozneje v drugi polovici novembra opravili informativne pogovore v Furlaniji - Julijski krajini in da bomo lahko rezultate, do katerih bomo prišli, predložili komisiji za ustavna vprašanja,* nam je rekel Luigi Vemaschi, senator krščan-skedemokratske stranke, predsednik ožjega senatnega odbora za pripravo osnutka zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
»Lahko rečem, da obstaja poli-tična volja za rešitev problema slovenske manjšine,* pravi Ver-naschi. »Pripominjam pa, da je pristop posameznih političnih sil različen.* Vemaschi upa, da bo mogoče razlike zmanjšati med pogovori na terenu, s predstavniki tamkajšnjih organov oblasti, manjšinskih organizacij ter slovenskih in italijanskih kulturnih organizacij in ustanov. Kako hitro bo tekla priprava zakonskega besedila, pa bo, po Vemaschijevem mnenju verjetno odvisno predvsem od tega, ali bo mogoče najti srednjo pot med predlogi KPI, PSI in Slovenske skupnosti ter osnutkom krščanske demokracije, ki vsebuje nesprejemljivo načelo razlikovanja med Slovenci v tržaški in goriški pokrajini na eni strani in tistimi, ki žive v videmski pokrajini na drugi strani.
Potek parlamentarnega postopka pa bo odvisen ne nazadnje tudi od stališča Spadolinijeve vlade, ki je zdaj zavito v meglo skrivnosti. Vlada je namreč spomladi pripravila neuraden predlog zakonskega osnutka, ki pa ga potem ni dala v obravnavo parlamentu. Kolikor se ve, se ta o-snutek ne razlikuje bistveno od predloga krščansko - demokratske stranke, v nekaterih točkah pa je celo bolj restriktiven.
Predsednik vlade Spadolini je med razpravo o zaupnici v poslanski zbornici konec avgusta izjavil, da si vlada pridržuje pravico do samostojnega prispevka k razpravi o zakonu o globalni zaščiti. Senator Vemaschi meni, da »bi bilo dobro, če bi vlada morebitni osnutek predložila čimprej*; navadno namreč v takem primeru parlamentarni postopek teče dalje na osnovi vladnega osnutka. »Toda če bomo prej opravili informativne avdicije,* pravi Ver-naschi, »potem bomo lahko vladne predloge že soočili z zahtevami, ki jih bomo zbrali na terenu.*
Ali bo torej vlada sploh predložila svoj zakonski osnutek in kakšen bo njegov osnovni ton? Del odgovora na to vprašanje vsebuj« izjava, ki nam jo je dal podsekretar pri predsedstvu vlade republikanec Vittorio Olcese, ki pravi: »Bodoči državni zakon o zaščiti — in pri tem bi rad opozoril, da se je predsednik vlade med predstavitvijo vladnega programa v parlamentu skliceval na morebitno lastno pobudo vlade v tej zadevi — bo moral izhajati iz dosedanjega izkustva, tako, da bo racionaliziral in izpopolnil morda neorganskj a vsekakor pomemben sistem zaščite, ki je že zdaj značilen za narodnostno - kulturno življenje slovenske jezikovne skupine v Furlaniji - Julijski krajini.
To bo moralo biti v skladu z o-simskim sporazumom, ki je zaščiti manjšin odvzel mednarodni značaj, in je v celoti prepustil eni in drugi državi, Italiji in Jugoslaviji, skrb za ohranitev dogovorjene stopnje zaščite, od potrebnih postopnih izboljšavah.
V tem smislu se potreba po dopolnitvah kaže — ne da bi se spuščali v podrobnosti — zlasti na področju predpisov o uporabi jezika v občevanju z državno upravo in pri organizaciji šolskega sistema s poukom v slovenščini. Treba pa je vsekakor paziti, da ne bi dali določilom o zaščiti kakršnegakoli prisilnega značaja in treba je tudi jasno opredeliti o-zemeljska območja zaščite, tudi zaradi različnih stopenj ukrepov.*
Na osnovi te izjave bi mogli sklepati predvsem dvoje: prvič, da vlada še vedno resno razmišlja o tem, da bi predložila tudi svoj osnutek zakona; in drugič, da bo ta osnutek vseboval zgolj delne Izboljšave obstoječega stanja, ki pa ne bodo enake za vse pripadnike slovenske manjšine.
ANDREJ NOVAK

ZELO POMEMBEN SKLEP TRŽAŠKECA OBČINSKEGA SVETA
Občina bo postavila dvojezično ploščo na pročelje nakdanjega Narodnega doma
Resolucijo v ta namen je predstavil svetovalec «Movimento Trieste» Paro vel, podprle pa so jo stranke ustavnega loka - Proti fašisti in Lista za Trst
(Tržaški občinski svet poverja mandat občinskemu odboru, da sporazumno s tržaško univerzo postavi na pročelje poslopja, ki so ga vrnili mestni skupnosti in potrebam krajevnega vseučilišča in v katerem je bil nekoč sedež Narodnega doma, spominsko ploščo v italijanščini in slovenščini. Plošča naj obeleži ta dogodek ter izpriča obsodbo kriminalnih dejanj, ki so 13. julija 1920 dosegla višek s požigom Narodnega doma in ki predstavljajo začetek fašističnega rovarjenja v Trstu. Stroški za postavitev plošče bodo v breme občinski upravi, ki bo ob tej priložnosti tudi priredila uradno slovesnost.»
To je besedilo resolucije, ki jo je v petek zvečer po dolgi in ostri razpravi izglasoval tržaški občinski svet na predlog svetovalca gibanja (Movimento Trieste* Paola Pa-rovela. Resolucija je zelo važna, saj v svojem bistvu izpričuje neki nov odnos do objektivnega poznavanja tistih krvavih povojnih časov, ki jih je tako imenovana u-radna zgodovina prevečkrat prikazala v povsem izkrivljeni luči ali v mnogih primerih celo zakrivala. Razdejanje in požig Narodnega do-sta sta bili prvi tragični etapi pri razvoju fašističnega gibanja v naših krajih in spomin na tiste do-
godke izpred več kot šestdesetih let predstavlja politično in kulturno dediščino ne samo Slovencev, ampak tudi antifašističnega Trsta. To misel je v petek zvečer v debati zelo dobro izpričal svetovalec Spetič (KPI), ki je poudaril, da je postavitev plošče na bivšem Narodnem domu namenjena ne samo Slovencem, ampak zlasti Italijanom, ki imajo pravico do stvarnega spoznavanja novejše zgodovine mesta.
Kot smo že omenili je omenjeno resolucijo predstavil in tudi utemeljil svetovalec MT Paolo Parovel, njegova izvajanja pa so povzročila prave žolčne izbruhe ne samo faši-
aiinaititiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiHtimuimiiiimuummnimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiimiiimiiiuniuiiiiiiiii
stov, ampak tudi določenih desničarskih svetovalcev LpT, katerim pa je le deloma uspel manever, da bi odgovorno debato spremenili v prerekanje in v zmedo. Po sprejet ju nekaterih amandmajev KD, KPI in PSI, pa je prevladala razsodnost in prišlo je do glasovanja.
Resolucijo za postavitev dvojezične plošče na pročelje bivšega hotela Balkan so podprli komunisti, demokristjani, socialisti, socialdemokrat De Gioia, podžupan Pacor (PRI) in seveda Parovel (MT). Proti pa so glasovali fašisti in vsi prisotni listarji, medtem ko se je odbornik Fragiacomo (PRI) vzdržal. Parovelova resolucija je prejela skupno 25 glasov, proti njej pa je glasovalo 22 svetovalcev. Mimo političnih ocen petkovega sklepa tržaškega občinskega sveta pa ne moremo mimo dejstva, da se je v petek koalicija LpT - laiki razšla ob tako pomembnem glasovanju, kar je prvič po Cecovinijevi izvolitvi za župana.
Danes v Barkovljah podelitev značk OF
Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje nadaljuje s podeljevanjem spominskih značk OF, ki so jih do sedaj prejeli že številni aktivisti tržaškega področja.
Tokrat so na vrsti aktivistke in aktivisti Barkovelj, ki bodo prejeli to pomembno priznanje na slovesnosti, ki bo danes, 24. t.m., ob 17. uri v domači prosvetni dvorani v Ul. Cerreto 12. Na slovesnosti bodo sodelovali otroci domače osnovne šole ter mladinski pevski zbor, ki bodo nastopili v kulturnem delu prireditve. Kot že drugod bo torej tudi slovesnost ob podeljevanju spominskih značk aktivistom tega področja praznik ne samo za odlikovance, temveč za vse napredne prebivalce Barkovelj, prav tako pa tudi lep prispevek delovanju domačega prosvetnega društva, ki se je z velikim navdušenjem lotilo dela, ki je sicer zahtevno in težavno, ki pa bo, ob res veliki zavzetosti članov odbora in vseh ostalih prav gotovo obrodilo sadove in ponovno poživilo kulturno dejavnost v tem delu tržaškega predmestja.
Z OBISKA V TRŽAŠKIH MENJALNICAH
Tečaj dinarja naj bi se v kratkem popravil (včeraj je znašal 16 lir)
Jugoslovanske valute je malo, povpraševanje po njej pa narašča * Čedalje več travellers - čekov - V torek posvet na deželi
Tradicionalni sobotni živ-žav jugoslovanskih turistov - nakupovalcev po tržaških ulicah spada že v preteklost. Mesto je bilo včeraj neobičajno tiho in mirno, na nabrežjih si z lahkoto dobil parkirišče za vozilo, pa tudi okrog glavne ribarnice ni bilo avtobusov z jugoslovansko registracijo. Nekaj jugoslovanskih avtomobilov pa smo le opazili tu pa tam, vendar je bilo njihovo število po vsem sodeč zelo omejeno, kar so nam sicer potrdili tudi pripadniki mejne policije.
Zanimalo nas je, kako je z dinarjem po devalvaciji in po uvedbi nedavnih restrikcij. Ker so banke ob sobotah zaprte, smo zato obiskali nekaj menjalnic. Čeprav so se izjave uradnikov nekoliko razlikovale od menjalnice do menjalnice, lahko potegnemo naslednje zaključke. Glede kotacije dinarja, zlasti glede verjetnostnega razvoja dogodkov v prihodnjih dneh, vlada v mestu precejšnja negotovost. Menjalnice so večinoma odkupovale jugoslovansko valuto po 16. lir, v nekaterih primerih pa po 17 lir. Ponudba dinarjev je bila zelo omejena.
Glede tečaja 12 lir za dinar, ki smo ga zabeležili v petek in ki predstavlja najnižjo doslej zabeleženo kotacijo na našem območju, je večina uradnikov v menjalnicah mnenja, da je nerealen in da so ga posamezne banke uvedle zgolj iz negotovosti, iz špekulativnih razlogov ali kot pretvezo, da bi začasno odvrnile ponudnike. Tudi tečaj 16 lir za dinar ne ustreza dejanski vrednosti jugoslovanske valute — so menili — ter je pričakovati, da se bo tečaj v prihodnjih dneh nekoliko popravil, in sicer tudi zaradi tega, ker povpraševanje po dinarjih narašča.
Zdesetkan je v zadnjih dneh tudi priliv drugih valut, tako zlasti ameriških dolarjev in zahodnanemških mark, pač pa je opaziti, da vnov-čujejo sicer redki jugoslovanski turisti čedalje več travellers-čekov. Te vrednotnice pa niso posebno priljubljene v tržaških menjalnicah, kjer so si baje v bližnji preteklosti nabrali glede tega nekaj neprijetnih izkušenj. Uradnik v neki menjalnici nam je v tej zvezi dejal, da tretira z jugoslovanskimi turisti na podlagi
Za deset družin, ki morajo po siloviti eksploziji v Ul. Baiamonti praktično pričeti znova, saj so poleg stanovanja izgubile tudi vse svoje imetje, se obetajo boljši časi. Pretekli teden je njihovo delegacijo sprejel deželni odbornik za javna dela Biasutti, ki je zagotovil, da jim bodo čimprej dodeljena nova stanovanja Zavoda za ljudske gradnje (IACP). Poseben člen namreč določa, da je treba na seznamu upravičencev dati prednost družinam, ki jih je prizadela katastrofa. Biasutti je tudi zatrdil, da se bo osebno zavzel za čim hitrejši postopek dodeljevanja.
Včeraj pa se je še izvedelo, da je notranje ministrstvo, po zanimanju tržaške prefekture, dodelilo prizadetim družinam 20 milijonov lir finančne podpore. Za razdelitev ;bo poskrbela tržaška občina. K temu
OB POPISU KMtTUSTVA
ZAHTEVAJMO SLOVENSKE POLE!
Danes se uradno prične po vsej državi popis kmetijstva, ki se bo nadaljeval do 30. novembra!* Če se omejimo na naše kraje, je dogodek vreden vse pozornosti predvsem iz dveh razlogov. Prvič je popis pomemben, ker bodo zbrani podatki pokazali določeno sliko o kmetijstvu v naših krajih, ki bo lahko služila kot sredstvo pri bodočem načrtovanju in pospeševanju kmetijskih dejavnosti. Povsem jasno je zato, da bi morala biti ta slika čim popolnejša, da bi dejansko pokazala stvarno stanje kmetijstva na Tržaškem. To je še toliko bolj pomembno, ker predobro vemo, da so skušale oblasti doslej zmanjševati pomen tukajšnjih kmetijskih dejavnosti in da so zelo skopo delile sredstva, ki bi prispevala k njihovemu razvoju. Dokazov o dosedanjem mačehovskem ravnanju s tržaškim kmetijstvom, kakor tudi o brezbrižnem ravnanju s teritorijem (glej razlastitve), nam res ne manjka.
Drugič je popis za našo narodnostno skupnost pomemben tudi zato, lcer nas spet postavlja pred preizkušnjo uporabe naše najosnovnejše pravice — jezika. Kot vemo, je Pokrajinsko nadzomištvo za statistiko pri tržaški trgovinski zbornici napovedalo, da bo izdalo tudi slovenske popisne pole. Vemo pa tudi, da sta na štirinajst popisovalcev, kolikor jih bo v tržaški občini uporabil statistični urad, samo dva, ki obvladata slovenski jezik. Ker vemo, da je velika večina tržaških kmetovalcev slovenske narodnosti, ne moremo mimo ugotovitve, da smo spet pred primerom grobe diskriminacije.
Vsem slovenskim kmetovalcem gre zato topel poziv, ki ga je izrekla tudi Kmečka zveza, da zahtevajo in izpolnijo samo slovenske nonisne pole. Za vsakršno pojasnilo s tem v zvezi ter V zvezi s po-•jRjffi^amim so vsekakor na razpolago uradi Kmečke zveze.
'ČfHumZu,,,........--------■■■■.......■■Mini..........................................................
Predlogi KPI za novo po TISK0VMH SPOI,o£,"H PSI
gospodarsko politiko
Tržaška avtonomna federacija KPI je v teh dneh izdelala pomemben dokument, ki vsebuje vrsto predlogov in stališč te stranke za ♦ozdravitev* tržaškega gospodarstva.
Predlogi bodo sedaj predmet debate in soočanja ne samo v okviru KPI, temveč tudi med ostalimi političnimi in družbenimi dejavniki našega mesta.
Dokument posveča posebno pozornost krepitvih vseh produktivnih dejavnosti, zlasti industrijskega in pristaniškega sektorja in se med drugim zavzema za namestitev sinhro-, trona v našem mestu in za izglasovanje posebnega zakona, ki bi pospešil razvoj znanstvenega raziskovanja v našem mestu. Kar zadeva odnose s sosednima državama KPI predlaga, da bi morali vsi pristojni organi bolj dinamično gledati na ta vprašanja ter iskati tudi druge, nove oblike sodelovanja z Jugoslavijo in Avstrijo.
V zvezi z bolj specifičnimi krajevnimi vprašanji pa je KPI mnenja, da je treba večjo pozornost nameniti kmetijstvu, turizmu, zaščiti naravnega, družbenega in narodnostnega okolja, pri čemer igrajo primarno vlogo življenjski problemi slovenske narodnostne skupnosti.
Med ostalimi zanimivimi predlogi pa je treba podčrtati predlog za
fiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiifimimmiiiiufiHiimiiiHiiiiiniMiimiiiimiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiituii
PO KATASTROFI V UL, BAIAMONTI
BODO ZA VSE PRIZADETE DRUŽINE RES POSKRBELI KOT OBLJUBLJAJO?
Jutri v Boljunru sestanek razlaščencev
Konzorcij «Naša zemlja* in Koordinacijski odbor razlaščencev dolinske občine sklicujeta jutri ob 20. uri v prostorih ' občinskega gledališča »France Prešeren* v Boljuncu javno zborovanje, na katerem bo govor o sedanjem poteku razlastitvenega postopka v dolinski občini ter o prizadevanjih Koordinacijskega odbora za u-strezno rešitev raznih odprtih vprašanj v zvezi s tem postopkom. Ob tej priložnosti bodo tudi prvič predstavili v dolinski občini delovanje in namene konzorcija »Naša zemlja*. Na zborovanje so zato vabljeni tudi predstavniki vseh krajevnih družbenih in kulturnih organizacij in ustanov.
namestitev nove centrale ENEL, za razširitev nekaterih carinskih olajšav tudi na tržaško pokrajino in za novo upravljanje sklada za Trst, ki bi mc al priti pod pristojnosti pokrajinske uprave. Na vsebino tega dokumenta, ki prinaša precej novosti in zanimivih predlogov, se bomo še povrnili.
• Finančno ministrstvo sporoča, da je bil rok za opremo posod z vinom za prodajo potrošnikom z nalepkami IVA podaljšan od 1. novembra letos do 1. februarja prihodnjega leta.
Pred krizo v miljski občini in odstopom župana in odbora ?
Član tržaškega pokrajinskega vodstva PSI Carbone dal izjavo o krizi, vodstvo miJjske sekcije PSI pa pravi, da kriza ni nujna
raža ob zaključku željo, da bi tudi v Miljah prišlo do sporazuma med laičnimi strankami in socialisti.
V večernih urah smo prejeli s strani miljske sekcije PSI drugo izjavo, ki prinaša tudi podpise šestih članov sekcijskega vodstva. V tem sporočilu je rečeno, da je miljska sekcija 18. oktobra letos pozvala k odstopu podžupana socialista Rossinija, zaradi težav, ki ro nastale v odnosih med odborom in predstavnikom PSI. Včeraj je sekcija to odločitev potrdila, da bi prišlo do preverjanja med KPI in PSI. Nadalje pa sporočilo pravi, «da to (preverjanje, op. ur.) ne pomeni avtomatičnega preloma sporazumov, ki so jih sklenili julija leta 19pJ in torej niti odstopa župana in odbora*.
O krizi na občini je izdala tiskovno sporočilo tudi miljska sekcija KD, ki ostro napada obnašanje komunistov pri upravljanju občine, in vabi Listo za Milje, PSDI, PLI, PSI in tudi neodvisne v listi Frausin k
Bodo socialisti v Miljah sprožili krizo tamkajšnjega občinskega odbora, ali ne? Vprašanje je odprto, kajti včeraj sta tržaška federacija PSI in miljska sekcija stranke poslali tiskovni sporočili, kjer beremo različni stališči glede odstopa župana Bordona in vsega odbora.
Prvo sporočilo, ki nosi žig tržaške federacije PSI, pravi, da je milj-ska sekcija PSI po sestanku s pokrajinskim vodstvom poslala županu Bordonu in miljski sekciji KPI pismo, v katerem ugotavlja, da sporazumi, ki so jih sprejeli julija leta 1980, niso več veljavni in zato vabi župana in odbor naj odstopita.
V tem tiskovnem sporočilu je objavljena tudi izjava člana tržaškega pokrajinskega vodstva PSI Car-boneja, ki takole utemeljuje odločitev za krizo: «Odločili smo se, da snamemo z lonca pokrov tudi zato, da bi miljska uprava ne postala juha brez okusa.* Carbone nadalje pravi, da se je potrebno soočati ob konkretnih problemih mesta in poudarja avtonomijo PSI. Carbone iz-
srna V Ul. FLAVIA
Mlado dekle ob življenje pri trčenju v avtomobil
Pri Sv. Ani, v Ul. Flavia, je v višini kinodvorane Lumiere prišlo sinoči malo po 22. pri do hude nesreče, v kateri sta bila dva mlada vespista hudo ranjena. Tako 181et-no Lucio Zotto iz Ul. Di Vittorio kot 20-letnega Gianfranca Consen-tija iz Frankovca 412 so sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje.
Po prvi rekonstrukciji, h kateri so v prvi vrsti pripomogli očividci, je Consenti z vespo 125 vozil proti Miljam, ko ga je podrl avto, ki je vozil v nasprotni smeri in je nenadoma zavozil na levo stran cestišča. Oba težko rejena vespista sta obležala v mlaki krvi, avtomobilist pa je zbežal. Spočetka so preiskovalci domnevali, da gre za brezvestnega gusarja, čez dobre pol ure pa se je 25-letni Alberto Buoncompa-gno iz Ul. Giardini 50 v spremstvu matere javil na policiji. Bil je zelo šokiran in preplašen. Povedal je, da je po nesreči zbežal domov, kjer ga je mati prepričala, da se je javil.
Od obeh ranjencev je najhujše po-
škodbe utrpela Lucia Zotto. Zdravniki so jo sprejeli, ko je bila zaradi hudih udarcev v glavo in pretresa možganov v komi. Zadobila pa je tudi globoke rane v spodnji del trebuha in zlom noge z izstopom kosti. Gianfranco Consenti se je tudi hudo udaril v glavo, poleg tega pa ima vrsto zlomov, roke, gležnja, prstov in levih reber. Prvi se je na kraju nesreče ustavil 21-letni Rado Petrina, član skupine radijskih amaterjev, ki delujejo v okviru civilne zaščite. Takoj je radijsko obvestil reševalce, ki so nemudoma poslali rešilni avto RK, s katerim so se bolničarji ravnokar vračali, iz Milj. To je bil res edinstven in hvalevreden dokaz, kako lahko civilisti pomagajo pri hitrem reševanju ranjencev v prometnih nesrečah.
V zadnjem trenutku pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je mlada sopotnica na vespi kmalu po polnoči izdihnila na kirurškem oddelku, kamor so jo prepreljali, da bi ji poskusili z operacijo rešiti življenje.
temu, da bi skupaj poiskali nove poti za upravljanje občine.
Stališče komunistov o vprašanjih ladjedelništva
Konec avgusta je državni vestnik objavil vsebino zakonov, ki predvidevajo ponovno finansiranje dveletnega področnega načrta za razvoj ladjedelniške dejavnosti. Nasprotujoča stališča ki, prihajajo tako iz ust EGS kot tudi iz nekaterih vladnih krogov, pa danes predstavljajo konkretno nevarnost, da bodo omenjeni zakoni ostali le na papirju, kar pomeni, da se bo italijansko ladjedelništvo še dalje soočalo s hudo krizo. Potrebna je torej učinkovita akcija naprednih sil in sindikatov, ki bi dobesedno prisilili vlado, da se stvarno loti reševanja mnogih še odprtih problemov te pomembne gospodarske panoge.
To stališče sta včeraj poudarila na tiskovni konferenci posl. Cuffa-ro, ki v okviru centralnega komiteja KPI odgovarja za vprašanja znanstvenega raziskovanja in pa Tullio Paiza, načelnik posebne komisije KPI za probleme ladjedelništva. Na srečanju z novinarji so tudi predstavili dokument s komunističnimi predlogi za izhod iz krize, v kateri se trenutno nahaja ta panoga,
V SREDO PRI MONTEBELU
Odprtje razstave «Trst in morje»
V sredo ob 10. uri bodo na razstavišču pri Montebelu odprli prvo specializirano razstavo na temo «Trst in morje*, na kateri si bomo lahko ogledali izdelke in proizvode za vsestransko izkoriščanje morja, pristaniško in ladijsko opremo ter naprave za zaščito morja pred onesnaženjem. Razstavo - ki bo trajala do vključno 31. oktobra - bodo spremljale številne prireditve, med katerimi naj omenimo poseben akvarij (ta je že odprt), filmske predstave na morsko tematiko, nastop godb na pihala in druge privlačnosti.
• Tiskovni urad tržaške škofije sporoča, da bo v četrtek v Trstu brazilski nadškof Helder Camara, v soboto, 30. novembra, ob 16. uri pa bodo v škofovskem zavodu v Ul. Besenghi 16 odkrili doprsni kip pokojnega nadškofa Santina,
moramo še prišteti prostovoljne prispevke, ki jih zbirajo na računu 6210/7 pri zavodu Cassa di rispar-mio. Novo namestitev pričakujejo družine različno. Nekatere so se začasno vselile v stanovanja, ki jim jih je nudila tržaška občina drugi dan po tragediji, druge pa so še vedno pri znancih in sorodnikih, saj je bila večina ponudenih stanovanj nevseljiva. Vse pa se seveda sprašujejo, če bo res, kar obljubljajo.
Medtem se preiskovalci še vedno aktivno ukvarjajo z iskanjem 64-letnega Giuseppeja Visentinija, ki je izginil po eksploziji neznano kam. Karabinjerji v glavnem izključujejo možnost, da bi Visentini na kakršen način povzročil eksplozijo. V primeru, da bi eksplodiralo v njegovem stanovanju, bi bil mrtev, kot Anna irt Fabio MinCa. Njegovo urejeno in umirjeno življenje pa težko dopušča sum, da bi se ukvarjal z eksplozivnim materialom. V ponedeljek bo policija vsekakor odredila ponoven in natančnem pregled ruševin, ki so jih prepeljali na odpad rafinerije Total.
Svetovalci rajonskega sveta za Ko-lonjo in Škorkljo se bodo sestali na sedežu v Ul. Cologna 30 v torek ob 19. uri.
čekov največ do 100 dolarjev oei-roma do ustrezne protivrednosti v drugih valutah.
Vprašanje najnovejših restrikcij v Jugoslaviji in njihovih posledic za tržaško gospodarstvo bo v torek predmet razprave na dveh sejah, in sicer na ravni deželne vlade (seje se bodo udeležili odborniki za trgovino Bertoli, za načrtovanje Coloni in za promet Rinaldi ter zastopniki trgovinskih zbornic iz Furlani je-Julijske krajine) sestala pa se bo tudi deželna komisija za izvajanje osimskih sporazumov, ki ji predseduje A. Pittoni. Na pobudo tržaške avtonomne federacije KPI. pa bo jutri ob 20. uri v konferenčni dvorani v Ul. Madonnina 19 srečanje z razpravo na temo »Kakšna prihodnost za tržaško trgovino?*, na katerem bodo razpravljali tudi o novo nastalem položaju v tukajšnji nadrobni trgovini.
Klavirski recital Vihre Ko drič
Sinoči je bil v Babni hiši v Ric-manjih klavirski recital pianistke Vihre Kodrič; recital je priredilo KD Slavec v okviru slikarske razstave Društva zamejskih likovnikov. Med drugim naj opozorimo bralce, da bo razstava odprta samo še danes. Vihra Kodrič je diplomirala na konservatoriju Tartini v Trstu septembra letos. Bila je učenka prof. Massima Gona, ki je tudi sam znan in cenjen pianist. Sinočnji program je obsegal naslednje skladbe: Toc-cata št. 4 v d-molu J. S. Bacha, Balada v f-molu opus 52 F. Scho-pina in Slike z razstave M. P. Mussorgskega. Ob koncu recitala je hvaležno občinstvo nagradilo Vihro Kodrič z dolgim in toplim aplavzom, (ris)
Tečaji slovenščine in srbohrvaščine
V Ul. Valdirivo 30 se nadaljuje vpisovanje v tečaj slovenščine in srbohrvaščine vseh stopenj, ki jih prireja Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in književnosti. Tečaji se pričnejo 8. novembra. Urnik tajništva vsak dan, od 17. do 20. ure (tel. 64459).
Ernest Alberti
Spomin je vedno živ —■ ob prvi obletnici smrti
Silva z družino Boljunec, 24. oktobra 1982
22. 10. 1980
22. 10. 1982
Ob drugi obletnici smrti naše drage
MARIJE SAMEC por. FERLUGA
se je z žalostjo in ljubeznijo spominjajo
mož Franc, sin Scrgio in hči Miranda z družinami
Trst, Dolina, 24. oktobra 1982
Pred letom dni nas je zapustil naš preljubljeni
PATRICIJO KOŠUTA
Z bolečim srcem se ga ljubeznivo spominjajo
pa pa, mama, sestra Rožica in vsi, ki so ga imeli radi
Križ, 24. oktobra 1982
26. 10. 1981
Leto dni je minilo od kar nas je naš dragi
PATRICIJO
26. 10. 1982
zapustil.
Z globoko ganjenostjo se klanjata njegovemu spominu sekcija KPI J. Verginella in upravni odbor Ljudskega doma v Križu
Pred letom dni je za vedno odšel od nas
PATRICIJO KOŠUTA
Njegovo delo nam bo vedno za-zgled!
Mladinski odsek in KD Vesna
Križ, 24. oktobra 1982
ZAHVALA	
Ob smrti našega dragega	
DUŠANA KODRIČA	
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob naši veliki boli.	
Posebna zahvala naj gre vsem ustanovam, strankam in vsem tistim, ki so na kakršenkoli njegov spomin.	organizacijam, način počastili
DRUŽINA	
Trst, 24. oktobra 1982	
Za vedno nas je zapustil naš predragi mož, 'oče in sin
mm
h -	.	V
1
NARD0 GRILANC
Pogreb bo v torek, 26. oktobra, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice skozi Salež v zgoniško cerkev.
Za njim žalujejo: žeua Olga, hčerki Nada s Francom in Jožica, mama, teta, sestri, bratje in drugo sorodstvo
Salež, 24. oktobra 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ALBERTA STRANŠČKA
se iskreno zahvaljujemo g. zdravniku Hrovatinu, msgr. živcu in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Gropada, Repen, 24. oktobra 1982
ZAHVALA.......
Ob izgubi naše drage
MARIJE CRAIEVICH por. ZANCOLA
se iskreno zahvaljujemo vaščanom, g. župniku Miklavcu ter vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili njen spomin.
Lonjer, 24. oktobra 1982
SVOJCI
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
JOŽEFE CAHARUA roj. ŠKABAR
Posebna zahvala dr. Grudnu, župniku Makucu, pevskemu zboru Rdeča zvezda, darovalcem cvetja, občinskim grobarjem in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Zgonik, 24. oktobra 1982
žalujoči svojci
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža
ANTONA BIŠČAKA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Užaloščena žena
Opčine, 24. oktobra 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
MARIA SEDEVČIČA
(UČA)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žena, sinovi in sorodniki
Trst, 24. oktobra 1982
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega
JOSIPA BLAS0NA
(PINA)
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Trat. 24. oktobra 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
Žena in svojci
S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Kritične pripombe dolinskega župana Švaba k predlogom pokrajine o deželnih posegih
Zavzetost za nadaljevanje prijateljskih stikov in izmenjav ob meji • Sklep o razširitvi občinskega sedeža
V petek zvečer se je sestal dolinski občinski svet in razpravljal o številni!; pomembnih vprašanjih, predvsem na ravni javnih storitev. Župan Švab je podal poročilo o raznih občinskih zadevah, med kateri mi so bile najvažnejše sledeče: od Tržaške kreditne banke je občina prejela prošnjo za namestitev nove poslovalnice v družbenem središču pri Domju. »Uprava je Jala banki ugodno mnenje, je dejal župan, in smatra, da bo nova poslovalnica pri Domju kvalitetna pridobitev za celotno občinsko skupnost.* Nadalje je župan sporočil občinskemu svetu, da je državna banka odobrila dolgoročno posojilo za nakun dven tovornjakov za smetarsko službo. Občina Dolina je na osnovi zakona štev. 1 vložila prošnjo na deželo, v kateri je predstavila svoje predloge za obdobje 1983 85 Orne njeni zakon namreč predvideva, da se vsaka od štirih pokraiin posve tuje z občinami, krajevnimi upri vami in drugimi družbenim; ustanovami in nato izdela svoie pre-dloffe za posege dežele v obdobju 1983-85.
Tržaška pokrajina je takšen osnutek predložila deželi v torek. 19. oktobra, o njem pa bo pokrajin ski svet razpravljal prihodnji četrtek.
»Ko sem osnutek prebral, je poročal Švab, sem prišel do dveh ugotovitev: iz našega načrta posegov je vzetih le nekaj, sicer važnih pobud:	iinanciranje produktivnih
dejavnosti na področju obrtništva in kmetijstva; urejanje gozdov: po šegi za varstvo okolja v Dolini Glinščice in sanacija starih predelov vasi. Razprava v pokrajinskem svetu bo gotovo zanimiva, ko bodo obravnavali veliko skrb, da ostane Trst evropsko mesto in da ne bi omagal razvoju, ki bi bil vezan izključno na Balkan, kar naj bi bilo v nasprotju z n.jegovo zgodovino in kar bi sprožilo nasprotja v družbenem tkivu mesta, dobesedno navaja osnutek pokrajinske uprave. Ali to pomeni, da bi moral Osimo finansirati še Evropski zid, ki bi konkuriral Kitajskemu?*
»Razumljivo, je nadaljeval Švab. da je pokrajina izdelala osnutek v rekordnem času. kar j; moramo šteti v dobro. Toda metoda posvetovanj^ na štiri oči ne sme postati prali sa: kot ne sme postati praksa, da prizadeti ne vedo. ka*t .je pokrajina izbrala iz njihovih načrtov in poslala deželi. Tak postopek onemc geča morebitno uskladitev pobud, ki zanimajo ozemlja občin, preko katerih tečejo občinske meje. Na tržaško pokrajino je občina Dolina poslala seznam del, za katere me ni, da bi jih bilo potrebno opraviti v korist njenih občanov.
V svojem poročilu ie župan Švab omenil še polaganje vencev gene ralnega konzulata SFRJ dne 31. ok-
tobra. Nekoliko večja pozornost bo namenjena Domju, kjer proslavljajo letos 30-letnico postavitve spomenika padlim; po kratki svečanosti si bodo prisotni in predstavniki kon zulata ogledali prostore nastajajočega družbenega središča pri Domju. Glede obiska pri predsedniku skupščine občine Koper Brunu Koreliču je Edvin Švab dejal, da mu je Korelič zagotovil, da bodo vsi, ki delajo na kulturnem in športnem področju, dobili dovolilnico, da lahko za en mesec prehajajo preko meje, ne da bi plačali znani polog. Medtem pa bodo oblasti sku šale najti ustrezno rešitev. Žuoani občine Koper. Sežana, Nova Gorica in Tolmin pa so nastopili pri sloven ski vladi in ji predoeili probleme, ki so nastali ob prekinitvi stikov s slovenskim občestvom v Italiji, s katerim je prebivalstvo ob mej) tesno povezano na kulturnem, športnem in gospodarskem področ
ju. Tako Ljubljana, kot tudi Beograd, sta pokazala velik posluh za skrb županov obmejnih občin.
Po uvodnem poročilu župana je občinski svet odobril nekaj temeljnih sklepov, med katerimi je na prvem mestu sklep o preureditvi in razširitvi občinskega sedeža. Načrt je izdelal inž. Giorgio Sfor zina iz Trsta. Celotno delo bo stalo 1.463.361.000 lir, opravljeno pa bo v treh fazah. Za prvo fazo del bo občina potrosila 714.445.009 lir, pričetek del (zgraditev sejne dvo rane in slačilnice za občinske de lavce) je pogojen zagotovitvi fi nančnega kritja.
Drugi pomemben sklep ki ga je v petek odobril občinski svet pa je priključitev na metansko omrežje pri Domju.
Zadnja točka dnevnega reda je bila namenjena razpravi o hitri cesti. o tem argumentu bomo podrobneje pisali v torkovi številki, (ris)
SPOROČILO SDGZ
Od jutri so v veljavi novi predpisi o urnikih trgovin
Kot so že poročali v dnevnem tisku (v ta namen je Slovenske deželno gospodarsko združenje priredilo vrsto sestankov v okoliških vaseh ter v Trstu), je župan obči ne Trst, na podlagi deželne okrožnice, izdal odredbo, s katero točno določa nove urnike trgovin na drobno. Novi predpisi, ki bodo v veljavi s 25.10.1982. prinašajo v to tematiko bistvene novosti, saj prepustijo izbiro urnika samostojno trgovcem, ki v obdobju med 7.30 zjutraj in 19.30 zvečer določijo delovni pravil pri določitvi urnika. Obvezno morajo biti trgovine od prte med 9. in 12.30 in skupno ne več kot 3 ur dnevno (40 ur tedensko). Odlok daje možnost, in to je bistvena novost, da lahko trgovine uvedejo nepretrgan urnik z upošte-
Danes praznuje 70. rojstni dan na Opčinah pri Gerbi-novih
FRANC ŠKERLAVAJ
Iskreno mu čestitajo, in želijo še mnogo zdravih let vsi njegovi

PO MNEJU USADA ZA HIGIENO
Stari prostori slovenskega vrtca pri Sv. Ani nikakor niso primerni
Vprašanje slovenskega vrtca pri ' Sv. Ani postaja vedno bolj pereče, čeprav so rešitve možne. Vrtec de-, luje v prostorih ob Stari istrski u-1 lici, ki nikakor niso primerni za o-troke, saj gre v bistvu za kletne sobe, ki so povrhu še v izjemno sla-bem stanju.
Tržaška občina je sicer pred časom sklenila, da prostore popravi, med tem pa se je vrtec preselil v bližnji občinski rekreatorij, ki je za njegovo delovanje povsem primeren. Odgovorni na tržaški občini pa so ravnateljstvu pri Sv. Jakobu, ki je pristojno tudi za vrtec pri Sv. Ani, dejali, da je vselitev v rekreatorij lahko samo začasna in sicer do za-, ključka del v starem vrtcu.
Pred kakim dnem pa je zdravnik urada za higieno obiskal prostore vrtca in ugotovil, da nikakor ne mo rejo ■ bitr"primerili zw otroke, kar pomeni, da se vrtec ne bo mogel ponovno preselili v stare, kletne prostore. Zdravnikova odločitev je bila vsekakor pravilna, odpira pa se vprašanje prostorov, ki pa ni nerešljivo. Dejstvo je. da je rekreatorij v času, ko vrtec dela, v bistvu prazen in prisotnost otrok in osebja nikogar ne moti. Rekreatorij bi torej bil idealna rešitev. Ravnateljstvo Sv. Jakoba namerava v tem smislu tudi postopati z ustrezno prošnjo na občino. Jasno pa je, da če bi občina odklonila slovenskemu vrtcu re-
vanjem zgoraj omenjenih omejitev Urnik morajo trgovci določiti za ves teden enako, razen za dneve tedenskega počitka, ki ostane nespremenjen. Ta določba ne velja pa za mesnice ter za prodajalne sadja in zelenjave; odlok namreč daje možnost, da ohranijo razdvo jen urnik v sobotah ter v predprazničnih dneh.
Točnejše informacije o izvajanju norih predpisov ter na novo tiska ne dvojezične urnike dobite na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu. Ul. Cicerone 8. ter na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Gorici, Trgu della Vit-toria 11 '2.
V nedeljo pri Domju komemoracija padlih
Prihodnjo nedeljo bo pri Domju svečana komemoraciri 25 borcev domačinov, ki so padli v narodno
Srečanje o problemih mladih delavcev
Pred enim letom je v tragičnih okoliščinah prerano umrl odbornik KD Vesna in sindikalni aktivist CGIL Patricijo Košuta. Kriško društvo bo počastilo spomin svojega voditelja s srečanjem, ki bo preseglo ozke meje komemoracije in bo stvarno prispevalo k spoznavanju in razmišljanju o problemih, s katerimi se soočajo mlade generacije.
V ta namen prirejata mladinski odsek in KD Vesna prihodnjo nedeljo (13.10.) ob 9.30 v domu A. Sirka v Križu okroglo mizo na temo »Vključevanje mladih delavcev v mladinske organizacije*. Uvodnim poročilom mladinskega odbora SK GZ, ZKMT, CGIL in ZSMS bo-bo sledili posegi zastopnikov naših množičnih organizacij in strokovnjakov. Srečanje je odprto vsem, ki neposredno doživljajo ali se zanimajo za ta vprašanja.
Neprimerni prostori vrtca pri Sv

V NABREŽINI
Zadnja pot Filipa Pertota
Pred desetimi dnevi smo v Nabrežini spremili ob velikem številu vaščanov, sorodnikov in prijateljev iz okoliških vas; Filipa Pertota na njegovi zadnji poti k več nemu počitku.
Pokojni Filip se .je rodil pred 80 leti v napredni delavski družini Fi lipa (Mužljevga) in Emilije Ten-ce. v družini, kjer so vsi njeni čla ni mnogo prostega časa prispevali kulturno-prosvetni dejavnosti na-brežinskih kulturnih ustanov.
Pok. Filip je po I. svetovni vojni sodeloval v kulturnem društvu »Javna ljudska knjižnica* prepeval v zboru in tudi pri cerkvenem petju.
Leta 1928 je vsled nezaposlenosti z drugimi sovaščani odpotoval v Argentino Toda že po petih letin se je vrnil ter si ustanovil družino. S soprogo Marico sta vzgojila hčer ko in sina v zavedna člana naše narodne skupnosti.
V času nemške okupacije je bil z drugimi vaščani odgnan na pri silno delo v Sudete.
Pok. Filip je bil skrben oče, nri den in vesten pri delu. Nikoli "e ni silil v ospredie. Ob ustanovitvi (po drugi svetovni vojni) Prosvet nega društva «Nabrežina» se je Dri-družil pevskemu mešanemu zboru. Ob žalostni razprtiji v letih 1947-48 je odbor društvo »Nabrežina* noi menoval v Prosvetno društvo «Igo Gruden* in pozneje - na predlog ta mika - v Slovensko PD.
Pok. Filip je ostal zvest nevske mu zboru, dokler niso mladi člani (leta 1964) prevzeli društva v svo-
'^ZadiLe čase pa je nastopila zahrb tna bolezen in mu odvzela vsako upanje ozdravitve.
Ohranili ffa bomo v tramom sno minu. Nnj mu bo lahka domača zemlja ob večnem počitku.
Prijatelji - Upokojenci
Udeležba naših harmonikarjev na tekmovanju v Saurisu
Prvo nedeljo tega meseca ie bilo v Saurisu. v Karniji. prvo mednarodno tekmovanje za diatonske harmonike Praemium Sauris. Udeležilo se aa je šestdeset harmonikarjev iz Furlanije - Juliiske krajine. Slovenije in Avstrije. Na tekmova
nju so sodelovali tudi naši sloven ski harmonikarji, ki i ljubeznijo in prizadevnostjo gojijo ta stan, a še vedno izredno priljubljeni inštru ment. Brata Tiberio in Miro Ma ver od Uomja, Igo Radovič iz Na brežine, Silvano Sin Im vi č iz Trsta in Zoran Lupine iz Šempolai so se na tekmovanju zelo dobro odrezali boli pomembno zanje on- ie bilo to. da so iz Saurisa odnesli vrsto od ličnih vtisov in plemenitih doživetij.
Prvo in edino nagrado ie odne sel odlični mojster liatonske har vumike Miro Klinc iz Liboj v Slo veniji. posebno nriznanje sta urežeta naindaiši (17 leti in naistarej ši (85 let) tekmovalec ter dva domača učitelja. Vsi nastopa toči rta so preieli spominske diplome. Napovedovanje ie bilo v italijanščini, slovenščini in nemščini, ti okviru tekmovanja pa ie organizator nri redil tudi razstavo starih harmonik na numbe. med katerimi ie bila vaistarejša harmonika še iz le ta 1880.
(ris)
kreatorij, bi morala poskrbeti za nove ustrezne prostore, saj je stališče uradir higieno do uporabe starega vrtca nedvoumno.
(Na sliki vidimo prostore starega vrtca; očitno je, da so neprimerni)
Protest škedenjskih staršev zaradi položaja v otroškem vrtcu
V zvezi s položajem v škedenjskem slovenskem vrtcu nam je škedenjsko Združenje slaršev poslalo v objavo naslednjo izjavo:
»Ogorčeni starši otrok, ki obiskujejo Državni otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom v Skednju, zbrani na sestanku dne 20. 10. 1982,
obveščamo javnost, da naš otroški vrtec od začetka šolskega leta 1982/83 deluje z omejenim urnikom in brez preskrbe kosila zaradi nesprejemljivega medsebojnega zvračanja odgovornosti in pristojnosti med tržaškim občinskim od-borništvom za šolstvo ter šolskim skrbništvom, po ukinitvi poklicnega profiia »asistentk* in njihovi premestitvi na druga de'ovna mesta. Vabimo operaterje in starše otrok vseh državnih otroških vrtcev z 1 -sekcijo (v okviru in izven tržaške | občine), ki so se znašli v podobnem , težkem položaju kot raš otroški vrtec, naj javno izpričajo svoje probleme ter morebitne predloge za njihovo pozitivno rešitev.
Pozivamo sindikalne organizacije
ki predstavljajo zainteresirano učno in neučno osebje otroških vrtcev, naj čimprej ter s stvarnimi predlogi posredujejo ob nastalem juridič-nem ter normativnem sporu med šolskim skrbništvom ter tržaškim občinskim odborništvom zp šolstvo.
Zahtevamo od pristojnih javnih organov
(šolskega skrbništva ter tržaškega občinskega odbornišlva za šolstvo), da uradno objasnijo svoja stališča od nas alem nevzdržnem položaju, ter nam dokažejo na osnovi katerega zakonskega določila lahko cela dva meseca zavlačujejo rešitev nastalih problemov, kar onemogoča redno delovanje našega otroškega vrtca.
Združenje staršev iz Skednja
osvobodilnem boju. Svečanost nri reja krajevna sekcija V Z Pl - AN Pl v sodelovanju s KD Fran Venturini.
Ob spomeniku pri Domju se krajan: vsako leto spomnijo 25 padlih domačinov, ki so žrtvovali svoja življenja v boju za svobodo in na-ritcdekL Nedeljska komemoracija bo posebej svečana, ker v teli dne« mineva 30 let. odkar so postavili spomenik.
Zbirališče bo ob 10. uri pred gostilno Sancin pri Domju, nakar bodo prisotni krenili v sprevodu k spomeniku Tam bosta govora v slovenščini m italijanščini ter kulturni spored, v katerem bo poleg godbe na pihala iz Ricmani in mešanega pevskega zbora, nrvič na-stooil otroški pevski zbor Fran Ven turini.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKinMiMiiitmiiiiiiiiiiitiimiitiniiNiiiHiitiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiUMiii*
POGREB JE BIL PREJŠNJO SOBOTO V ZGONIKU
Umrla je Jožefa Caharija
1920 se je poročila / Ivanom Ca-harijo. V zakonu sta imela sedem otrok, od katerih je šest še živih. Ko je bila stara 37 let, je Jožefa ostala vdova in to io je zelo prizadelo, saj so bili oiroci še majhni in najmlajša hčerka je bila sta ra komaj U mesecev Družino ie preživljala s trdim delom na mali kmetiji. Vsak dan je peš nosila prodajat v Trst mleko in zelenjavo, posebno veselje na je imela za goiitev cvetličarstva.
Bila je zavedna Slovenka in med zadnjo vojno je po svojih močeh pomagala partizanskemu gibanju. Vrsto let je bila zvesta raznašalka Primorskega dnevnika. Nai ji bo lahka domača zemlja
Prejšnjo soboto je veliko številu pogrebcev spremilo na zadnji poti Jožefo Caharijo roj. Škabar iz Zgonika, ki je umrla v starosti 83 let in je bila ena redkih korenin iz zgoniške občine, ki so zagledale luč sveta še v prejšnjem stoletju.
Rodila se je v Repniču in v svoji mladosti je okusila lakoto ter grozote rrve svetovne vojne. Leta
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Slovan sporoča, da so pevske vaje za ženske ob torkih in za moške ob sredah ob 20.30.
SLOVENSKO STALNO, 'GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1982/83
TITUS MACC1US PLAUTUS
•(HVALISAVI VOJAK.
Komedija v dveh lelili — Prvič V slovenščini
Režija: MILE KORUN
Danes. 24. oktobra, ob 16. uri - ABONMA RED G - popoldanski na dan praznika.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev pri blagajni Kulturnega doma ob delavniki1' od 10. do 14. ure. Vse abonent" prosimo, da dvignejo svoje izkaznice
Gledališča
Razstave
m
iiHSis . K?
TABOR
V torek, 26. oktobra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
AVGUST ČERNIGOJ
razstava grafik: linorezi in lesorezi
Predstavil bo F. Veechlet, nastopili bodo žensk' pevski zbor Tabor in domači recitatorji, ki bodo brali pesmi Aceta Mer-molje.
Razstava bo odprta do 7. novembra
SSL
Slovensko stalno gledališče v Trstu - Federico Garcia Lorca: Krvava svatba — jutri. 25. oktobra. ob 19. uri v Kočevju, v četrtek. 28. oktobra, ob 19. uri na »Boršt-' nikovem srečanju* v Mariboru, v petek, 29. oktobra ob 19. uri v Slovenski Bistrici. Victor Lanouv: Odpirač, jutri, 25. oktobra, ob 12. in ob 19. uri v Murski Soboti, v torek, 26. oktobra ob 19.30 v Ormožu. v sredo, 27. oktobra, ob 12. uri v Ravnah in ob 19. uri v črni na Koroškem, v četrtek, 28. oktobra, ob 22. nri v Mariboru.
VERDI
Danes, 24. t.m., ob 16. uri (red D) tretja predstava Rossinijeve opere »Semiramide*.
Pri blagajni gledališča ša nekaj razpoložljivih vstopnic.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
II. preddverje
Do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Sprejemna dvorana
Do 31. t.m. — Razstava: Sodob ni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo.
Velika dvorana
Danes, 24. t.m., ob 19.30: Komorni orkester Bolšoj teatra.
Okrogla dvorana
Danes, 24., jutri. 25. in v torek, 26. t.m., ob 21. uri: Vinko Moedern-dorfer: »Kruti dnevi*. Ponovitev.
Srednja dvorana
V torek, 26. t.m., ob 19.30: Praški madrigalisti, dirigent Tomas Koutnik.
Steklena dvorana
Jutri, 25. t.m, ob 11. uri: Razgovor na temo - Sodobno kiparstvo in likovna kritika. Vstop prost.
Vstopnice so v prodaji pri blagaj-li Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19.
irp 'tiroma do račptka preristavp
Ob koncu praznovanj tridesetletnice slovenskega skavtizma v zamejstvu bo v nedeljo, 31. oktobra 1982
SKAVTSKA PRIREDITEV
v Kulturnem domu v Trstu (Ul. Petronio 4). Pričetek ob 17. uri.
Vljudno vas vabimo, da se je udeležite.
Tržaški skavti in skavtinje
Kino
SLOVENSKI KI.UF V TRSTI
Ul. sv
Frančiška 20/2
priredi
TEČAJ JOGE
Prvo srečanje jutri. 25. oktobra. ob 18 uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20.
Odbor godbe «Parma» vpisuje nove člane ob pouedeljklh, sredah in pelkih od 18. do 20. ure v Ljudskem omu v Trebčah.
Cappella Underground 16.00	18.00 -
20.00 - 22.00 Ciklus filmov A. (Vajde «L’amore a venfanni* in »La classe morta*.
Ariston 17.30 »Messico in fiamme*.
Eden 16.00—22.15 »Grand Hotel Ex-celsior*. A. Celentano, E. Monte-sano. C. Verdone, E. Giorgi
Nazionalc 15.00 «Le notti del terro-re». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «1 camionisti*.
Grattacielo 16.00—22.15 «Grand Ho tel Excelsior». A. Celentano. E. Montesano, C. Verdone. E. Giorgi.
Fenice 17.00 »Volpe di fuoco*. Clint Eastvvood.
Mlgnon 15.00 »Interceptor*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «L’orgia dell’a-more*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Ator 1’invincibile*. Barvni film za vse.
Caphol 16.00 »Per la pelle di un po-lbiotto*. A. Delon.
Cristallo 16.30 «Apocalypse now*. M. B'-ando. Prepovedan mladini pod 14. letom-
Moderno 16.00 »Sul lago dorato*. Ka therine Hepburn. Henry Fonda in Jane Fonda.
^adio 15.30 »Piaeere fino al deli-rio*. Prepovedan mladini pod 1". Hom.
ViVorio Veneto 15.30 »Fuga oer la vittovia*. Vojni film za vse.
Lumtere 15.30 »Tl tango della gelo-sia*. M. Vitti.
V	Galeriji 1K - tl. sv. Frančiška
20 je odprta razstava «Življenje v papirju* - grafični Usti Marjana Kravosa.
V	galeriji Cartesius v UUci Marconi je odprla razstavo svoje grafike milanska umetnica Federica GalU, k* bo razstavljala do 11. novembra.
V	galeriji «11 Trlbblo* so odprli razstavo del miljskega slikarja Piera Frausina, ki bo razstavljal do 5. novembra.
V	kulturnem krožku «IL CARSO*
v Ul. Mazzini 12 so na ogled dela postojnskega likovnika Erika Lovka. Jutri, 25. t.m, ob 18. uri pa bo v prostorih krožka srečanje, na katerem bo govor o umetnosti danes.
Razna obvestila
Slovenski klub obvešča, da je predvideno predavanje I. Vajgla preneseno na torek, 2. novembra, ob 20.30.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi ponovno na predavanje, ki bo v torek, 26. oktobra, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul sv. Frančiška 20. Predaval bo dr. Pavel Strajn o zadnjih zapletijajih na Bližnjem vzhodu. Vabljeni člani in odborniki.
Pokrajinski VZPI in (Vsedržavno združenje partizanov Italije) ANPI -Trst organizirata 30. in 31. oktobra avtobus za Rim s pristankom v Firencah za tiste, ki se želijo udeležiti velike borčevske manifestacije za mir in obrambo demokratičnih ustanov. Informacije in vpisovanje na sekcijah VZPI - ANPI.
Odhod iz Trsta, izpred sodne palače lxi 30. oktobra ob 6.30. Kosilo v Firencah, po ogledu mesta pa odhod v Rim. kjer bo prenočitev. Naslednjega dne ob 10. uri lxi manifestacija. ki se bo zaključila ob 12. uri. Odhod iz Rima 31. oktobra v večernih urah Skupna cena potova i nja znaša 65 tisoč lir. Vpisovanje se zaključi jutri, 25. oktobra ob 12. uri.
V primeru nezadostnega števila prijavljenih potovanje odpade.
Vpisovanje v tečaje Ljudske univerze, ki bodo v akademskem letu 82 83 na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu, bo do petka. 29. oktobra, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure na sedežu šole. Ob zadostnem številu slušateljev bodo trije tečaji slovenskega jezika, dva tečaja angleščine ter tečaj nemščine za osnovnošolce. Pouk se bo pričel 8 novemhra
Izleti
SPDT priredi danes. 24. oktobra. V okviru delovanja športne šole - Trst, prvi jesenski izlet za o-snovnošolsko mladino. Zbirališče je na Trgu Oberdan ob 9. uri, odhod avtobusa pa četrt u-e kasneje. Pot bo potekala od Bazovice do Ferneti-čev. Odhod avtobusa od Fernetičev ob 17.30. povratek na Trg Oberdan na ob 18 uri Vabilom'!
šolske vesti
KD Rovte - kolonkovec sporna, da je v teku tečaj slovenščine. Kdor želi, se lahko še prijavi - tel. 767303.
Sindikat slovenske šole obvešča, da so slovenski obrazci in osebni listi za habilitacije na nižjih in višjih srednjih šolali na razpolago na sedežu v Ul. F Filzi 8/1 vsako sredo od 16 do 18. ure.
SKD Tabor z Opčin se toplo zahvaljuje prof. Jaru Komacu, ki je dal na razpolago' književno, dokumentarno in slikovno gradivo o pesniku Alojzu Gradniku in tako omogočil razstavo.
f Čestitke
3 Ui, i pii.zm.jt' i,o tve,iNMl tiOuA-TEC rojstni dan. Mnogo zdravja in veselja mu voščijo mama. nona. stric
|n (vfntr
ŠD MLADINA
obvešča, da bo od 30. oktobra dalje v Domu Albert Sirk v Križu
SEJEM
nove in rabljene smučarske opreme
V okviru sejma bodo v soboto, 30. oktobra, na sporedu Elanovi filmi nato pa bo tov. Saibic predstavil kolekcijo Elanovih smuči.
..................................................mm............................................................
LEKARNE V OKOLICI
Boijunec: tel. 228 124; Bazovica:
Danes, NEDELJA, 24. oktobra RAFAEL, ELKO Sonce vzide ob 6.33 in zatohe ob 17.05 — Dolžina 'dneva 10.32 — Luna vzide ob 13.27 in zatone ob 22.24. Jutri, PONEDELJEK, 25. oktobra DARJA
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 18.9 stopinje, najnižja 16 stopinj, ob 18. uri 16.9 stopinje, zračni tlak 1006 mb neustaljen, brezvetrje, vlaga 88-odstotna. padlo je 7,8 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Nadav Offer, Ra-phael Udoviči, Alessandro Segalla, Denise Simoni.
UMRLI SO: 63 letni Luciano Vilhar, 79-Eugenio Pozzari, 88-letna Maria Del Puppo vd. Alban, 73 letni Dragutin Dragovich, 81-letni Paolo Pregel. 88-letni Primo Nimis, 86-letna Anna Guglielma Grassi, 66 letna Emilia Lozar por. Nicoli, 61 letni Albino Poropat, 83-letni Kiechle Hedvvig, 81-letna Anna Declich vd. Grison, 57-letni Italo Bianchi.
OKLICI: zdravnik Claudio Cere-ser in študentka Paola Gallopin, tr-
Včeraj - danes
govec Bruno Cher in bolničarka Claudia Cisilin, točaj Remigio Sat-ti in točajka Tatiana Messina. zdravnik Roberto Molinari in zavarovalni agenti Anna Fast, vrtnar Claudio Matijacic in bolničarka Susamia Trevisan, uradnik Giuseppe Righi in
študentka Cristiana Merlak, upokojenec Aldo Semiz in upokojenka An-tonietta Salvini, trener juda Daniel Le Floc in gospodinja Paola Rosan-na Travan, ladijski mehanik Rado-mes Cogoj in uradnica Tiziana Dro-zina, smetar Roberto Vittori in go spodbija Roberta Viscovich, trg. prodajalec Mario Pontoni in trg. prodajalka Alma Gruden, uradnik Roberto Bassi in uradnica Giorgetta Poles, uradnik Paolo Wolponer in gospodinja Diana Favaretto, mehanik Mario Host in učiteljica Alenka Pečar.
tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina tel 100-121; Sesljan: tet. 2119 197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna siuzua od 21. do 8. ure. tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do ire. tel. 68-441.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2. Trg Borsa 12. Mi ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. Prosek in Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8. Ul. DeUTstria 35
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. DeUTstria 35 Ptosek, žavlje.
LOTERIJA					
BARI	19	46	68	69	32
CAGLIAR1	56	81	54	39	76
FIRENCE	81	17	72	1	10
GENOVA	1	68	89	25	4
MILAN	63	55	21	53	32
NEAPELJ	58	39	52	1	14
PALERMO	6	67	43	29	84
RIM	4	47	21	65	8
TURIN	23	25	67	18	55
BENETKE	65	36	84	20	26
ENALOTTO					
1X2	1 2 X		1 1 1		2 X X	
KVOTE
12 — 23.708.000 lir 11 —	579.100	lir
10 -	54.000	lir
Koncerti
Socieia dei loureiti - trša: ko koncertno društvo priredi jutri. 25. t.m.. ob 20.30 koncert. Nastopil bo Orkester tz John's Smith Square, dirigira John Lubbock s sodelovanjem pianista Michels Dalberta.
m
KROŽEK ABSOLVENTOV
1
SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE v soboto, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu
SLOVESNA PROSLAVA 15-LETNICE USTANOVITVE
V kulturnem progi amu scxlelujejo:
TFS Stu ledi:
pevski zbor Igo Gruden tz Nabrežine; mešani pevski zbor Društva finančnih in računovodskih delavcev iz Nove Gorice.
Vabljeni vsi absolventi, člani in prijatelji!
Vstop prost.
Informacij SIP uporabnikom
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za IV. trimesečje 1982.
S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Societa Italiana per VEsercizioTelefonico
GORIŠKI DNEVNIK
UPOŠTEVAJOČ SPORAZUM 0 OBMEJNEM PROMETU
V Novi Gorici omiljeni predpisi za prehod meje tamkajšnjim ljudem
Brici gredo čez mejo na delo in v šolo v Novo Gorico • Olajšave za obisk sorodnikov in prihod na delo • Bencina za zamejske avtomobiliste dovolj Sestanki med zastopniki krajevnih uprav in političnih strank
Gorica bo ob 60 in morda še ved milijard lir letnega priliva raznovrstnega denarja (dinarjev, dolarjev. lir, nemških mark, švedskih kron itd), ki so ga jugoslovanski kupci pustili v Gorici. V goriških bankah ocenjujejo namreč, da so kupci iz Jugoslavije porabili v Gorici vsak mesec pet milijard lir. Morda je bilo tega denarja še ved, kajti tisti ljudje, ki so tu delali ali cel teden ali samo kak dan v tednu, so dobili od delodajalcev pladilo v lirah in se zato ta denar izgublja v morju denarja porabljenega od Go-ridanov. Isto velja za tiste starejše ljudi, ki dobijo penzijo na italijanski pošti.
V goriških trgovinah zaradi tega vlada preplah, deprav trgovci upajo da bo Gorica imela milejšo usodo kot Trst. Vtvina ljudi, ki so v Gorico prihajali pred nedeljsko odlo-ditvijo beograjske vlade o obveznem depozitu, so bili iz neposredne goriške okolice, iz obmejnega pasa. V Trst pa so hodili predvsem kupci iz drugih jugoslovanskih republik uporabljajod potni list. Res pa je tudi, da so številne goriške trgovine s kmetijskimi stroji imele predvsem kliente iz notranjosti Jugoslavije.
Po nedavnih odlokih imajo lastniki obmejnih propustnic možnost pri ti dez mejo petkrat letno, ne da bi plačali enoletnega brezobrestnega depozita. Ne gre namred za takso, kot pišejo nekateri italijanski listi. Ve se tudi, da slovenska vlada pripravlja dodatne predpise, tudi u-poštevajod mednarodne sporazume, predvsem videmski sporazum o obmejnem prometu. Podpredsednik slovenske vlad«* Jan je napovedal vrsto spreminjevalnih ukrepov in o tem smo v našem listu že pisali. V obmejnih občinah so že pričeli izvajati ta nadela. Kar se Nove Gorice tiče, ta nas najbolj direktno zanima, smo izvedeli, da so takoj olajšali prehod meje tistim prebivalcem Brd, ki se vozijo vsak dan preko italijanskega ozemlja v Novo Gorico in Šempeter na delo, v šolo, po vsakdanjih opravkih, tako z osebnim avtomobilom kot z avtobusom. Približno 200 ljudi gre vsak dan na delo, nad 100 pa je dijakov. Ti bi bili sicer morali na dolgo pot o-krog Sabotina: brez bencina za o-sebne avtomobile bi bilo to nemogoče, dodatnih avtobusov pa bajd ni.
Prav tako dajejo na občini v Novi Gorici dovoljenja za prehod meje ljudem, ki delajo v Gorici, pa deprav le nekajkrat tedensko: vsem tistim, kj gredo na obisk k sorodnikom; vsem tistim, ki imajo opravke s kulturnimi in športnimi organizacijami; vsem, ki imajo poslovne o-pravke. Ni še dano vedeti, ali bodo debili dovoljenja tudi napovedani abonenti za predstave Slovenskega stalnega gledališča v Kulturnem do-
Upravnl odbor Slovenskega planinskega društva in udeleženci na nedeljskem prazniku kostanja se zahvaljujejo Šte-karjevim za veliko razumevanje in naklonjenost, KD Briški g”ič pa za pomoč in sodelovanje pri organiziranju uspele družabnosti.
mu. Napovedanih je bilo 150 ljudi, predstave bi bile enkrat mesečno.
O vseh teh dodatnih ukrepih in dovoljenjih sta goriškega župana Sca-rana in predsednika trgovinske zbornice Lupierija obvestila v petek zjutraj novogoriški župan Debeljak in predsednik gospodarske zbornice Besednjak. Debeljak je dal tudi daljšo izjavo novogoriškemu dopisniku ljubljanskega radia Drobežu in poslušali ga bomo lahko danes zjutraj na Valu 202 ob 9.15. Čuli bomo po radiu podrobnosti teh ukrepov.
V	Gorici seveda velja veliko za nimanje za gospodarsko stanje v Jugoslaviji. Zaradi petkove devalvacije dinarja za dvajset odstotkov je prišlo v bankah takoj do nove kotači je dinarja. Ni bilo takih spodrsljajev kot v Trstu, kjer so dinar kotirali kar po 12. Goriške kota-cije so bile le za malenkost nižje od uradne kotacije, iti je nekaj nad 21 lir. V Gorici so v petek banke dinar menjavale po 17 - 18 lir. V nekaterih goriških trgovinah pa so včeraj kupcem dinar menjali po 19 -20. Najbrž ni bilo v teh primerih popustov. Goriški trgovci si hočejo očitno zagotoviti stalne kliente z goriškega podeželja.
Na mejnih prehodih je seveda prometa veliko manj kot pred tednom dni. V novogoriških bankah vsak dan plača polmilijonski depozit približno dvajset Jugoslovanov. V glavnem so to ljudje iz drugih krajev, čez mejo pa so prišli imetniki obmejnih prepustnic in carinarji so o-cenili to, kar so ljudje nesli domov čez mejo.
V	programu so ta teden nekateri sestanki italijanskih in jugoslovanskih upraviteljev ter politikov. Nekateri so že bili v prejšnjih dneh.
Za zaključek še zadovoljivo vest za zamejske avtomobiliste. Po devalvaciji in po uvedbi bencinskih bonov je moč kupiti na jugoslovanskih črpalkah neomejeno količino goriva. Seveda jo je treba plačati v tuji valuti, v našem primeru v lirah. Če gremo v notranjost Jugoslavije je treba kupiti bone v turističnih uradih ob meji. Iste bone pa lahko kupimo na črpalkah. Ob sedanji ceni bencina v Jugoslaviji plačamo zamejci 610 lir za vsak liter super bencina. Lahko plačamo samo v lirah.
hotelu z običajnim sporedom družabnosti, skupno večerjo in plesno zabavo. Za starejše člane in lake, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, je društvo poskrbelo tudi za avtobus, ki pa bo na razpolago le, če se bo prijavilo zadostno štev.-lo potnikov.
Prijave sprejemajo na sedežu društva vsak dan od 10. do 12. ure do 5. novembra. Upravni odbor priporoča članom in prijateljem, naj za vpis poskrbijo čimprej.
Razstava
miniaturnih vlakov
Razstavo miniaturnih vlakov od prejo danes, oh 11. uri v stavbi socialnega središča v Ulici Baia monti. Moč si jo bo ogledati ves teden. Še posebej bedo dobrodošli šolarji in njih učiteljice.
PRVI KONCERT BO 18. NOVEMBRA
Šest koncertov v letošnjem abonmaju Glasbene matice za goriško publiko
Trije koncerti bodo v Kulturnem domu, dva v Katoliškem domu, eden pa v palači Attems
Glasbena matica nam je pripravila tudi letos program abonmajske glasbene sezone. To že devetič po vrsti. Bilo je 14. novembra 1974, ko smo lahko poslušali prvi abonmajski koncert v Verdijevem gledališču v Gorici. Takrat sta nastopila orkester ter otroški’zbor iz Maribora.
Glasbena matica nam je v osmih 'abonmajskih sezonah nudila nekaj manj kot petdeset koncertov. Na teh so nastopili priznani slovenski in jugoslovanski umetniki, ansambli, vokalne in instrumentalne skupine. Nastopile pa so tudi nekatere domače in druge skupine ter umetniki. Glavni namen Glasbene matice, ki ji stojita ob strani v organizaciji abonmajskih koncertov tudi Zveza slovenskih društev ter Zveza slovenske katoliške prosvete, pa je posredovati predvsem slovensko ter jugoslovansko glasbeno ustvarjalnost. Za druge izvajalce skrbijo v glavnem drugi prireditelji.
Ko je Glasbena matica pričela pred devetimi leti svojo abonmajsko sezono, so bili taki koncerti prepu-
ščeni v glavnem posameznim prosvetnim zvezam in društvom. Malo je bilo tudi koncertov v priredbi italijanskih društev in ustanov. V glavnem je za to skrbela mestna glasbena šola, ki je svoje koncerte prirejala, in jih še prireja, v dvorani svoje stavbe v Ulici Oberdan. V kasnejših letih, še posebej po odprtju avditorija, pa so se razvile še številne druge pobude v tnestu. Goriška občina je začela, na pobudo tedanjega župana De Simona, prirejati, v sodelovanju s tržaškim Verdijevim gledališčem, niz koncertov v vsaki sezoni. Prišli so koncerti glasbene mladine. V zadnjem času se s prirejanjem koncertov izhoda tudi pokrajinska uprava in to v ločenih pobudah kar treh pokrajinskih mož, brez vsakršne koordinacije. Uspeli so tudi nedeljski koncerti društva Lipizer, ki ima v letošnji sezoni na sporedu tudi nastope svetovno znanih umetnikov. Svojo sezono prireja tudi Complesso da cam&ra iz Gorice. Koncertov je torej veliko, marsikdaj celo preveč.
SEJEM STANOVANJSKE OPREME BO TRAJAL TEDEN DNI
Nastopni govori na sejmu «Ambiente 6» posvečeni današnjemu položaju ob meji
Prisotni tudi zastopniki Nove Gorite ■ Na sejmu razstavljeni izdelki 170- tovarn
ZA DRUGAČEN ODNOS DO NARAVE
Ciklus predavanj o favni in flori goriške pokrajine
Tečaj pripravlja pokrajinska uprava, v okviru programa o dopolnilnem izobraževanju odraslih - Prvo predavanje bo 15. 11.
D re de-
Danes odprtje zadruge v Stražicah
V Stražicah odprejo danes novljene prostore tamkajšnje lavske potrošniške zadruge. Ta ni več samostojna. Postala je goriška podružnica konzumne delavske zadruge iz Tržiča, ki ima še tri druge podružnice. Sedež zadruge je na Trgu Ritter 2/B. Svečano odprtje bo ob 10. uri.
Planinsko martinovanje bo v Park hotelu
Planinsko društvo bo tudi letos poskrbelo za tradicionalno družabnost za člane in prijatelje. Martinovanje bo v nedeljo, 14. novembra popoldne, v novogoriškem Park
Vsi govori na odprtju letošnjega sejma stanovanjske opreme «Am-biente 6» so bili osredotočeni na nedavne gospodarske ukrepe v sosednji državi. Tako predsednik trgovinske zbornice 'Lupieri kot župan Scarano, predsednik pokrajine Cum-peta, deželni odbornik Tripani in podtajnik v zunanjem ministrstvu Fioret so govorili predvsem o jugoslovanskih ukrepih za sanacijo gospodarske krize ter seveda rekli, da imata tako Gorica kot Trst od tega precejšnjo škodo. Cumpeta in Tripani sta s svoje strani dodala temu še hudo gospodarsko krizo v go-riški industriji in nakazala nujnost, da italijanska in deželna vlada poskrbita za paket pomoči naši pokrajini, kajti brez te pomoči ne bo izhoda iz krize.
Podtajnik Fioret je^dejal. da italijanska vlada z zaskrbljenostjo gleda na gospodarski položaj v sosednji državi. Sam je v tem tednu dvakrat govoril z jugoslovanskim ambasadorjem Kosinom. Z zadovoljstvom je italijanska vlada sprejela izjave jugoslovanskega finančnega ministra Florjančiča, da so sedanji ukrepi začasni in da so gospodar skega in ne političnega značaja. Italijanska vlada je bila seznanit na z jugoslovanskim položajem in bo skušala Jugoslaviji pomagati. Fioret je izrazil tudi željo, da bi se promet v obmejnem pasu čimprej obnovil do take stopnje, kakršna je bila prej.
Na otvoritev so prišli tudi novogoriški župan Debeljak, predsednik gospodarske zbornice Besednjak in predsednik komisije za obmejna vprašanja Korenč.
Sejem stanovanjske opreme bo od-
prt do nedelje. Ob praznikih ves dan, ob delavnikih pa samo popoldne in zvečer. Sedemdeset podjetij razstavlja izdelke 170 tovarn.
Združenje ANCI za uravnovešen gospodarski razvoj v deželi
za obogatitev turistične ponudbe v občini. Skupaj predvidevajo 29 raznih novosti v zimskem in poletnem turizmu. Tako bodo uredili pomožna smučišča v Čezsoči, obnovili hotel »Orel* v Trenti (ta je že dalj časa opuščen), odprli izposojevalnice smuči, kajake in kanuje, izboljšali dostope k reki Soči za kajaka-še in izvedli še druge naloge za povečanje in popestritev turistične ponudbe. V tem okviru naj bi odprli tudi nekaj trgovin v tako imenovani Kaninsk1 vasi na območju Bovca.
O gospodarskih težavah v goriški pokrajini ter na drugih gospodarsko šibkejših območjih naše dežele so razpravljali tudi v predsedstvu združenja ANCI (Associazione naziona-le comuni italiani) za Furlanijo -Julijsko krajino. V zvezi s tem vprašanjem so na zasedanju 14. t.m. soglasno odobrili tudi dokument, ki obvezuje ustanovo, da si na vseh ravneh prizadeva za uresničenje načrta o uravnovešenem gospodarskem razvoju dežele, s podpiranjem gospodarskih pobud v šibkejših in v tem trenutku najbolj prizadetih območjih.
Z omenjenim dokumentom soglašata tudi predsednik deželnega združenja UPI (Združenje italijanskih pokrajin) prof. Gonano in predsednik združenja gorskih skupnosti v deželi, Forabosco.
Novosti v turizmu na Tolminskem
Izvršni svet skupščine občine Tolmin je obravnaval ukrepe in pobude
-I
Tajnik liberalne stranke Zanone včeraj v Gorici
Tudi vsedržavni tajnik italijanske liberalne stranke Valerio Zanone, ki je včeraj obiskal našo deželo, je v Gorici na sestanku somišljenikov PL1 pri restavraciji Transalpina posvetil precej svojega zanimanja današnjemu položaju ob jugoslovansko italijanski meji. Liberalci so dokaj kritični do ukrepov jugoslovanske vlade. Zanone, ki ga je pred stavil tajnik PLI Prandino Prandi je dejal, da bo njegova stranka sprožila vprašanje prehoda čez meje jugoslovanskih državljanov brez začasne dajatve v evropskem parla mentu, oziroma v parlamentarni komisiji za odnose med EGS in Jugoslavijo. Tej komisiji predsedu-
je poslanec Enzo Battiza. Zanone je govoril tudi o drugih italijanskih in mednarodnih vprašanjih. Tajnika PLI je potem na županstvu sprejel dr. Scarano.
Požar v podjetju Soteco v goriški industrijski coni
Po skoraj petih urah napornega I kot Človeka, ki je vse svoje življenje
Pokrajinska oprava - Gorica
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
na podlagi naslovov in izpitov za mesto pomožnega tajnika v računovodskem oddelku. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju zapade ob 12. uri 3. novembra 1982. Za pojasnila je na razpolago urad za osebje pri pokrajinski upravi, Korzo Italia 55.
turistična agencija
G O T O U R
GORICA
Novoletni oddih v
TUNIZIJI
Prijave do 30. oktobra.
G O T O U R - GORICA Karen Halla 205 - Tel. 33 01»
V Portorosegi pretovorili 100 tisoč ton blaga
Po desetih letih poročanja o prometu v tržiškem pristanišču Porto-rosegi, se je prvič pojavil podatek o potniškem prometu. V septembru se je namreč izkrcalo, odnosno vkrcalo 184 potnikov. Podatek se ne nanaša na mornarje, ki so na ladji, ampak na potnike. Ker je nekaj izrednega, ga objavljamo s poudarkom. To pa narekuje naši časnikarski dolžnosti, da se kasneje pozanimamo, kaj se je zgodilo takšnega, da je prišel v ja vnos*
Sicer pa je tovorni promet v septembru z okoli 100 tisoč tovarni manipuliranega tovora kar za 44 tisoč ton manjši >' t v avgustu in za okoli 30 tisoč ton večji kot v lanskem septembru. V primerjavi s prvimi devetimi meseci lani je letošnji 9-mesečni promet z enim milijonov in 70 tisoč tonami za okoli 40 tisoč tor večji.
S 40 ladij, 1 so priplule v septembru, so razložili 54 tisoč ton premoga, 13 tisoč ton lesa, 11 tisoč ton cementa, " tisoč ton starega železa itd. Naložili pa so 9 tisoč ton cementa in nekaj semenskega olja.
Praški madrigalisti jutri v Novi Gorici
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo hitri ob 20.15 prvi koncert zelenega abonmaja. Nastopijo Pra ški ma^rinalisti. dirigira Svatopluk | lanpš Na sporedu so češke in re nesančne skladbe.
dela so goriški gasilci pozno sinoči, ob pomoči svojih kolegov iz Tržiča, ukrotili silovit požar v kemičnem podjetju Soteco, v goriški industrijski coni. Goreti je pričelo včeraj okrog 17. ure in to v kotlarni. Kljub temu da je bila včeraj sobota, so v podjetju delali. Prav zaradi tega je akcija gašenja stekla razmeroma hitro. Kljub hitremu posegu goriških gasilcev je obstajala nevarnost, da se bo ogenj razširil na bližnje objekte in hranilnike z lahko vnetljivimi kemikalijami. Gasilcem, na delu so bile tri ekipe iz Gorice in ekipa iz Tržiča, pa je po dobri uri le uspeta omejiti požar ter « tem tudi materialno škodo.
O vzrokih nesreče, kakor tudi o obsegu škode zaenkrat še ni na razpolago podatkov. Zdi pa se, da bo proizvodnja v podjetji, vsaj za nekaj tednov ustavljena, čeprav ogenj ni zajel proizvodnih prostorov. Vendar je proizvodni proces vezan na kotlarno.
Podjetje Soteco je na skrajnem zahodnem robu goriške industrijske cone, ob Soči. na področju, ki upravno spada pod sovodenjsko občino. Tovarno so zgradili pred nekaj leti in je v tem času zabeležila velik razvoj. Tako so se pravkar pripravljali na gradnjo novih prostorov. Proizvajajo pa umetno usnje in druge vrste impregniranega tekstila Gre za tovarno torej, ki je po vrsti proizvodnje podobna znani tovarni Tee Friuli v Krminu.
podrejal skupnim stvarem našega slovenskega človeka v Brdih ki je bil ob vsakem času pripravljen sodelovati v korist svoje vasi, svojih ljudi in naprednih idej, ki je ideji socializma, kateri se je zapisal med vojno, ostal zvest do svoje smrti. Števerjanci. še zlasti njegovi najožji sodelavci, se ga spo minjajo s hvaležnostjo.
Pred 10 leti umrl Ciril Klanjšček
Danes mineva 10 let, odkar le umrl Ciril Klanjšček, ugledni družbenopolitični delavec v števerjanu. Domačini, še zlasti nekdanji par tizani. orosvetni delavci in občinski svetovalci se ga spominjajo
Preuredili bodo županstvo v Sovodnjah
V Sovodnjah se pripravljajo na temeljito preureditev uradov na županstvu. Do sedaj ločene (celo po nadstropjih) in slabo opremljene u-rade bodo premestili v prvo nadstropje, kjer bodo uredili enoten prostor za stike z občinstvom. To bo omogočita, po mnenju upraviteljev, hitrejše poslovanje in večjo produk ■tivnost uslužbencev. Preureditev jt nujna tudi spričo načrtovanega prehoda na avtomatizacijo nekaterih storitev anagrafskega urada. V prihodnjem letu naj bi namreč uredili terminal elektronskega sistema A-scot. Gre za napravo, ki jo prav te dni uvajajo tudi v Doberdobu. Za novo razporeditev uradov bo treba izvesti tudi manjša zidarska dela in najbrž bo treba začasno preseliti tudi občinske urade.
Vsekakor bo o tem vprašanju tekla beseda na prihodnji se;i občinskega sveta, ki bo moral odobriti ustrezni načrt ter strošek.
Za preureditev županstva bodo predvidoma porabili okrog 40 milijonov lir. Pretežni de’ stroška bodo krili s prispevkom države, manjši del pa iz lastnih sredstev. Predvidena je preureditev (in nova oprema) sejne dvorane, urada župana, tajništva in tehničnega rada ter seveda urada za stike z občinstvom.
Preureditev nameravajo izvesti čimprej.
Ni nobene prave koordinacije med pobudniki teh koncertov in nekajkrat je prišlo do istočasnih koncertov. To je seveda vznejevoljilo goriško publiko in neki tržaški italijanski kritik je celo napisal, da v Gorici vlada na tem področju pravi kaos.
Slovenska glasbena sezona, sezona Glasbene matice, pa ima, kot smo že prej omenili, svojstven pomen: nuditi goriški publiki jugoslovanske umetnike.
Letošnja sezona se bo pričela IS. novembra z nastopom domačega ansambla, Goriškega komornega orkestra, v katerem nastopajo slovenski in italijanski orkestraši. Koncert bo v Kulturnem domu, kot solista nastopita klarinetist Lino Urdan in flavtist Giorgio Marcossi. Drugi koncert bo 16. decembra, vedno v Kulturnem domu; nastopil bo Zagrebški godalni kvartet. Naslednji koncert bo 17. januarja 1983 v Katoliškem domu; nastopili bodo Madrigalisti iz Zagreba. V isti dvorani bo četrti abonmajski koncert, in sicer klavirski recital Zdenke Novak iz Zagreba. Ta četrti koncert bo 17. februarja. 7. aprila prihodnjega leta bo v dvorani palače Attems koncert violončelista Cirila Škerjanca in pianista Acija Bertonclja; oba sta iz L ubljane. Zaključni koncert pa bo 20. aprila v Kulturnem domu. Nastopil bo orkester Radiotelevizije Ljubljana s sodelovanjem mladinskega zbora Glasbene matice iz Trsta. Dirigiral bo Stojan Kuret.
Šest kvalitetnih koncertov torej. Na prvem bo nastopil domači ansambel. Na treh koncertih bo prisotna slovenska ustvarjalnost, na dveh pa hrvaška. Vpis abonmajev bodo pričeli v tem tednu na sedežu Glasbene matice v Gorici, Ulica della Croce 3.
Goriška pokrajinska uprava bo v prihodnjih mesecih izpeljala zanimivo in koristno pobudo. Od 15. novembra do 21. februarja bo namreč poskrbela, v okviru programa o izobraževanju odraslih, za enajst strokovnih predavanj o flori in favni v naši deželi in pokrajini. Posebno pozornost bodo ob tem namenili gobam ter zakonskim dota Čilom o varstvu redkih in ogroženih rastlinskih vrst.
Prvo predavanje bo na sporedu 15. novembra, pripravlja pa aa prof. Gualtiero Simonetti. dober poznavalec rastlinstva naše dežele.
SLOVENSKO »STALNO-GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI
Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Brass tel. 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure
sicer pa profesor na kmetijskem tehničnem zavodu v Čedadu. , 22. novembra bo predaval Franco Musi o zaščitenih rastlinah ter o deželni zakonodaji s tega področja, 29. novembra pa bo govor o gozdovih v goriški pokrajini.
Predavanja bodo v prostorih zavoda za gluhoneme v Gorici in sicer ob ponedeljkih od 19. do 21. ure.
K tečaju dopolnilnega izobraževanja odraslih, ki .je brezplačen, se lahko prijavi vsakdo. Prijave in pojasnila v uradu za šolstvo in izobraževanje v palači pokrajinske uprave v Gorici.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, telefon 72-701.
ZA PREVOZ DUAKOV
Nov avtobus na progi med glavno pošto in Sv. Ano
Od jutri dalje bodo, zaenkrat sicer samo poskusno, uvedli nov avtobus na progi med glavno pošto in naseljem Sv. Ane v Gorici. Avtobus bo odpeljal ob 13.50 izmed glavne pošte in to samo ob delavnikih. Namenjen .je predvsem prevozu dijakov. Tako sporoča občinsko podjetje v Gorici.
POLICAMMŠ§
|	OZVOČIMIA ^ W
TK H NIČ NI SERVIS
TRŽIČ - tel. 0481 - 73245 Ulica IX. giugno, 86/1
f Čestitke
Dragemu možu, očetu In nonotu KARLU PRINČIČU iz Pevme ob 70. življenjskem jubileju še na mnoga zdrava in vesela leta kličejo vsi domači.
Razna obvestila
Mladinski krožek in kulturno društvo Oton Župančič obveščata, da se plesni tečaj prične jutri, 25. t.m., ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici in ob 20.30 v Domu Andreja Budala v štandrežu.
SEST RAZLOGOV, DA IZBEREŠ PROGRAM POHIŠTVA, KI GA LAHKO MONTIRAŠ SAM
Kino
4 > urico
CORSO 15.15-22.00 «Firefox - vol-pe di fuoco». Barvni film.
VERDI 15.30-22.00 «Rocky HI.*. S.
Stallone. Barvni' film.
VITTORIA 15.30-22.00 «11 bacio della pantera*. N. Kinsky. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00 — 22.00 »Frontie-ra».
PRINCIPE 14.00—22.00 «Domani si balla*.
JXova Gorica in okolica
SOČA 10.00 «Tom in Jerry najboljša prijatelja*. Risanka. 16.00—18.00— 20.00 »Varnost zajamčena*. Japonski film.
SVOBODA 16.00 «Tom in Jerry najboljša prijatelja*. Risanka. 18.00 —20.00 »Morilec King Fisher*. Hongkonški film.
DESKLE 17.00 »Popajeve norčije*. Ameriška risanka. 19.30 »Nepremagljivi iz pekla*. Hongkonški film.
K 5 MONTA
dežurna lekarna v gorici
Baldini. Korzo Verdi 57, tel. 84879.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Massimo Delneri, Mi-chele Malignani, Marzia De Pa-scalis. Daniele Furlan, Marjetka Devetak, Federico Medeot, Manuel Pausig, Federico Marega, Chiara Corbatto, Samuela Giusy Schilirč.
SMRTI: 81-letni upokojenec Sa-verio Recupito, 82-letni trgovec Giuseppe Madon. 83-letna gospodinja Teresa Calligarig, 78-letna gospodinja Lucia De Gostini, 86-letna gospodinja Beatrice De Bartolomei vd. Seidler, 63-letni mehanik Lucia no Candussi, 69 letni upokojenec Jožef Makuc, 72-letni upokojenec Bruno Padovan, 88-letni upokojenec Erminio Delmonaco.
OKLICI: profesor Pietro Maran-gon in profesorica Maddalena Mar-chi, uslužbenec Lino Brezza in po-strežnica Liliana Visintin, častnik finačne straže Marcello Montella in uslužbenka Cristina Lorenzoni.
POGREBI
Ob 9-10 Antonia Zanchetta iz bolnišnice Fatebenefratelli v Tržič, ob 9.30 Franc Rudež iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno pokopališče: ob 10. uri Vladimir Dobran iz splošne bolnišnice v Tržič.
1.	ker, če rabiš KIT takoj, ga tudi takoj odneseš
2.	ker se da KIT z lahkoto in veseljem montirati, zadostuje ti ključ za vijake
3.	ker KIT stane manj... ga montiraš ti
4.	ker je KIT pameten način opremljanja hiše, kjer je premalo prostora, reši najtežje probleme
5.	ker je KIT nekaj osebnega - nisi ga sam izbral... si ga sam naredil
6.	ker je pohištvo KIT, ko si ga montiral prav tako, kot vse ostalo, celo boljše
V prodaji v Gorici pri
OLIVKERI
UL. CIPRIANI 78 — TEL. 83-780
SHOW ROOM — C.so Italia 58 — tel 5611
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Operacije v leasingu
Z leaslngom lahko takoj razpolagate z vsakovrstno delovno opremo, ne da bi jo tako| in v celoti plačali.
Posebne ugodnosti pri teh operacijah imajo obrtniki, ki lahko zaprosijo za deželni prispevek in tako bistveno znižajo stroške.
Vse to vam lahko nudi naša banka in ostale članice konzorcija ljudskih bank F-JK v sodelovanju z družbo Italease.
D Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi št. 51 * tel. 84206/07 vam ne nudi samo denarja
IZŠLE SO M POIMENOVANJIH ŠOL
Hvalevredno obujanje zgodovine šol v številnih priložnostnih brošurah
Brošure izšle v več krajih vgoriškem in tržaškem zamejstvu Zadnja je posvečena osnovni šoli Oton Zupančič v Gorici
Na ozemlju, ki ga Slovenci strnje no naseljujemo, bomo le redkokje našli tako bogato izdajateljsko gibanje na področju krajevne zgodovine (domoznanstva) kot ravno na zamejskem Goriškem in Tržaškem. Vsaj petnajst let poteka intenzivna dejavnost, ki bi jo mogli porazdeliti glede na oživotvorne vzgibe, predvsem na štiri skupine. Najštevilnejše in najbolj običajne so brošure o kulturnoprosvetni dejavnosti določenega kraja, napisane so bile predvsem ob različnih jubilejih krajevnih prosvetnih društev (izmed lepega števila omenimo kot primer le brošuro o stoletnici PD »Valentin Vodnik® v Dolini - 1978). Posebno skupino sestavljajo priložnostne izdaje ob stoletnici čitalnic v Trstu in okolici (škedenj, Opčine, Sv. Ivan, Boljunec - 1968/70) ter na Goriškem (štandrež - 1969). S posebnimi tiski — med temi so prave knjige — so se v nekaterih krajih spomnili dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja predvsem ob odkritjih spomenikov padlim (Trebče -1966, Devin-Nabrežina - 1970, Prebe-neg - 1972, Prosek - 1972, Opčine -1971, Bazovica - 1973, Vrh - 1974, Mačkolje - 197, Podgora - 1975, Križ -'1975, Dol - 1977). V četrto skupino, ki nastaja od 1978 dalje bomo uvrstili brošure, ki so izšle ob poimenovanju slovenskih šol po uglednih rojakih in zaslužnih možeh slovenske kulture in znanosti. Ni-m-mo dovolj podatkov, da bi mogli trditi o popolnosti sledečega seznama. S posebnimi brošurami so počastili poimenovanje šole pri Sv. Ani v Trstu (1978), v Rojanu (1978), na Opčinah (1979), v Gabrovcu (1979), v šempolaju (1979), v Se-sljanu (1979), v Zgoniku (1980), pri Sv. Jakobu v Trstu (1980), v Skednju (1980), v Barkovljah (1982), pri Domju (1982), v Trstu (inštitut Jožef Stefan, 1982). Na Goriškem so se take objave pojavile leta 1979 v štandrežu, letos pa v Jamljah in v Sovodnjah. Te dni se jim je pridružila že četrta knjižica z naslovom «Osnovna šola Oton Župančič® - Gorica (76 strani), izdana za
priložnost poimenovanja slovenske osnovne šole na Livadi v severnem delu Gorice po slovenskem pesniku Župančiču.
Podrobnejša analiza vseh objav ob priložnosti poimenovanja šol bi pokazala mesto, ki si ga je sedanja goriška publikacija pridobila v tej svojevrstni dejavnosti. Vse izdaje — če je seznam točen, potem lahko govorimo o trinajstih samostojnih knjižicah — niso na enak način zasnovane. Njih uredniki so različno delovali, saj so ponekod dajali poudarek zgodovini šole, drugod so bolj slavili osebnost, ki je dala šoli ime itd. Za primer Sv. Jakob v Trstu pa omenimo, da je nastal pravcati krajevni zbornik.
Goriški izdaji — o njej namreč poročamo — so vsebinsko zasnovo narekovale posebne krajevne razmere ter seveda osebnost, ki jo bo poslej šola nosila v svojem uradnem imenu. Prav zato poudarja vsebina brošure zgodovino slovenskega šolstva v Gorici ter življenje in
delo pesnika Župančiča. Marijan Brecelj je v prispevku «Nekaj prisotnosti Otona Župančiča na Goriškem® prikazal zveze Otona Župančiča z Goriško in njenimi rojaki; fizična prisotnost Župančiča na Goriškem se omejuje zgolj na čas do prve svetovne vojne. Isti pisec je prispeval še razpravo o poznavanju Župančičevega pesniškega dela pri Italijanih. Tudi ta prispevek je namenjen tistim, predvsem Italijanom, «ki našega pesnika premalo poznajo in se zagonetno sprašujejo, kaj ima Župančič opraviti z Gorico in kako da si ga izbere kaka šola na italijanskem ozemlju za svojega, se pravi, da se bo po njem imenovala®. Brecljeva prispevka opravičujeta imenovanje šole po Župančiču zaradi pesnikove prisotnosti na Goriškem, zaradi mesta, ki ga ima Goriška v njegovem delu in končno najmanj osveščenemu, predvsem Italijanu, pokaže na poznavanje pesnika pri Italijanih. Gotovo je Župančič taka osebnost slovenske kulture, da bi mogel tudi brez takih dokazovanj priti v uradno ime katerekoli slovenske šole, v matici ali v zamejstvu. Verjetno pa so avtorja prispevka vodili še drugi cilji, predvsem opozorila na manj poznano plat pesnikovega življenja in dela, saj so poglavitne črte nje govega življenjepisa dobro znane in more zanje vedeti vsakdo, ki se hoče prebiti skozi osnovno šolo.
Osrednji prispevek za publikacijo je pod naslovom «Razvoj slovenskega osnovnega šolstva v Gorici (Zgodovinski oris)® napisal Marko Waltritsch, ki se že nekaj let uveljavlja kot raziskovalec zgodovine goriških Slovencev predvsem v desetletju pred prvo svetovno vojno. O zgodovini slovenskega predvsem osnovnega šolstva obstoji obsežna zgodovinska literatura. Ob Schmidtovi trilogiji o zgodovini šolstva in pedagogike na Slovenskem do leta 1870 bi omenili vsaj F. K)einmayerja in D. Pahorja, čigar obširna razprava je izšla v zborniku ob stoletnici prave osnovne šole na Slovenskem (1969). V zgodovini slovenskega naroda ima osnovno šolstvo pomembno mesto, zato so se mu že mnogi raziskovalci preteklosti posvečali, a vendar številnih vprašanj še niso rešili, saj je odgovor nanje v največji meri ■skrit' D' arhivskem gradivu.*Pisec, ki ga je dosedanje delo na področju goriške krajevne preteklosti usme-nlo na delo v arhivske zavode, se je pri sestavi svojega prispevka tudi tokrat poglobil v arhivsko gradivo. Pregledal je do danes zelo slabo raziskani fond goriške občine in rezultat so bila nova poznanja o razvoju slovenskih šol v Gorici in Goriškem predvsem od osemdesetih let preteklega stoletja do prve svetovne vojne. Čeravno lahko iz slovenskega « časopisja tega razdobja veliko izvemo o boju za slovensko mestno šolo v Gorici in seveda o neprijaznem razmerju, ki ga je do take pobude gojil goriški magistrat, pa vendar daje poznavanje arhivskega gradiva problemu bolj zaokroženo in celovito podobo. Seveda ie pisec svojo pripoved raztegnil v današnji čas poudarjajoč razmere v šolstvu, v severnem delu Gorice IValtritsel-evo pisanje je tekoče in ie reportažnim navdihom vse prej kot suhoparno naštevanje deistev in številk, kar je žal značilnost mnogih člankov in razprav o zgodovini šolstva pri nas. Zelo koristno delo bi opravil, če bi se na podoben način lotil obravnave slovenskega goriškega šolstva v celoti. Za slovensko narodno skupnost na Goriškem bi bila taka naloga več kot le iskanje korenin lastne identitete.
Izreden razmah izdajateljskega dela, ki smo ga Uvodoma omenili, nosi zelo močne aktualne poudarke. Sklicevanja na preteklost služijo vsakodnevni rabi, v nenehnem naprezanju za pridobitev temeljnih pravic v težkem soočanju z večinskim narodom. V tej vzpodbujeval-
ni sestavini se publikacije na manjšinskem prostoru razlikujejo od o-nih, ki se pojavljajo bolj osamljeno kot pa nek sistem, na ozemlju matice (izjemen primer pri tem je le občina Žalec). Izdajam, ki smo jih uvodoma omenili in našteli, se Goriška vredno postavlja ob bok. Če naj bi zgledu sledili v naslednjem razdobju še drugi kraji na Goriškem in Tržaškem, potem bi lahko dobili zanimiv zbornik objav, ki bi ponatisnjen in primerno urejen v knjigo postal svojevrsten krajevni leksikon. Vredno bi bilo o tem razmisliti in z delom nadaljevati.
BRANKO MARUŠIČ
ttMMiiiiiuiiiiMitittitnMin
•iiaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiitftNiiiiiiimmiitmMiitifMfMMMimMMMMiiiitiittiiiitMtiiit
svojo letošnjo sezono s samostojno razstavo domačina C. Mocchiuttija. Izbira avtorja je v dvojnem pogledu — za galerijo in občinstvo — pomembna: najprej zato, ker gre za priznanega slikarja ne le pri nas, pač pa tudi izven dežele, drugič pa tudi zato, ker pomeni ta razstava pomemben premile tudi v umetnikovem snovanju.
Mocchiutti je eden od treh pomembnejših slikarjev (obsoške) goriške Furlanije; eden od tistih, ki so se začeli oglašati le v prvih po vojnih letih in sodijo danes že med starejšo generacijo. Ostala dva sta Zigaina in Altieri. Nekaj skupnega imajo v izhodišču vsi trije: vsi namreč začenjajo svojo ustvarjalno pot v znamenju nekega svojskega neo-realizma, ki je pomenil v prvih po-
SLIKARSKE RAZSTAVE NA GORIŠKEM
Cesare Mocchiutti v galeriji La Bottega»
Galerija »La Bottega» je pričela vojnih letih v Furlaniji pravi ma-
PRED ŠESTDESETIMI LETI SO FAŠISTI PREVZELI OBLAST
1.200fašistov je zgodaj zjutraj 28. oktobra 1922 zasedlo v Gorici županstvo, pokrajino in pošto
Vodstvo operacij je bilo v stavbi nad kavarno Garibaldi V prejšnjih mesecih so fašistične škvadre divjale zlasti v furlanskem predelu Goriške — Odstavili so pokrajinskega komisarja Pettarina, od župana Bonneja pa zahtevali, da se politično opredeli njim v prid
JADRANSKI KOLEDAR
almanah • zbornik 1983
Igo Gruden
IZBRANE PESMI
Ivan Pregelj
TOLMINCI,
Mario Magajna TRST V ČRNOBELEM, fotokronika, 1945-81
STENSKI KOLEDAR
• slikami R. Hlavatyja
CENA ZBIRKE
19.000 lir
NAROČILA IN PREDPLAČILA
DO 31. OKTOBRA 1982
Osebno n* Mdožu ZTT, Ul. MonUcchl 6, Trst V Tržaški knjigarni, Ul. av. Frančiška 20. Trat Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1. Gorica Na uradništvu Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20, Čedad Preko raznašelcev Primorskega dnevnika
BON za POPUST 8.000 lir,
ki ga lahko takoj izrabite za nakup drugih izdaj ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA.
Prav v teh dneh, pred šestdesetimi leti, so se fašisti pripravljali, da prevzamejo z nasiljem oblast v državi. Proti koncu oktobra je bil napovedan velik fašistični shod v Neaplju, na katerega je prišlo iz vse Italije nad 40.000 fašistov. Po Mussolinijevem govoru, ki je zahteval prevzem oblasti, so se fašistične kolone pričele premikati proti Rimu iz Neaplja, Perugie in Firenc. Ni prišlo do spopadov, kajti kralj Viktor Emanuel III, tako imenovani zmagoviti kralj, je Mussoliniju izročil oblast, trhla Factova vlada pa i-tak ni imela nobene oblasti. Le tu pa tam v Italiji se je kak oficir hotel upreti fašističnemu nasilju, a kmalu so prišli pomirjevalni ukazi iz Rima. Fašizem je prišel na vlado, fašistične škvadre so bile izenačene z vojsko. Pričenjala se je več kot dvanajstletna diktatura.
Kako. je Ijjlp v tistih dneh. v naših krajih? V* le tu 19229 so fašisti divjali po vsej državi. Imeli so kdaj tiho,' kdgj pa Obritojjodppi-o oblasti. Prej tepuii so politične nasprotnike, predvsem sindikaliste, komuniste in socialiste, kdaj pa kdaj tudi «po potare®, t.j. pripadnike katoliške ljudske stranke. Vdirali so v delavske zbornice, kulturne krožke, sekcije strank in vse razdejali. Velikokrat je prišlo do oboroženih spopadov. Dnevniki tistega leta so polni takih novic iz vse države.
Tudi na Goriškem in v vsej Julijski deželi so fašisti besneli. Pritisk ha Goriškem je bil sicer manjši kot oni v Trstu, Istri in v Videmski po krajini, tudi zaradi tega, ker ni bilo enotnosti med tukajšnjimi fašisti. V Gorici sta bili dve skupini. Prvo sp sestavljali domači fašisti, drugo pa priseljenci, v glavnem železničarji. Domačini so bili v glavnem predvojni iredentisti in so se zaradi te-g g dobro razumeli z liberalci, ki jih je vodil predvojni župan in povojni komisar na občini, senator Giorgio Bombig. Priseljenci pa so bili na silni. Prišlo je še leto prej do ostrih sporov med skupinama in goriška organizacija fašistične stranke je bila celo razpuščena, potem pa so v njej prevzeli vodstvo priseljenci.
Goriški fašisti so bili delno pod vplivom tržaškega kolovodje Fran-cesca Giunte, delno pod vplivom videmskega tajnika stranke Pietra Pisentija. še zlasti v tržiškem oko lišu so prav v letu 1922 ustanovili celo vrsto sekcij fašistične stranke, bolje bi rekli temu fašističnih škva-der. Imeli so v ladjedelnici celo svoj sindikat, ki je užival odkrito podporo vodstva ladjedelnice. V Turjaku so imeli motociklistično sekcijo. S tovornjaki ladjedelnice in zemljiških veleposestnikov so se vozili iz vasi do vasi in vdirali v kulturne krožke socialistov in komunistov ter vse požigali. Fašisti so se pojavili tudi v nekaterih slovenskih vaseh, kjer so italijanski priseljenci na žalost našli tudi nekaj slovenskih privržencev. Te sekcije so bile v Kanalu, Števerjanu, Kojskem in na Dobrovem. Vse to pred pohodom na Rim.
20. septembra 1922 je prišel Mussolini v Videm. Napovedano je bilo razvitje prapora furlanske fašistične legije. Na to zborovanje, ki je bilo na trgu pred gradom na grajskem griču, je prišlo približno 10 tisoč fašistov iz naše dežele, Veneta in Lombardije. Prišli so predvsem s posebnimi vlaki, tudi z enim iz Trsta. Mussolini je v Vidmu imel govor. zadnji pred kasnejšim na že o-menjenem zborovanju v Neaplju. Tisk ga je ocenil za pomembnega, kajti Mussolini je razgrnil v njem svojo politično akcijo. Fašisti so ves dan hodili po Vidmu, vse je poteklo mirno. Le tu pa tam. tako poročajo takratni videmski časopisi, so kakega domačina ccmokali, ker ni pozdravil fašističnih galiardetov.
Proti večeru so se tržaški in goriški fašisti vrnili s posebnim vlakom domov. Na poti pa je prišlo do neredov. Proti večeru je na železniški postaji v Mošu prišlo do nesreče. Ko je privozil potniški vlak, ki je vozil pred fašističnim posebnim vlakom, sta eksplodirali dve bombi, proti vlaku je bilo iz teme ustrelje nih nekaj zabojev iz samokresa. K sreči je strojevodja takoj zavrl, iztirili so lokomotiva in tri,je vagoni. Ni pa bilo ranjenih med številnimi potniki.
Ko so kasneje ob 22.3C prišli na postajo v Mošo težaški in goriški fašisti s posebnim vlakom, so takoj doumeli, da je bil eksploziv namenjen njim in so zbesneli. Nekaj skupin se je, skupno z domačimi fašisti, razšlo po vasi. Domačini so zbežali iz hiš na bližnje griče, sli do hiše komunističnega župana Carla Marege in jo sežgali. Zgorele so tudi krave, ki so bile v hlevu. Nekaj dni pozneje se je izvedelo, da so bili ukradli tudi nekaj denarja in kolo. Potem so vdrli v hišo mesarja Pietra Ronuttija in ga večkrat zabodli. tako da je moral v bolnišnico. Njegovo hišo so razdejali, odnesli iz nje 7.000 lir. Fašisti so vdrli tudi v gostilno drugega komunista, gostilničarja Francesca Medeota, in jo popolnoma razdejali. Iz Gorice so prihiteli gasilci, pa so jim fašisti prepovedali 'gasiti. Pritekel je tudi neki oficir karabinjerjev z dvajsetimi orožniki, ter med fašisti pripoznal kaznjenci, ki je bil 'zbežal Iz Zapora'. Hotel ga je aretirali, a vdč sto fašistov je to preprečilo. Opolnoči je posebni vlak odpotoval proti Trstu.
V	naslednjih dneh so fašisti še bolj divjali po Goriški, v glavnem po Italijanskih krajih. V dneh tik pred njihovim zborovanjem v Neaplju, so zasedli nekatera županstva, na čelu katerih so bili komunistični in socialistični župani. Vdrli so tudi v pisarne bolniških blagajn in izgnali iz njih levičarske uradnike. Enako so delali v vsej državi. Policija, vojska, vlada so bili nemoč ni. Pravzaprav so- tako liberalci kot popolari videli v Mussoliniju edinega, ki bi bil lahko rešil državo iz tistega kaosa. Na drugi strani so bili sindikati, socialisti, komunisti in republikanci.
V	Gorici, tako kot v Trstu, Vidmu in drugod, so fašisti prevzeli oblast že ob 6.30 dne 28. oktobra. V Gorico je prišlo ta dan iz raznih krajev pokrajine 1.200 oboroženih fašistov. Neke manjše skupine so zase dle tudi županstvo, pasto in še nekatere druge urade v Tržiču. Z vso svojo silo pa so se hoteli pokazati
v Gorici, sedežu, takrat zelo velike pokrajine, ki je segala do Červinja-na in Gradeža, Trbiža, Idrije, Postojne in Istre. V Gorico so prišle škvadre iz Gorice, Tržiča, červinja-na, Ronk, Gradišča ob Soči, Krvn i -na, steverjana, Ločnika. Chiopri-sa, Fogliana, Zagraja, Šempetra ob Soči, Turjaka, Gradeža, Romansa, Kanala, Fiumicella in Moša. Akcijo je vodil, po nalodu poveljnika Giu-riatija, inženir Heiland, vodja goriških fašistov.
Zasedli so sedež pokrajinskega odbora v Ulici 24. maja. Pokrajinski odbor je imel takrat sedež v stavbi nad kavarno Garibaldi, tam kjer je danes naše goriško uredništvo. Tam je Heiland, v pisarni predsednika pokrajinske komisarske uprave, odvetnika Pettarina. uredil svojo komanda. Oborožene skupine fašistov so pohitele na županstvo, na glavno pošto, no * prefekturo -in jih zasedle. Nihče jim ni nudil odpora. Le ena skupina vojakov pod poveljstvom nekega tmajlooja. je hotela pregnati fašiste s poštnega poslopja, a ti so zagrozili, da bodo streljali, zato so se vojaki umaknili.
Ko je prišel odvetnik Pettarin ,v svojo pisarno in hotel od Heilahda pojasnilo o tem, kar se dogaja, ga je Heiland enostavno odstavil in na njegovo mesto postavil odvetnika Valentina Pascolija, ki je bil že prej član pokrajinske komisije, v kateri so bili tako slovenski kot italijanski zastopniki vseh skupin, Pettarina so fašisti obtoževali, da se preveč vdinja Slovencem. Očitali so mu, da je bil za ohranitev avtono-' mije za krajevne uprave, kakršno so te imele pod Avstrijo; da je obtožil fašiste, ki so divjali po Kobaridu in bližnjih vaseh, potem ko je bil poškodovan spomenik alpincem na Krnu; da je v pokrajinskih u-radih dovoljeval uporabo slovenščine v vsem njenem poslovanju. Vse to kljub temu. da je bil pred vojno Pettarin eden izmed redkih furlanskih katoličanov, ki so bili ireden tisti, medtem ko so bili Faidutti in njegovi zvesti avstrijskemu cesarju. Prav zaradi tega je italijanska vo-
jaška oblast Pettarina že na konec leta 1918 postavila za komisarja pokrajinske uprave.
Na županstvu so fašisti ostali pet dni. Zahtevali so odstop župana Ban-neja, oziroma zahtevali so, da se politična skupina »Gruppo d’azione friulano®, ki je Imela po volitvah v januarju 1922 večino na občini, opredeli s katero državno stranko hoče sodelovati. Zakaj tak odnos fašistov od župana Bonneja in te skupine?
Ta se je bila formirala tik pred občinskimi volitvami 22. januarja 1922, ko so bile prve demokratične upravne volitve. Dotedaj je občino vodil kot komisar predvojni župan Giorgio Bombig. iredentist, predstavnik liberalne stranke. Na volitvah v parlament, ki so bile v maju 1921, je goriška pokrajina poslala v Rim štiri slovenske parlamentarce (Vilfana. ščeka, Podgornika 'm,Lavrenčiča) .ter enega Italijana (komunista Tuntarja). Blocco nazionale, volilna formacija«! v .kateri „so bili fašisti in liberalci, je pogorel. Na Goriškem je dobila relativno večino le
v	občinah Gorica in Fogiiano. Fašisti so bili zlasti jezni na republikance in. popolare, ki niso hoteli z njimi v koalicijo. V naslednjem le tu, na prvih občinskih volitvah, se je desničarskemu bloku zoperstavila druga koalicija, sestavljena iz republikancev in drugih Italijanov, med katerimi je bilo tudi nekaj bivših bojevnikov in iredentistov. Ti so se unirali fašistom in liberalcem in so jim hoteli iztrgati občino iz rok. Kako? Nekaj dni pred volitva-
vi	so dosegli sporazum s Slovenci v mestu in vest o sporazumu je prinesla dan pred volitvami izredna izdaja »Goriške straže®, Slovenci, ki se niso sami predstavili na volitvah, so podprli Gruppo. d'azione friulano, ki je zaradi odločilnih slovenskih glasov tudi zmagal. Dobil je 1,595 glasov, od teh je bilo slovenskih 713 (ti so namreč na volithici prečrtali ime enega italijanskih kandidatov in namesto njega napisali ime odvetnika Karla Podgornika). Bombigov Blocco nazionale je dobil
iiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiHiiiiiiimiMiiiitiiiiifiiiiitfmiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiitiiMtniviimiiinininiiiiiiiiiiulmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiin
PRED ŽURINOVIM VRTOM NA POUANAH
v
«Stirim ustreljenim tovarišem 39 rdečih nageljnov v spornim
Trinajsti september leta 1943 ;ie s krvjo ostal zapisan v zgodovini Poljan, Doberdoba in bližnjih vasi. Tistega- dne so Nemci prvič prišli v te kraje in posejali smrt kamorkoli so njihovi škornji stopili. Tistega dneva ni pozabil Josip Pa hor iz Lokvice, ki ga bivši borci dobro poznajo s partizanskim imenom Matija. S skupino tovarišev je v naglici skušal razširiti vest o prihodu Nemcev po bližnjih vaseh. da bi se pripadniki OF pravočasno poskrili pred prihodom nemških okupatorjev. In prav ti pogumni tovariši so padli v ognjene klešče okupatorja in drago plačali svojo ljubezen do svobode. Tako so se znašli pred mitraljezom Švabov Josip Pahor - Matija iz Lokvice, Just Marušič - Šmit s Poljan. Marija Ferletič iz Doberdoba. Peter Lakovič iz Doberdoba m še neki neznani borec, ki je takrat slučajno šel mimo. S strojnico za hrbtom, postavljeni po dva pred žurinovim vrtom, so čakali na smrt.
Tako pripoveduje naprej partizan Matija, ki je edini ušel smrti: »Fin, zwei, drei, vier, fiinf, sofort ab-schitzen — je rezgnil glas nemškega Oficirja in strojnica je zareg-Ijala. Še prej sem šepnil tovarišem. naj se razbežimo na vse stra ni. Zadnja misel je šla svojcem in tistim, ki se bodo za nas dalje borili. Jaz sem skočil v levo in ker sem bil v zadnji vrsti sem videl tovariše, kako so padali. Pred menoj se je v razgor zgrudila Marija Ferletič. švignil sem počez.

Josip Pahor - Matija iz Lokvice, edini preživeli od talcev
skozi trtni nasad in ob skoku čez zid me je zapeklo v peti. Kri se je zlila po čevlju, ki je preluknjan zletel daleč od mene. Stekel sem naprej do gole ravnine in v hipu razumel, da je to gotova pot v smrt, zato sem šel nazaj in krenil v bližnjo dolino. Zmeden sem skočil v grmičevje in skorajda padel v skrit rov (kaverno) iz prve svetovne vojne in tam rešil svoje življenje. Za menoj je v rov pritekel še neki drugi domačin s sinom in mi povedal, da so vsi moji tovariši obležali mrtvi v Žurinovem vrtu. Grušč se je pod koraki nemških škornjev vsipal v rov, vendar morilci niso našli skrivališča.® Devetintrideset let je poteklo od
tistega tragičnega dne in prav toliko rdečih nageljnov krasi ploščo, ki stoji na kraju umora in spominja na tisti usodni trenutek. »Vsako leto prinesem umrlim tovarišem nagelj več v spomin na njihovo hrabrost in v hvaležnost vsem. ki so kot oni z življenjem gradili pot do svobode,® pravi Matija.
Na istem kraju, nad ploščo štirih ustreljenih pa stoji tabla z imeni Poljancev, ki so padli v NOB Kmalu bodo domačini postavili spomenik na bližnjem trgu. ki bo ča stitljiveje spominjal na svoje in druge padle v NOB. Saj skoraj ni hiše na Poljanah, ki ni dala člo veka za svobodo.
JANKO GERGOLET
le 1.104 glasove in s tem manjšino v občinskem svetu, le osem od štiridesetih svetovalcev.
Slovenci so glasovali za listo Grup-po d’azione friulano, ker je ta obljubila, da odpre na jesen slovensko o-snovno šolo v stavbi pod Kostanjevico. To je bilo za Bombiga in njegove preveč, kajti že pod Avstrijo, sedaj še bolj, se je goriška občina protivila odprtju slovenske osnovne šole. V teku leta so Bomgib in fašisti stalno napadali župana Bonneja in njegove in komaj čakali kdaj pride priložnost, da ga odstranijo.
Ta se jun je nudila po pohodu na Rim. Zahtevali so torej, da se Bon-ue in njegovi opredelijo, župan Bon-ne je dal ostavko, njegova skupina je ni sprejela. Bonne je šel v kasnejših dneh tudi na pogovor z generalnim komisarjem za Julijsko Benečijo Crispom Moncado v Trst. Kmalu pa je odstopil in •/, njim vsi večinski svetovalci. Desničarski .svetovalci so bili odstopili še prej. Tako je na občino prišel komisar.
Vzdušje v Gorici je bilo v dneh zasedbe po fašistih mirno. V Gorici ni prišlo do neredov. Prvi dan zasedbe in v naslednjih dneh so prišli v pisarno fašističnega konzula Hei-landa zastopniki raznih ustanov in skupin, Pri njem se je oglasil tudi poslanec Virgllij šček. Heiland mu je dejal, da se nimajo S1 jvenci kaj bati, saj gre za obračunavanje z Italijani. Nekaj dni kasneje, 6. novembra, je poslanec šček pohitel v Rim k podtajniku predsedstva vlade, torej Mussolinijevemu tajniku, poslancu Acerbu. Seveda ne verjamemo fašističnim glasilom, ki so poročala o tem ščekovem obisku. Šček naj bi bil izjavil, da so Slovenci zadovoljni s to vlado, kajti le s trdno vlado, ki ima jasne programe, bodo lahko rešili svoje probleme v okviru zakone,v in mirnega sožitja z Italijani. Časopisi poročajo, da se mu je Acerbo zahvalil in da je povabil Ščeka k Mussoliniju z delega cijo slovenskih županov in prvakov, da bi mu obrazložili zahteve Slovencev na Goriškem.
Kaj je tedaj napotilo ščeka na o-bisk k Acerbu ne verno. Drugi slovenski poslanci niso šli na tak pogovor. Še več. Ko je nekaj dni potem Mussolini razgrnil v parlamentu svoj program, ki je bil do Slovencev, Hrvatov in Nemcev zelo oster, je sam Mussolini večkrat prekinil go vor poslanca Vilfana, ki je zahteval pravice za slovensko in hrvaško prebivalstvo. ščpk je bil tedaj zelo blizu poslancem italijanske ljudske stranke, ki so bili podprli Mussolinija in vstopili celo v njegovo vla do. V vladi so bili poleg fašistov še nacionalisti, liberalci, popolari in socialni demokrati. Od katoličanov sta bila ministra Vincenzo Tarra-gona in Stefano Cavazzoni, podtajniki pa Eniesto Vassallo, Umberto Merlin. Fulvio Milan; in Giovanni Gronchi, kasnejši predsednik italijanske republike.
Niti šček niti drugi slovenski poslanci niso šli na obisk k Mussoliniju. K njemu so šli leto kasneje predstavniki tako imenovane vladne stranke, ki so v Gorici izdajali slovenski časopis »Nova doba®. V spremstvu Pietra Pisentija, takrat že fašističnega prefekta za videmsko pokrajino (Goriška je bila medtem odpravljena) so prišli 22. decembra 1923 na obisk; Jožef Peternel, občinski komisar v Kanalu; Franc Obljubek, župan v Kojskem; Giuseppe Galleu-sig, občinski komisar v Šempetru; Alojz Tinta, župan v Anhovem; Franc Muznik, občinski dacar v Kanalu; Jožef Jerbič, učitelj v Sv. Križu; Andrej Vodopivec, predsednik kmetijske zadruge v Dornberku; I-van Kralj, industrialec iz Kanala; Jožef Lulig, iz Sv. Križa in Anton Sirk, podžupan v Kojskem. Bili so to edini slovenski ljudje, ki jih je fašizmu uspelo pridobiti, tudi potem ko je prevzel oblast. Ogromna večina slovenskih ljudi, neglede na politično pripadnost, se je odločno zoperstavljala fašizmu.
V Gorici pa. potem ko je nekaj časa vodil komisarske posle na županstvu Fabioli, je po letu 1924 postal senator Giorgio Bombig ponovno podesta občine.
MARKO WALTRIT8CH
nifest. Seveda je šel vsak od treh po svoji poti, vendar pa imajo še danes vsi tri,e nekaj skupnega: vsi so namreč ostali priklenjeni v svoji tematiki na svojo rodno zemljo in se zadržali prvenstveno ob problemu človekove usode v tem prostoru. Toda medtem, ko je Zigajno razburjal predvsem socialni problem, sta ostala Mocchiutti in Altieri maiij «uporna®, na pol vdana v usodndst človekove eksistence v tem prostoru.
Mocchiutti ima za sabo dolgo te slvarjalno pot. Prvič se jt ,m skupinski razstavi oglasil l. 1947. Odtlej je imel številne samostojne razstave in se pridružil, s pomembnimi priznanji, skupinskim doma in drugod. Zadnje čase pa je nekam u-. tihnil. Zato je pričujoča razstava tem bolj prijeten dogodek. Pa tudi vsebina sama je po svoje nekaj novega. Človek bi dejal, da gre pravzaprav za neke vrste sintezo umetnikovega ustvarjanja, se pravi za sam vrh. že na prvi pogled daje vsebina razstave videz večje pomir;e-nosti: nekdanja izrazito dramatična avtorjeva govorica se je tu omehčala in razvedrila. Figurativnost p se ie tudi stanjšala na same namige, kot,, da se predmet javlja samo še v spominu. Ti namigi so pravzaprav lepa pretveza za kompozicijsko zgradbo, ki je na teh slikah živahna, a mnogo boli ubrana kot t’ prejšnjih stvaritvah, če drži, da je avtor na svojem začetku vsrkal kubistično in ekspresionistično izrazno prvino in je nadalje na tej gradil, potem je treba reči, da je prešel iz teh o-snov danes v pretežno barvni (vendar manj zaznatni) ekspresionizem. Vse enako velike slike na razstavi v gostem zaporedju to še bolj pou darjajo in podčrtujejo razpoloženje z barvnimi polji, ki izstopajo v izredno mikavnih tonskih variantah. Mocchiutti je umetnik, ki prevladuje v njem čustvenost, ta pa se na pričujoči razstavi odmika bolj k liričnemu razpoloženju.
m. r.
Spomin na zasedbo županstva po fašistih
Na zadnji seji občinskega sveta e Gorici je socialistični svetovalec Waltritsch opozoril svetovalce in župana na 60 letnico nasilne zasedbe županstva s strani fašistov ob priliki Mussolinijevega pohoda na Rim. 28. oktobra 1922 so namreč, fašisti zasedli "županstvo in sedeže drugih javfiih ustanov v Gorici, te|f izgnali izvoljene zastopnike. wa z u-panstvu so fašisti vedrili pet dni. Hoteli so odstop župana Bonneja, načelnika skupine Gruppo d'azione friulano. ki je bil v januarju isle-ga leta izvoljen za župana z odločujočimi slovenskimi glasovi, ki jih je predstavljal odvetnik Karel Podgornik. Slovenci so glasovali za Bonneja in njegove ker so ti oblju-, bili odprtje slovenske osnovne šole v mestu. Nekaj dni po pohodu na Rim in prevzemu oblasti so Bonne in njegovi tudi odstopili, na občino je prišel fašistični komisar, leto in pol dni pozneje pa je bil za fašističnega župana izvoljen senator Giorgio Bombig.
Waltritsch je s tem v zvezi dejal, da ni v galeriji slik goriškil. županov slike župana Bonneja. Najprej fašisti. potem pa nacionalisti so hoteli nanj pozabiti, ker je paktiral s Slovenci. Zaradi tega so ga odpisali iz uradne goriške zgodovine, tako v času fašizma kot v prvih letih po drugi svetovni vojni. Bil pa je to edini demokratično izvoljeni župan r času med dvema vojnama. Drugi so bili komisarji ali pa fašističnj\ po-deštatje. Waltritsch je od odbora zahteval, da da naslikati tudi tega župana in ga postavi na svoje mesto v občinski palači.
Josef Wartha v galeriji cSpazio 2»
Goriška galerija eSpazio 2» gre v tretje leto svoje dejavnosti in kaže vedno bolj jasno svojo usmerite« in svoj program. V njej so že gostovali tako domači umetniki kakor tudi drugotni priznani avtorji, bodisi slovenski. jugoslovanski, avstrijski, nemški, poljski in češki. Očividno gre za «mittelevropski® poudarek, ki naj bi zadostil delu tukajšnjega občinstva, ki se poveznie še nekoliko v «avstrijskem» duhu.
Trenutno je na vrsti Josef Wartha iz Innsbrucka, starejši umetnik, po poklicu profesor in tudi sicer precej kultiviran slikar. Razstavil nam ie lepo število akvarela: in nekaj risb. Bistvo so seveda akvareli. Gre za «vedute», ali bolj za bežne vtise s potovanja po evropskih krajih. Prevladuje iskanje sončne in topla atmosfere, odtod pretežno beneški motivi. Ti so na videz večinoma «turističnega» interesa, se pravi najbolj znani mestni izrezi. Ne glede na to pa je avtor vnesel « te po-glede nekaj bistveno svojega, se pravi svoje ganotje pod tem svetlim 'n toplim nebom, ki tako prijazno razodetja «se te stvari. Seveda niso akvareli po kakovosti vsi enaki, o-bratno, nekateri so tudi nekoliko ponesrečeni, še posebno tam, kamor je avtor posegel z očrtovanjem. V nasprotnem primeru pa prevladuje neka žametna prozornina barv in izbranih tonov, ponekod s posebnim smislom za sintezo (tu bi ga pim-rjali z našim Hlavatpjem iz časa njegovih zim). To avtor pogosto doseže z belino papirja (se pravi $ površinami nepobarvanega papir ja) < Tu se mu veduta ujame v preciozm miniaturo.
m. k
KULTURA
24. oktobra 1982
V ZBIRKI LEPOSLOVJE ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA
«Tri igre za glas» pesnika Miroslava Košute
Igrice je avtor napisal za tržaško radijsko postajo v letih 1973 do 1976 in segajo v čas NOB
V svoji knjižni zbirki Leposlovje je Založništvo tržaškega tiska izdalo pred kratkim knjigo »Tri igre za glas» tržaškega pesnika Miroslava Košute.
Gre za zbirko treh kratkih radiofonskih iger, ki jih je avtor napisal za tržaško radijsko postajo v letih 1973 do 1976. Sam Košuta pravi o teh svojih delih v kratkem, a zelo zanimivem uvodu: »Te tri igre za glas gotovo niso najboljše, kar sem tovrstnega napisal. Lahko bi tudi rekel, da so izmed vsega najmanj moje — vsaj v smislu iskanja izraznih I	možnosti, ki jih	nudi radijski medij, kateremu sem
,	se	posvetil, ko	sem po diplomi našel	svoje prvo
službeno mesto v uredništvu mladinskih oddaj ra-! dia Ljubljana.
Če sem se kljub temu odločil, da jih ponudim I	v	objavo, je to	samo zaradi dejstva,	da jih je
i	v	resnici pisalo	življenje, jaz pa sem	jih le po-
I skusil kar najbolj preprosto ujeti v ritem pripovedi,
I oblikovati v slušno podobo. So nekakšna trilogija iz
Miroslav Košuta
i?<S§
Platnica Košutove knjige »Tri igre za glas*
I
1 Časa narodnoosvobodilnega boja, fci je nastala po I resničnih dogodkih, po osebnih spominih ali do-l kumentih, s katerimi sem se srečal pri urejanju • knjige «Križani v boju za svobodo». Resnične so J vse nadrobnosti, ne da bi bila v enaki meri re-, snična tudi celota, vendar je izmišljenega samo to-I liko, kolikor je potrebno, da se raznoteri dogodki ■ združijo v pripoved ali da se dve različni zgodbi zlijeta v eno.*
| Citirali smo skoraj ves uvod, ker se nam zdi zelo zanimiv in zelo dragocen pripomoček bralcu,
1 ki hoče pravilno razumeti ne samo te tri radio-I fonske igre, marveč tudi glavne poteze umetniškega sveta, v katerem ustvarja Košuta svojo pesniško resničnost. Zelo značilna se nam na primer zdi | začetna trditev, da so te «Tri igre za glas» najmanj . njegove spričo njegovega poznanja izraznih mo-1 inosti radijskega medija, kateremu se je kot profesionalec posvetil v Ljubljani takoj po diplomi. Te besede zvenijo kot nekakšno opravičevanje za dej-'■ stvo, da se ni poslužil najnovejših eksperimentalnih ' prijemov, s katerimi se ponaša tako imenovana '■ avantgarda radiofonskih dramatikov. Menimo, da se < Košuti sploh ni bilo treba opravičevati. Nasprotno. Moral bi po našem celo poudariti svojo izbiro, to
je svojo umetniško pot, ki je, vsaj sodeč po najboljših dosežkih sodobne radiofonske dramaturgije, edina pravilna. Res je namreč, da so izrazne možnosti radiofonskega medija zelo bogate in vsaj teoretično neomejene. Res pa je tudi, da so v praksi zelo točno določene in morda celo toge. Dejstvo je, da ne morejo in ne smejo preko okvira domišljije, ki se v poslušalcih lahko ustvarja le preko slušnih signalov. Drugače povedano, je okvir slušne igre odvisen zgolj od čara besede in zvoka, ki jo spremlja, ne pa od intelektualističnih trikov, ki so bili še posebno v modi v petdesetih letih in ki so v bistvu skušali naprtiti slušni igri naloge, ki jih že po definicij ne more prevzeti, čar besede in zvoka se namreč lahko razodeva le v pesniškem besedilu ali pa v pesniški vsebini. Košuta se je zelo uspešno odločil za prvo možnost in se tudi v teh rigrah za glas» izkazal kot pesnik, kakršen nedvomno je, ker se obrača predvsem na srca poslušalcev in to na najbolj neposreden način preko magije pesniškega vzdušja, ki edino lahko prikliče v naš spomin pozabljena čustva, da se lahko obogatijo ob prepletanju z novimi izkušnjami z novimi izkušnjami in novimi čustvi. Košutova radiofonska dramaturgija se torej poslužuje predvsem pesniškega besedila in to je v popolnem skladu z njegovo občutljivo umetniško naravo, ki v resnici ne premore razumskih slepil, pa čeprav morda po njih hrepeni. A prav zaradi tega še bolj cenimo Košuto, kakršen se nam pokaže v teh treh radiofonskih delih, saj je v njih iskren, pristen in dosledno zvest samemu sebi in svojemu očarljivemu pesniškemu svetu, ki je narejen, kot bi rekel Čehov, iz solze na licu nedolžnega otroka.
Zanimiv je nadalje avtorjev uvod, kjer pravi, da so te «Tri igre za glas» nastale iz življenja, ne pa iz domišljije. Vendar je treba v tej zvezi takoj povedati, da niso nastale iz današnjega življenja, to je iz neposrednih izkušenj, kot na primer nastanejo dela tradicionalnih pripovednikov in dramatikov. Nastale so v resnici iz spominov na preteklost, kar je še en dokaz, da je Košuta najprej pesnik in šele potem vse ostalo. Spomin je namreč že sam na sebi proizpod pesniškega procesa, v katerem se pod vplivom časa vsako dejanje obarva z mitičnimi odtenki, ki ga neizbežno spremenijo v pesniško resnico, v kateri včasih težko prepoznamo zgodovinsko resnico, ki jo je sprožila. Vse te »Tri igre za glas» so torej po zamisli, nastanku in dramaturški izdelavi prave pesnitve in kot take terjajo prav tako od izvajalcev kot od poslušalcev posebno pesniško pozornost, saj se samo pod tem pogojem morejo dvigniti v razredčeno atmosfero čustvenih asociacij, kjer lahko pridejo do izraza vsi skriti čari pesnikove notranje ganjenosti.
Iz tega zornega kota je prva igra zbirke in sicer «Mreža in zvezde* nedvomno najboljša. Gre za pesniško vizijo vojnega dogodka v kriškem morju, ki jo lahko imamo za prvi spomenik neznanemu vojaku. Vsi pripovedni elementi so v njej v harmoničnem sorazmerju in vsi nosijo v sebi od vsega početka svojo lastno poetično noto, ki se potem kot v kaki romantični komorni skladbi lepo izlije v zaključni akord, v katerem se, ne da bi človek opazil, pomeša z vsemi ostalimi v napetem di-minuendu.
Zelo podobne značilnosti lahko izsledimo tudi v ostalih dveh igrah, in sicer v rGori, imenovani sint in v tKadar te zgubijo*, le da je v teh dveh slednjih nekoliko manjša ubranost med pripovednimi elementi, saj jih v obeh zelo poudarjen motiv partizanske matere čustveno morda preveč obremenjuje, da bi lahko pesniško svobodno dihali. Vsekakor je v teh dveh igrah posebne omembe vreden prav lik slovenske matere v narodnoosvobodilnem boju, saj je prav tej legendarni materi Košuta namenil vso svojo pesniško pozornost in vso svojo toplo ljubezen.
Za zaključek lahko torej rečemo, da je Košutova knjiga, pa čeprav vsebuje le gledališka besedila, v resnici prava pesniška zbirka, ki daje še eno, in zelo dragoceno razsežnost pesnikovemu umetniškemu svetu. Istočasno pa nudi slovenski radiofonski dramaturgiji nekaj novih in umetniško prav gotovo veljatmih izhodišč.
JOSIP TAVČAR
OTVORITVENI KONCERT ABONMAJSKE SEZONE GLASBENE MATICE 1982-83

.
y, i. ',s\-
:
iSSŠNiSiiS . "
H v J
ii
t ' M
r ... i
i
i
mm
i i-
t-
k ' ■
lup
Pianistka Tea Košuta: debut z orkestrom RTV
S komornim orkestrom ljubljanske televizije pod vodstvom Antona Nanuta, je nastopila tudi pevka Eva Novšak-Houška
^ . ,;
M
/i]>
m
*
I J |
I' : -
v; 1.4	,	\
' r i
J. I	b	a
, - m
f
bp?
Komorni orkester RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom med koncertom za abonma GM v Kulturnem domu t Trstu
Za začetek nove koncertne sezone je Glasbena matica izbrala komorni orkester RTV Ljubljana, ki ga je vodil dirigent Anton Nanut, kot solistki pa: svojo bivšo gojenko, ki je študirala pri prof. Gojmiru Demšarju — pianistko Teo Košuta in priznano koncertno pevko, mezzosopranistko iz Ljubljane — Evo Novšak - Houškovo.
Spored je obsegal Concerto gros-so v d-molu A. Vivaldija, Koncert za klavir in orkester št. 14 v Es-duru KV 449 W. A. Mozarta, ciklus pesmi Mati za glas in godala ter Simple sinfonie za godala op. 4. Brittna.
Največ je zanimanje poslušalcev, ki so do dobra napolnili dvorano Kulturnega doma, je vladalo za nastop mlade tržaške pianistke, ki je izvajala Mozartov Kon-
■iiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiHiiiiiimiiiiiiiimitiiiHiiiiiiiiHiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitfii
POGOVOR S SLAVISTOM IN DRAMATIKOM DR. MATJAŽEM KMECLOM
0 slovenskem kulturnem življenju danes
Finančna sredstva za kulturo - Založbe izdajajo vedno manj domačih del - O «Mutastih bratih» pred krstno uprizoritvijo v Slovenskem stalnem gledališču
Dr. Matjaž Kmecl je naši javnosti že dobro znan. Velikokrat smo poslušali njegova predavanja na seminarjih za šolnike, na večerih Narodne in študijske knjižnice v Kulturnem domu in še marsikje. Nam je 'seveda še prav dobro zpan z obdobja, ko smo bili tudi njegovi slušatelja na ljubljanski filozofski fakulteti, skratka iz študentski!) časov. Še sedaj je dr. Kmecl profesor na slavističnem oddelku, čeprav ima za to vedno manj časa. Ni dolgo, ko je prevzel .funkcijo predsednika republiškega komiteja za kulturo SRS, kar j^ seveda nadvse odgo vorna naloga. Kljub temu pa se, kot izredno dinamičen človek, še vedno posveča pravemu ustvarjalnemu in raziskovalnemu delu. Dr. Kmecl je namreč tudi uveljavljen dramatik, katerega delo Mutasti bratje bomo gledali letos na odru našega Kulturnega doma. Skratka, razlogov za intervju je bilo nič koliko in izkoristili smo priložnost, ki se nam je ponudila na simpoziju o kulturni identiteti dežel Alpe - Adria, ki je bil pred kratkim v Benetkah in katerega se je kot referent udeležil tudi dr. Kmecl.
Pogovarjala sva se o raznih a-spektih slovenskega kulturnega življenja in o njegovem ustvarjanju za gledališče, o odnosu do slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, Italiji in v Porabju.
Vpr.: že nekaj časa Je veliko govora o kulturi, predvsem o finančni krizi, ki jo je zajela. Ali je ta kriza res tako huda?
Odg.: Veste kako je, sredstva za kulturo so lahko finančna, lahko so moralna ali pa še kake druge vrste. Kar zadeva finančna sredstva so ta čas seveda pičlej-ša, ker je položaj takšen, da je
!
I iiiiHiiiiiiNiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiuiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuHiMiiHiiiiiiiiiMMiiiNMiniimtiiiiiiiiitiiiiiuiimiiiiiiiiMiiiiimiiinniiiiiMiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMaMiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
BROŠURA OB 10. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Vloga slovenskega sindikalnega časopisja ; od konca 19. stoletja do Delavske enotnosti
200 strani obsegajoča brošura je vodič k razstavi o sindikalnem tisku
Vzporedno s potekom 10. kon-' gresa Zveze sindikatov Slovenije so, kot spremljevalke tega osrednjega zbora slovenskih delavcev, tekle še nekatere znanstvene in , kulturne prireditve, še pasebej velja, in temu je ta prispevek v ' glavnem namenjen, omeniti in o-' ceniti razstavo »Slovensko stro-1 kovno sindikalno časopisje od kon-'■ ca 19. stoletja do Delavske enot-I nosti*, saj je bilo to obsežno raz-* stavno gradivo predstavljeno v svo-*iji najširši koncepciji z namenom, "■ da se slovenski delavec mora za I vedati bogastva in raznoterosti 'strokovnih organizacij, sindikalnih bojev in mezdnih bitk, ki so vsi ) predhodniki današnje sindikalne J organizacije. V ta namen je ob i razstavi izšla tudi publikacija, ki i jo je ob 40-letnici ustanovitve > glavnega odbora Delavske enotno-s sti in začetka izhajanja njegovega glasila, na dvestotih straneh iz-) dala založba Delavske enotnosti z [naslovom »Pot slovenskega de-llavstva v delavsko enotnost*, in ;ki je nekak vodič in dopolnilo o-1 men jeni razstavi (avtorji so Sti-iplovšek, Ivanič, Kresal, Prunk), i Slovensko sindikalno časopisje je j začelo svoje izhajanje s spremenil ljivo srečo že leta 1893 (lista De-i lavec in Svoboda). Bili so še ne-i ki prejšnji poskusi, ki jih avtorji | razstave niso zajeli v koncept pri-'i kazanega, kar pa bistveno ne J zmanjšuje prvega dela panojev. , Od takrat dalje (prva polovica de-»vetdesetih let prejšnjega stoletja) j se je slovenski delavec organizi-' rano in v svojih nacionalnih organizacijah boril proti anahronistič-
nim oblikam izkoriščanja.
Zanimivo je, to iz razstavljenih primerkov tudi izstopa, da so slovenska sindikalna glasila izhajala ali začela izhajati prav v Trstu, saj je bilo prav to mesto ob Jadranu najbolj številni aglomerat slovenskega delavstva sploh. Seveda se delež Trsta manjša čim bolj se razstavljeni eksponati oddaljujejo od pionirske dobe sindikalizma v medvojni čas. Tu je razvidna predvsem vloga sindikata v okviru delavskega gibanja sploh, hkrati pa ta medvojni čas kaže na veliko razcepljenost sindikalnih organizacij na Slovenskem in prizadevanja, predvsem partije za enotno delavsko fronto.
Obiskovalec razstave, ki bi morala čim širše v bazo in krožiti širom po Sloveniji, si lahko ogleda primerke socialnodemokratskih, krščanskosocialnih, klerikalnih, na-rodnosocialnih, liberalnih, demokratskih, profesionalnih in predvsem komunističnih sindikatov in njihovih glasil. Še posebej iz poslednjih izhajajo prizadevanja partije v medvojnem času po enotnosti delavskega razreda in po frontnem gibanju vseh delavskih strokovnih organizacij. Ta enot nost se je v Sloveniji skovala med NOB. Takrat je tudi nastala Delavska enotnost in prav začetek izhajanja istoimenskega glasila pomeni veliko prelomnico v zgodovini slovenskega sindikalnega časopisja, saj je tu simbolizirana izbojevana enotnost slovenskega delavskega razreda. Razstavljeno periodiko (časniki, revije, brošure) je bilo, »pričo obilice gradiva, in
omejenega razstavnega prostora, treba omejiti in je tako večina časnikov prikazana le s posnetki naslovne strani. Posebej pa je. kot smo omenili, prikazan napor naprednih družbenih sil po čim večji enotnosti sindikatov. Za čas NOB
—	na žalost so iz koncepta razstave izpadli Slovenci izven meja za obdobje med obema vojnama
—	zasledimo spet tudi tržaško problematiko (Delavska enotnost -Unitš operaia) in to v sliki in v dokumentih. Tu je podčrtan enoten boj slovenskega in italijanskega proletariata v Trstu v boju za zmago nad fašizmom in za socialno osvoboditev. Razstava sega celo v čas po osvoboditvi, saj je z nekaj primerki prikazana vloga glasila Zveze sindikatov Slovenije pri socialistični graditvi.
Razstavo naslovnih strani časopisov ali njihovih pomembnejših člankov dopolnjujejo fotografije nekaterih urednikov časnika De lavska enotnost (Leskošek, Fajfar, Kardeljeva), uredništev in tiskarn med NOB, ter dogodkov, o katerih je sindikalno časopisje obširneje pisalo. Iz pokazanega je razvidno tudi to, da so strokovni - sindikalni listi, ki so skoraj v celoti ohranjeni, nekateri predvojni le na Dunaju in v Trstu, objavljali članke o organiziranosti in delovanju strokovnih organizacij ter o njihovi idejnoprogramski u-smeritvi, o odnosih in sodelovanju med strokovnimi organizacijami različnih smeri, o zakonodaji za varstvo delavcev in nameščencev, o delovanju delavsko - zaščitnih ustanov ter o splošnih socialno -
gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah, z literarnimi prispevki pa so dvigali tudi kulturno in posvetno raven bralcev. Iz razstave izhaja torej, kako je napredno sindikalno časopisje pripomoglo k razredni osveščenosti delavcev in njihovi usposobljenosti za izboje-vanje zgodovinskih nalog.
Brošura »Pot slovenskega delavstva v Delavsko enotnost* se poglablja v nekatere bistvene elemente slovenskega sindikalizma od začetkov do današnjih dni. Članki v prvem delu te publikacije vsak zase obravnavajo posamezna obdobja v razvoju in delovanju strokovnih sindikalnih organizacij na Slovenskem. Zanimivi so članki M. Stiplovška: Razcepljenost strokovnega - sindikalnega gibanja na Slovenskem od 1918 - 1929 in prva prizadevanja partije za enotno delavsko fronto: F. Kresala: Sindikalno gibanje v Sloveniji od leta 1929-41 in akcijska enotnost delavstva in članek J. Prunka: Delavska enotnost v NOB. Tem prikazom je dodan še izredno pomemben komentiran seznam Slovenskega strokovno - sindikalnega časopisja od konca 19. stoletja do Delavske enotnosti. Brošura, ki ni le kratek poljudnoznanstveni poskus zgodovine sindikatov na Slovenskem, in ki presega tovrstne priložnostne publikacije, posega v bistvena vprašanja organiziranosti delavstva in je kot taka neprecenljiv pripomoček vsem. ki se poklicno ali ljubiteljsko posvečajo tej problematiki.
BORIS GOMBAČ
treba varčevati na vseh koncih in krajih. Takšno varčevanje vedno znova prizadene predvsem tako imenovane družbene dejavnosti in med njimi je seveda tudi kultura. Moram pa reči, da je bila kultura na Slovenskem od nekdaj trdoživa tudi če ni imela posebno ugodnih tal. Pri tem mislim , predvsem na ugodno finančno zaledje. Rasla je predvsem iz ne ke moralne moči, tako od Prešerna preko Levstika do Cankarja in,v današnje dni, tako da je kultura morda tisto področje druž-hehega življenja, ki ga bo gospodarska kriza verjetno še manj, prizadela, Celo obratno. Dialektično se zelo pogosto v zgodovini kaže, da kultura zacvete celo lepše in boljše v takih kriznih obdobjih. S tem pa nočem reči, da je koristno za kulturo, če nima ustreznega finančnega kritja ali pa ustreznega finančnega zaledja. Daleč od tega. Tu je cela vrsta institucij, ki jih je treba na nek način vzdrževati in vse to zahteva svoj denar. Mislim pa, da bomo to uspeli vzdrževati vsaj približno spodobno tudi sedaj ko navsezadnje vsa Evropa, mi pa še posebej, tiči v gospodarskih škripcih.
Vpr.: Preidiva sedaj nekam drugam, na založniško področje. Slovenske založbe izdajajo vedno manj «dhmačih» del. To omejevanje najbrž vodi tudi v večjo selekcijo, s čimer pridobiva slovenska literatura na kakovosti?
Odg.: Mogoče, da do neke mere to tudi drži. Predvsem pa gre pri tem (ker govoriva o založništvu) za kriterije, po katerih se ta selekcija uresničuje. Ta selekcija je namreč lahko tudi zelo privatne narave. Če bomo zmogli ostati na principih estetske in sporočilne kvalitete teh tekstov, potem je verjetno takšna stiska in večja selekcija v prid slovenski literaturi in ugledu te literature pri publiki. Če pa bi šla ta selekcija po izključno privatnih kriterijih, bi bila recesija brez dvoma v škodo slovenski knjigi.
Vpr.: Povrniva se h kulturni politiki. Predvsem me zanimajo pogledi na stanje v zamejstvu, kjer se tudi čuti stabilizacijo. Kako bi se dalo stike še pospešiti in v katero smer gre kulturna politika SRS?
Odg.: Slovenska kulturna politika ostaja pri dosedanji smeri, to se pravi pri načelni opredelitvi, da je kultura slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in Porabju integralni del slovenske kulture in s tega vidika jo tudi slovenska kulturna politika obravnava. Obravnava jo včasih morda celo bolj pazljivo, ker nastaja ta kul tura v okolju, ki zagotovo ni bolj naklonjeno, kakor pa je okolje v matični domovini. Pretakanje, prenašanje ustvarjalnih dosežkov iz različnih zamejskih okolij v osrednje slovensko in nazaj bi morala biti osrednja orientacija naše politike. Mislim, da tukaj ne bi smelo priti do nikakršne recesije, do nikakršnega upada in prepričan sem, da do tega tudi ne bo prišlo.
Vpr.: Sedaj pa k vašemu literarnemu delu. Letos so na repertoarju slovenskega stalnega gledališča vaši Mutasti bratje. Zakaj ta naslov In katere problematike se loteva vaše odrsko delo?
Odg.: Mutasti bratje je igra, ki je nastala pravzaprav kot neke vrste plod dolgotrajnih in tesnih stikov z zamejstvom. V tem primeru s koroškim prav posebej. Tu ne gre samo za anekdotično gradivo, ki je tematska osnova tej drami, marveč gre tudi za dosti širšo osnovo. To se pravi za razmeroma precej pogostno ukvarjanje z literaturo te manjšine, z njenimi vsakdanjimi problemi. Ta problematika me je zmeraj znova privlačevala.
Sama tematika temelji v svojem Izviru na nekih dogodkih, ki so me svoj čas pretresli. Gre za neko slovensko družino v bližini Celovca, ki je že vsa na široko in dolgo obdana z nemškim morjem. Vse naokrog se je asimiliralo, čeprav
Dr. Matjaž Kmecl
cert — v začetku z neko zadržanostjo, ki je bila gotovo posledica prvega njenega sodelovanja z orkestrom. Le polagoma si je — med posameznimi prebliski — mlada izvajalka utirala pot v svet muzikalnega doživljanja, dokler se ni odprla sproščenemu oblikovanju tretjega stavka, ki je v celoti zaživel v prepričljivi napetosti. In prav ta Allegro non troppo vzbuja slutnjo o njeni nadarjenosti, na osnovi katere se ob nadaljnjem študiju in izpopolnjevanju, ob čim bolj globokem pronicanju v srž umetniških del in dojemanju njihovih vrednot, utegne razviti in dozoreti v umetniško o-sebnost. Za prvi nastop z orkestrom je vsekakor zadovoljivo. Sicer pa je, kakor vsakega, ki se želi posvetiti koncertnemu u-dejstvovanju, čaka trdo delo bodisi v tehničnem spopolnjevanju, bodisi v iskanju in dojemanju muzikalno vsebinskega bogastva, o-blikovanja in umetniškega ponazarjanja le-tega v čim bolj prepričljivih poustvaritvah. ■ Premalo homogen in precizen orkester ji pri prvem in drugem stavku ni bil dovolj ob strani. Obojestransko sta izzvenela nekoliko bolj medlo.
Srebotnjakov ciklus Mati je po umetniški učinkovitosti dosegel višek večera. Tudi orkester je bil v primerjavi z Mozartovim Koncertom tukaj bolj enovit in inter-pretacijsko bolj nazoren. Seveda je odločujoče bilo interpretiranje Eve Novšak - Houšknve: v lepem petju izenačenega glasu, ob svojsko dojetem in doživljajočem delu in ob svoji izredno prodorni oblikovalni izraznosti, je vzbudila močan vtis. Ta pevka sodi med tiste, ki se nikdar ne izneverijo svojim umetniškim principom in vedno stremijo k vse večji poustvarjalni dognanosti. Tudi ta večer je njeno izvajanje izžarevalo nekaj žlahtno prepričljivega. .
Orkester sam po sebi je dober ansambel, vendar smo že po o-menjenem in pa zlasti po prvih dveh stavkih Brittnove simfonije sodeč — pomanjkljivosti, v skladnosti igre in enotnosti fraziranja — imeli vtis, da je premalo izigran. V samostojnem nastopu je sorazmerno bil najbolj skladen in tudi interpretativno učinkovit v Vivaldijevem Concerto grosso, ki ga je Anton Nanut vodil v pristnem zanoscu, in pa v dokaj nazorno izvedenih zadnjih dveh stavkih, posebno še v zagnano in živo izvedenem zadnjem stavku Brittnove simfonije.
Višek poustvarjalne dognanosti pa je orkester pokazal pri izvedbi dodanih dveh. slovenskih ljudskih iz Prlekije in Beneške Slovenije v obdelavi Janija Goloba.
Sicer pa, če sodimo koncert v celoti, smo imeli lep umetniški večer.
IVAN SILIČ
vsi vedo, da ti ljudje molijo in pojejo še zmeraj slovensko. Ko se ga v gostilni napijejo, potem znajo vsi slovensko prepevati in kadar kdo umre, potem tudi vsi molijo po slovensko. To se pravi, da v stiski in pa takrat, ko se sprosti tisto najbolj skrito bistvo v človeku, takrat so vsi Slovenci, ena sama družina pa tudi navzven v slovenstvu vztraja. Res je, da gre za družino, ki je tudi gospodarsko dovolj močna. No in nekoč se je zgodilo, da je umrl hišni gospodar, že starejši mož, ki je svojčas prevažal tiskarno Mohorjeve družbe ob plebiscitu leta 1920 na Prevalje. Ta mož je bil ključar bližnje cerkve. V tej cerkvi je freska, na kateri je napis «čez tri dni prideš za menoj*, za katerega pa nihče ni vedel kaj pomeni. Ob pogrebu se je njegova žena oblekla v črno, izrekla testament svojim otrokom in čez tri dni za svojim možem umrla.
Na drugem koncu Koroške pa je bila družina, v kateri so se drug za drugim rojevali sinovi, ki so bili vsi mutasti. To se mi je zdelo simbolično za koroške Slovence, ki ostajajo tako rekoč brez svojega rodnega materinega jezika. Po neke vrste pesniški svobodi sem to spremenil v situacijo, v ljudi, ki kljub temu, da so mutasti, znajo prepevati.
Znani koroški pisatelj Florjan Lipuš je objavljal tekste, ki jih je naslavljal »pevci in pogrebci*. To se pravi, da ti ljudje pojejo in se pokopavajo. Tu naj bi bilo jedro tega simbola o Mutastih bratih. V drami so to trije bra tje, ki prepevajo, v tem prepeva nju vedno znova doživijo nekakšno evforijo in hkrati bes, tako da se začnejo pretepati in so neke vrste turistična atrakcija, ki ji grozi nevarnost, da jo policija vsak hip zapre. No in ta svet sem potem skušal dramaturško soočiti tudi z odnosom matične domovine do manjšin. Tja gor hodijo tudi morda resnično pretreseni različni sindikalni izleti, itd. Ampak prvo kar tam počnejo je to, da gredo po trgovinah, potem se malo raznežijo, zapijejo in se vrnejo. To se pravi, da ta živelj in slovenski svet puščajo v njegovih stiskah, ne da bi se v bistvu intimne-je dotaknili njegove problematike, njegove stiske in njegovih tegob iri se zmeraj Znova spet vračajo. To je neke vrste verbalizem v odnosu do manjšine in ta manjšina praktično gineva sama v sebi, kajti zmeraj znova se v njej pojavljajo tudi renegati, ki pač z vidika nekakšnega funkcionalizma, MARIJ ČUK

Novost na knjižni polici
n o zo/f u i v.: Kdo bo meni prižigal sveče
Partizanska tematika v svojstvenem podajanju
(Nadaljevanje na 9. strani)
Tudi najnovejši Zormanov roman pod simboličnim naslovom «Kdo bo. meni prižigal sveče» odlikujejo že dotlej ugotovljene zor-manovske značilnosti in kvalitete. Na kratko bi jih lahko označili z dobro fabulo, napeto, romaneskno pripovedjo, psihološko utemeljitvijo in ravnanjem njegovih junakov in ne navsezadnje tudi s tematiko, ki jo pisatelj obravnava. Tudi to pot si je snov našel v narodnoosvobodilnem boju, vendar ga je prikazal z neobičajnega zornega kota, to je, da je zgodbo romana, povedano v prvi osebi, zaupal glavnemu junaku, partiza nu Donu, to je avtorju samemu. Gradnja romana je tipično retrogradna, začenja se v današnjem času, da bi nenavaden dogodek, to pot je to smrt njegovega bojnega tovariša in skojevca Rore-ksa, na čigar pogreb je avtor prišel v rodni kraj, konkretno Kamnik, sprožil v avtorju plaz reminiscenc in spominov ob zaključku nekega, z njegovim življenjem tesno povezanega življenja.
In tako nas nemudoma n o uvodnem poglavju iz sedanjosti popelje avtor v svojo mladost, tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Plastično in otipljivo oriše okolje svojega doma, malomeščansko, trgovsko okolje zatohlega, majhnega mesteca v bližini Ljubljane, ki pa ga ima avtor vseeno rad in je nanj navezan in pripet s tisočerimi, zlasti čustvenimi vezmi. In potem je nenadoma v ta mirni kraj pod Kamniškimi planinami prišla vojna, propad stare Jugoslavije in prihod nemškega okupatorja. Iz pripovedi čutimo, da se je s tem za našega avtorja, takrat šestnajstletnega pubertetnika in fanta končalo neko mirno, lepo otroštvo, končalo se je nekaj, kar se nikoli ne bo več povrnilo pa tudi ponovilo ne.
In že smo v vrtincu organizacije Osvobodilne fronte, skoja, ki je prav tako. kot številne druge njegove vrstnike pa tudi malo starejše fante in dekleta, potegnil
vase. Začno se vrstiti skojevske akcije, med njimi je najpomembnejša vsekakor reševanje njihovega organizatorja in kasnejšega partizana Jernača, ki ga kot ranjenca skrivaj negujejo, a ga vseeno ne morajo zaradi izdaje rešiti. še več, sami so ob tem prisiljeni spomladi 1942 zapustiti u-dobne domove in se odpraviti v pdrtizane.
Med vsem tem dogajanjem pa naš avtor doživlja še celo vrsto drugih dogodivščin, od spolnega dozoretja z uradnico Uršo pa do domačega nerazumevanja za naš boj, ki se zlasti kaže v podobi avtorjevega očeta, sicer poštenega, a za vedno uklenjenega malega trgovca v red in stvari starega sveta. Ob tem liku zaživi pred nami tudi vrsta drugih likov malega mesta, kjer se vsi poznajo in vsi vedo o vseh vse. čez to pa je seveda razlita grozeča mora vojne in okupacije, teror nemškega okupatorja in, kar je najpomembnejše, tudi odpor proti nje-tnu, ki leži pretežno na mladih, skojevskih ramenih, na fantih in dekletih iz vseh družbenih plasti malega mesteca.
Kasnejša partizanska doživetja našega avtorja so popisana izredno plastično, tudi v njih je dovolj akcije pa tudi objektivnosti in avtor nam riše svojo partizanščino izredno osebno, čustveno, pri tem pa tudi objektivno — v tem času najdeš vse, od težav, strahu, lakote, zmot pa tja do uspehov, ljubezni in tovarištva, čez vse to pa je razlita neka dobrodejna, včasih otožna in rožnata nostalgija, češ, kljub vsemu nenavadnemu, tako težkemu in krutemu času je bila ta skojevska mladost izredno lepa, polna življenja, ljubezni in smrti. V to tkivo je vpetih tudi dokaj kritičnih razmislekov pa tudi zadržanega humorja, kar daje romanu še dodaten, svan jevrsten čar.
D. Ž.
(Nadaljevanje na 9. straniJ
Danilo Lupim o zaščitnem znaku k raški h vin
POGOVOR Z RAVNATELJEM SDGZ VOJKOM KOCJANČIČEM
Danilo Lupine iz Praprota je e-den izmed redkih kraških kmeto-i valcev, ki so svojo dejavnost u-' smerili izključno v vinogradništvo. Z letošnjim pridelkom je posebno zadovoljen, saj mu je uspelo skoraj podvojiti količino lanske vinske proizvodnje, ki je znašala okoli 90 hektov. Zanimalo nas je njegovo mnenje o predlaganem pravilniku za zaščitni znak kraških vin s kontroliranim poreklom, ki je bil pred dvema mesecema objavljen v Uradnem vestniku.
»Mislim, da kraški vinogradniki* je dejal Lupine, tne moremo biti povsem zadovoljni z vsebino tega pravilnika, ker marsikaterega določila nismo utegnili zadostno pretehtati. Vsekakor pa je za nas izrednega pomena, da se končno zakonsko uveljavi zaščitni znak (D.O.C.) tudi za naša kraška vina — kar smo že dolgo let zahtevali — ker je to jamstvo, da bomo na Krasu spet sadili trte, da bomo obstoječo proizvodnjo lahko povečali in svoja vina tudi po primerni ceni plasirali na širše italijansko tržišče kot tudi na tuja tržišča. Brez oznake o nadzorovanem poreklu si danes ni mogoče zamišljati uspešnega plasmana kvalitetnih vin.»
Krajevni pripravljalni odbor, v katerem ste zastopani domači vinogradniki, je predlagal pristojni komisiji pri kmetijskem ministrstvu v Rimu dve spremembi, zakaj?
»Prva je v zvezi z alkoholno stopnjo terana, ki je bila določena na 10,5 stopinje. Toda naš teran skoraj nikoli ne dosega tako visoke alkoholne stopnje, zato smo zahtevali, da se predpisani alkoholni minimum zniža na 10 sto-pin. saj kvaliteta terana zaradi tega ne bo pra. nič slabšaj*
«Z drugim predlogom želimo doseči, da se bo tudi predelava grozdja vršila na istem območju, kjer je bilo pridelano. Nevarnost je namreč v tem, da bi kdo vozil grozdje s Krasa na Goriško ali v Furlanijo in tam delal kakšne potvorbe ter nato prodajal vino kot pristno kraško vino z zaščitenim poreklom.*
Ali res obstaja možnost potvarjanja že priznanega krnskega terana?
»To se pač že dogaja, vino z imenom teran že prodajajo v o-stal ih pokrajinah naše dežele in je ta nesmisel celo z zakonom u-temeljen. Kako to? Trto refošk — ki na Krasu daje vino teran — so »strokovnjaki* iz krajevnega kmetijskega nadzorništvo preimenovali v teran, kot tako so jo začeli prodajati po celi deželi, jo gojiti in pridelano vino seveda imenovati teran. Vsakdo si lahko v trstnici v Rauscedu kupi sadike trte teran in jo vsadi na pr. na Siciliji, nato pa prodaja vino te-
ran, ki seveda s kraškim teranom ne bo imel nobene zveze. Oznaka trte teran je namreč prišla v uradni državni seznam sort, ki se gojijo v Italiji, kar je bilo posredovano tudi pristojnim organom Evropske gospodarske skupnosti.*
Prišlo je tako do absurda, da zakon omogoča nelojalno konkurenco tipičnemu krajevnemu vinu, ki si je svoj sloves pridobilo prav zaradi edinstvenih pedoloških pogojev našega Krasa. Kako sploh pride do kaj takega?
»Človek res težko verjame, da gre za napako, saj so italijanski strokovnjaki za vinogradništvo svetovno priznani; sumim torej, da gre za namerno napako oseb, ki niso naklonjene našemu kmetijstvu, ker smo kmetje v tržaški pokrajini v veliki večini Slovenci. Že pred leti smo opozorili deželno nadzorništvo za kmetijstvo, da je treba »napako* popraviti, a so nam odgovarjali, da ni mogoče, češ da je že v pravilniku EGS. Letos pa smo od izvedencev iz
Rima zvedeli, da je definicija trte teran bila posredovana evropskim organom šele februarja letos: bilo je torej dovolj časa še v prejšnjih letih, da se ta absurd odpravi, a nekaterim so bili verjetno bolj pri srcu drugačni interesi! Vsi kraški vinogradniki, pa tudi pridelovalci z onstran meje. se bomo morali v prihodnje odločno boriti, da se ta krivica odpravi.*
Med sortami trt, ki bodo uradno priznana in deležna javnih finančnih prispevkov, za proizvodnjo zaščitenega kraškega belega vina, pravilnik ne omenja tradicionalne kraške trte Vitovske gar-ganje, ki pa je še vedno precej razširjena in cenjena.
»Mislim, da se tudi v tem primeru dela krivica kraškemu slovenskemu vinogradništvu. Osebno sem si za nekaj let prizadeval za uradno priznanje te trte, a doslej brez uspeha. Strokovnjaki iz Co-negliara so prišli preverjat kvaliteto grozdja, trte kot take in vina in bili zadovoljni nad kvaliteto. Vendar uradnega priznanja ta trta še ni dosegla... (mogoče je njeno ime preveč slovensko?).»
»Spomniti bi se morali na primer trte Glira, ki so nekdaj gojili posebno v okolici Proseka in vina, ki je sedaj znano kot »Pro-secco*. To trto je nekdanji funkcionar tržaškega kmetijskega nad-zomištva prenesel v Conegliano, kjer so jo, razmnožili in preimenovali v Prosecco. Zdaj se vino s tem imenom prodaja po celem svetu kot posebno vino, ki pa ima čisto druge značilnosti. Vino, ki so ga proizvajali proseški vinogradniki iz grozdja trte Glire, je bilo namreč sladko vino, zaradi posebnega predelovalnega postopka, ki
JOŽKO MOREI-J
______________________________—
(Nadaljevanje m 4. Stranj
Kdaj se bo končala taka praksa?
Vojko Kocjančič
laščevanjem nam odjedajo osnovni kapital — zemljo, obenem pa tudi dodatni kapital — investicije, ki smo jih ali bi jih na zaseženi nam zemlji opravili z zagonom takšne ali drugačne gospodarske dejavnosti.*
Tako nam je odgovoril na prvo vprašanje, ki smo mu ga zastavili, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič, na katerega smo se o-bmili, da bi problematiko sistematičnega grabljenja slovenske zemlje obravnavali tudi iz drugih zornih kotov in ne samo s stališča škode, ki jo razlastitelji prizadevajo našemu kmetu. Če smo prva povojna leta poseganje po slovenski zemlji v mestni okolici kratkovidno označevali zgolj kot napad na kmečkega človeka, so se nam pozneje obzorja razjasnila in doumeli smo, da je ta napad uperjen v slovenskega človeka kot takega, da se mu spodkoplje go-svodarska podlaga; le trdni gospodarski temelji pač omogočajo naši narodnostni skupnosti neodvisnost, ki je jamstvo za njen nadaljnji obstoj in razvoj. Toda prepustimo spet besedo direktorju SDGZ:
»Z odvzemom njegove zemlje de jonsko onemogočiš človeku, da si ustvari gospodarski obrat: če razpolaga z zemljo, razpolaga z začetnim kapitalom, brez nje pa mora osnovni kapital šele ustvariti; kako pa to gre v danih razmerah, dobro vemo. Prisostvujemo torej načrtnemu ropanju našega kapitala in posledično krčenju
DVAKRAT OPEHARJENI
»Kadar obravnavamo vprašanje naše zemlje, oziroma njenega odtujevanja, se moramo zavedati, da imamo opravka s širšim problemom teritorija. Ta problem je neposredno vezan na tiste, ki se z zemljo preživljajo, posredno pa na celo vrsto drugih dejavosti, ki so za nas — ravno tako kakor kmetijstvo — bistvenega gospodarskega in narodnostnega pomena. Problem zadeva torej vse, ki na tej zemlji in teritoriju, ki ga zemlja oblizuje, živijo in delajo. V resnici je le manjši del ozemlja, ki sestavlja našo pokrajino, kmečko obdelan; večji del je namenjen dejavostim, ki imajo le posredno zvezo z zemljo, tako na primer kamnoseštvu, javarstvu in drugim obrtim pa še trgovskim in gostinskim poslom. V ta okvir se vsiljujejo gradnje zasebne in javno-koriste narave, ki tradicionalno okolje preuravnovešajo, predvsem pa nam uničujejo kapital neprecenljive vrednosti, in to z dvakratno škodo za našega človeka in za našo skupnost v celem: z roz-
in šibitvi našega gospodarstva. Tembolj, ker nam kapital, kolikor ga v obliki zemlje še preostaja, drobijo: tu razlastijo toliko, tam toliko, ostanejo nam le krpe, ki mnogokrat niso več za nobeno rabo. Če k temu dodamo, da zgubljenega osnovnega kapitala zaradi nizkih gmotnih odškodnin ni mogoče nanovo vložiti, pa še to, da je v Italiji ustroj gospodarstva tak, da ljudje denar od odškodnin najrajši porabijo sproti, namesto da bi ga donosno vlagali, potem je slika popolna in nič kaj spodbudna.*
In še: tKapitalu. ki ga predstavlja naša zemlja, določa tržno vrednost urbanistična politika občin: če določena parcela po občinskih predpisih ni zazidljiva in je torej namenjena zgolj obdelovanju ali pa še to ne, je vrednost zemljišča nižja; če pa je zazidljiva, je njena vrednost seveda mnogo večja in daje dotičnemu možnost, da osnovni kapital pomnoži z dodatnim kapitalom, se pravi, kot že rečeno, z naložbo v trgovski, obrtniški ali gostinski obrat, ki ga na svoji zemlji lahko izgradi. Isto velja seveda za kmetovalca. Skoraj večina naših obrtnikov, gostincev in trgovcev je DRAGO GAŠPERLIN
(Nadaljevanje na 4. strani)
Vsakomur so že znani dogodki iz preteklih dni. ko se je gradbeno podjetje poslužilo agentov javne varnosti in karabinjerjev za vstop na zemljišča, ki jih bodo razlastili za gradnjo novega avtocestnega odseka med Sesljanom in Križem. V krajevni in širši slovenski narodnostni skupnosti je
dogodek izzval veliko razburjenje tudi zato, ker je v popolnem nasprotju s prizadevanji organizacij in ustanov, ki branijo pravice in interese razlaščencev, za mirno in sporazumno rešitev zadeve. Kot narodnostna skupnost odločno zahtevamo, da je treba spremeniti dosedanjo prakso odgovornih obla-
sti v odnosu do našega teritorija; tudi sami hočemo soodločati pri raznih prostorskih izbirah, ki se načrtujejo na zemlji, na kateri živimo. Zahtevamo tudi, da mora biti uporaba teritorija sad bolj pozornega in poglobi ienega načrtovanja, ki mora upoštevati obstoj in potrebe razvoju naše skupnosti.
Za tržaško pokrajino ni denarja!
Na osnovi deželnega zakona 9/82 je deželna ustanova za razvoj kmetijstva — ERSA — imela na razpolago dve milijardi in šest-stopetdeset milijonov Ur za podeljevanje 20-letnih brezobrestnih posojil tistim zadrugam, ki so v posebnih težavah glede finančnega stanja. ERSA in deželna uprava sta to vsoto že porazdelili: brezobrestna posojila pa so prejele le zadruge iz ostaUh treh pokrajin iz naše dežele. Na tržaško pokrajino ni odpadel niti počen groš, kar je ponoven dokaz, kakšen je odnos odgovornih oblasti do potreb kmetijstva na Tržaškem. Po eni strani pristojne oblasti na raznih sestankih in srečanjih svečano zagotavljajo vso podporo za razvoj kmetijstva v pokrajini, po drugi pa se obnašajo popolnoma nasprotno, kot je treba konkretno ukrepati.
Med drugimi je prošnjo za brezobrestno posojilo vložil tudi zadružni hlev iz Praprota, čigar težave so dobro znane. Kot ostale zadruge iz pokrajine ni prejel odgovora.
Z RAZLAŠČEVANJEM
V dolinski občini priprave na novo «osmičarsko sezono»
V prešernem vzdušju na osmici
Tri knjige za naše kletarje in ljubitelje vinske kapljice
Prejšnji teden je bil na sedežu uprave občine Dolina sestanek, na katerega je kmetijska komisija občine povabila tisi* občane, ki po vaseh v Bregu odprejo o-smice in prodajajo svoj domači pridelek. Sestanek je vodil predsednik komisije, odbornik za kmetijstvo in kulturo Boris Mihalič. Zbo-a se je udeležilo približno 70 kmetovalcev iz vseh breških vasi, ki med letom imajo osmico.
Tradicija osmič po naših vaseh izhaia še iz prejšnjega stoletja, vendar st spričo gospodarskih in družbenih zaostrovanj odnos oblasti do osmič bistveno spreminja. Zadnja leta smo priča precej bolj natančnemu apliciranju zakonskih predpisov, ki uravnavajo delovanje tovrstne aktivnosti. Zaradi neupoštevanja ali napačnega tolmačenja zakonov, je prišlo na nekaterih osmicah tudi do nevšečnih zapletov, v katere je posegla tudi uprava občine Dolina, ker je mnenja. da osmiearstvo ne sme ram; e-ti. .emveč ga je treba ščititi, ker predstavlja za naše kraje nekaj značilnega, obenem pa omogoča malemu kmetu, da ob tolikem trudu od tega tudi nekaj ima: < >«ie drugo, vsaj zadoščenje, da je svoje vino prodal. V zadnjih letih je zadeve okrog osmič nekoliko bolj zapletena kot v preteklosti, tu mislimo predvsem na postopek za pridobitev dovoljenja, kajti ne gre za dovoljeni" samo. temveč tudi za drugo dokumentacijo, ki jo izdajo štirje različni forumi: občinska uprava: komisariat za javno varnost (dolinska občina spada ped Milje), kraievna zdravstvena enc^a in pa sodišče (kazensko potrdilo).
Vso dokumentacijo je potrebno v doglednem času dostaviti ohčin-skemu Uradniku, ki je zadolžen za osmice Postopek pa se lahko še nekoliko bolj zaplete, če KZE določi, da bo katero izmed vin analizirala in je b eba na odgovor analiz čakati približno mesec dni.
Kar pa zadeva prodajo jedače na osmicah. velja obstoječi državni zakon, ki predpisuje, da na osmicah ni dovoljeno serviranje kakršnekoli jedače, razen če zainteresirani nima stalnega dovoljenja. .
Osmičarji dolinske občine so se na sestanku živahno pogovorili o vseh teh zadevah in tudi še o nekaterih problemih, ki so specifični za občino Dolino, pravzaprav le za nekatere vasi, kot so na pr. istočasnost osmič, če naj se osmice med vaško šagr" zaprejo ali ne in podobno.
Povzetke nekajurne izmenjave mnenj bi se dalo takole strniti: najprej je potrebno omeniti, da so bili kmetje občine Dolina navdušeni nad pobudo, ki je pripeljala do sestanka in da je pravilno in pošteno, da se odpiranje osmič v občini in v posameznih vaseh koordinira. kar je lastnikom osmič lahko samo v korist. Na srečanju so se tudi domenili, da bo do podobnih sestankov prišlo vsako leto.
Glede dokumentacije za osmice je odbornik Mihalič povedal, da so že pripravljeni snopiči (fascikli), v katerih so že natisnjeni obrazci. ki jih je treba izpolniti in posredovati imenovanim ustanovam. Snopiči vsebujejo: prošnjo, naslovljeno na komisariat za javno varnost v Miljah; izjavo o obdelovanju vinogradov, da torej kmet na osmici res prodaja lastni pridelek: zdravstveno dovoljenje, naslovljeno na KZE št. 1 - Tržaška, in prošnjo županu za dovoljenje za prodajo lastnih pridelkov; kazensko potrdilo pa mu izstavi sodišče.
Kar pa se tiče prodaje jedače, je stvar takšna — brez prigrizka, niti najboljše vino ne gre v slast — če ne bo pretiravanja v odstopanju oci stanja, kakršno je na o-smicah v dolinski občini vladalo doslej, se preganjanja menda ne bo treba bati; ob tem naj se tenkočutno zamisli vsakdo, ki mu je do tega, da v miru iztoči svoj pridelek.
O žgočem problemu, ali naj bodo osmice v času vaške šagre od prte ali ne, so bila mnenja precej deljena, vendar so se osmičarji načeloma dogovorili naslednje: vaška šagra je samo ena. torej tista, ki ja.priredi kulturno društvo ali vaška mladina; šagro pa se
priredi največ zato, da bi si organizator prislužil nekoliko sredstev za nadaljnjo kulturno delovanje skozi vse leto, zato bi morali vsi vaščani po svojih močeh prispevati v ta namen in v tem času, naj bi v vasi ne bilo osmič; organizator šagre pa naj poskrbi za dober kozarec vina. Ob vseh drugih praznovanjih v vasi pa bi bilo dobrodošlo, da bi kmetje odprli — po možnosti — tudi več osmič, kajti tedaj je priložnost, da se vino hitreje proda, praznik pa ohranja svojo značilnost iz starih časov, ko so bile v vasi osmice, ki so imele tudi funkcijo, da so se o-biskovalci praznika dlje časa zadržali v vasi. Za Dolino pa obstaja še dodatni problem, ali naj se kot vaški praznik smatra majenco ali šagro KD Valentin Vodnik. O tem pa se bodo morali Dolinčani sami izreči.
Glede istočasnosti osmič so bili sestankujoči mnenja, da je to škodljivo in so se domenili, t a če je že ena osmica v vasi. mora naslednji. ki jo namerava odpreti počakati, da predhodnik sname vejo. Tako je pač najbolj pošteno.
Nazadnje pa so se osmičarji dolinske občine še domenili, da bodo letos, vsaj na začetku «osmi-čarske sezone* prodajali svoj pridelek po 2400 lir liter.
Ob koncu sestanka je predsednik kmetijske komisije Boris Mihalič orisal še načela, po ki terih komisija deluje in dejal, da je prvo načelo resnost in zavzetost, na o-snovi katerih skuša komisija ščititi interes breških kmetovalcev, toda kjer obstaja najmanjši sum ali dvom, se vanj poglobi do takšne mere, da po svoji pristojnosti nesoglasja dokončno razčisti, kar lahko pripelje tudi do prepovedi izdaje dovoljenja za osmico. O resnosti delovanja kmetijske komisije S' je že marsikdo zunaj meja dolinske občine pohvalno izrekel, kar potrjuje, da ubira komisija pravilno in konstruktivno pot.
(ris)
Kmetijski nasveti
Zakaj kokoši nesejo jajca brez lupine?
Kokoši nesejo jajca brez lupine zaradi različnih razlogov.
Prvi je pomanjkanje apnenca v krmi :Ji nepravilno razmerje med apnencem in drugimi rudninskimi snovmi. Na to vpliva lahko tudi nepravilno sestavljeni obrok.
Drugi razlog je bolezenske narave. Pri pojavu nekaterih bolezni so prvi znak jajca brez lupine. To se pogostoma dogaja tudi po cepljenju proti kokošji kugi z nekaterimi vrstami vakcina.
Tretji razlog je lahko povsem v okolju. Mraz, posebno nenadne in občasne nizke temperature povzročajo motnje v presnavljanju rudnin in zaradi tega ne morejo tvoriti lupine.
Vinogradniki in vsi zvesti prijatelji dragocenega daru, ki nam ga daje vinska trta, si lahko v TRŽAŠKI KNJIGARNI, v Ul. sv. Frančiška, nabavijo strokovno gradivo, ki jim služi tako za o-pravljanje svojega dela, kot za boljše spoznavanje raznih sort vin. Tokrat predstavljamo tri knjige, od katerih sta prvi dve izključno strokovnega značaja, medtem ko je tretja zanimiv pregled vsega tistega, kar zanima slovenskega ljubitelja vina.
Anton Skaza: LJUBITELJSKO KLETARSTVO - založba Obzorja Maribor.
V knjigi nam ptujski enolog Skaza na zelo umljiv način opisuje, kakšna opravila, naloge in tudi nevarnosti čakajo vinogradnika vse od trgatve dalje.
Miško Judež: KLASIČNO IN SODOBNO VINARSTVO - držav na založba Slovenije.
«Prizadeval sem si», piše avtor v predstavitvi knjige, «da bi nudil knjigo o vinarstvu v čim bolj preprosti in razumljivi obliki, in to ne samo poklicnim vinarjem in strokovnjakom, tehničnim in strokovnim šolam, ampak tudi prepro-
stemu vinogradniku, širšemu krogu prebivalstva*.
Dionizij Amfora: VINSKI TABERNAKELJ - založba Obzorja Maribor.
Vinski tabernakelj je knjiga, kakršne v podobni zasnovi Slovenci še nismo imeli. Dionizij Amfora je v knjigi na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj zapisal tisto, kar utegne zanimati poprečnega slovenskega ljubitelja vina in seveda tudi vse tiste, ki bi radi postali pošteni in zvesti prijatelji dragocenega in lepega daru, ki nam ga daje vinska trla. Knjiga je napisana posebej za Slovence in se posveča našim trem vinorodnim rajonom in njihovih sortam.
Prispevki za sejme
Pristojna deželna komisija je o-dobrila zakonski osnutek, ki nakazuje nadaljnjih šest milijard lir za obdobje 1982 - 84 za posege v korist uresničevanja načrtov o u-reditvi sejemskih komprenzorijev. srgovskih centrov, proizvodnih trgov, centrov za zbiranje kmetijskih pridelkov in ‘rgov povrtnine in sadja na debelo. Zakonski osnutek je bil sprejet z večino glasov.
AKTINIDIJA - sadež mladosti
Da bi zboljšal svojo prehrano, človek nenehno išče, ustvarja in uvaja v pridelovanje nove vrste in sorte rastlin primernejših last-nost*- To se posebno kaže v zvišanju količin in kakovosti pridelkov ter zniževanju stroškov tudi pri pridelovanju sadja. V zadnjih 10-15 letih se je začela v intenzivnih sadovnjakih pojavljati, četudi stara, a za sadjarstvo nova sadna rastlina iz družine Actinidiaceae, vrsta Actinidia chinensis, ki jo sadjarji imenujejo preprosto aktinidija. Po poreklu je iz vlažnejših in srednje toplih do toplih območij vzhodne Azije, kjer so jo že pred več tisočletji imeli za sadež zdravja. Aktinidija vsebuje zlasti mnogo vitamina C, in to kar 15-krat več kot jabolka. 6 krat več kot limone in 5-krat več kot jagode. Za naše kraje je ta rastlina povsem novost. No. priznani agronom Vitjan Sancin iz Doline (po rodu sicer Postojnčan) Je aktinidiji posvetil knjigo z naslovom 'Aktinidija - sadež večne mladosti*, ki jo bo v kratkem tudi predstavni naši javnosti. Brez dvoma bo naletela na veliko zanimanje še zlasti pri sadjarjih.
Zdravilna vrednost brinja
Navadno brinje (Juniperus comunis) je izrednega pomena v domačem zdravilstvu. Brinove jagode (Baccae Juniperi) nabirajo tako, da udarjajo s palico po vejah in jagode padajo v podložena rešeta. Obrano brinje čistijo in ga nato sušijo. Iz 5 kg neočiščenih in svežih jagod dobimo približno I kg suhih zdravih jagod. V zdravilstvu danes uporabljajo vse dele brinove rastline. Po svetovno znanih zdraviliščih so nekdaj pripravljali iz brinovih jagod, lubja in vejic tople kopeli za bolnike, ki jih je mučila revma. V ta namen so kuhali brinje, lubje ali vejice do 2 uri ter s to tekočino umivali do 10-krat na dan bolnike. Na podoben način so pripravljali tudi tople kopeli, v katerih je moral bolnik ležati pol ure. Po topli kopeli so bolnika polili z mrzlo vodo. Ljudem, ki niso prenesli mrzlega poliva so svetovali, naj ne uporabljajo teh kopeli, ker bi se jim stanje lahko poslabšalo.
Čeprav se take metode v zdravilstvu ne uporabljajo več, je zdravilna vrednost brinja še vedno velikega pomena. Brinove jagode vsebujejo 10 od sto smole, organskih kislin (mravljična, ocetna itd.) in sladkorja, 0,5 od sto do 1,5 od sto, hlapnega olja (glavni sestav tega je — terpen in kadinen). Pri distilaciji brinovih jagod dobimo poleg zelo znanega brinjevca še brinjevo olje (pri domači distilaciji dobimo od 100 kilogramov jagod 12 - 14 litrov brinjevca in 1/8 olja). Kozarček pravega brinjevca (žal je tega vse manj, ker ga pri distilaciji mešajo s sadjevcem, slivami itd.) pomaga pri marsikateri želodčni in črevesni težavi.
Brinjevo rije uporabljajo za pripravo nairazličnejših grenkih kapljic. Naše matere so ga uporabljale kot mazilo proti glistam. Na sladkorju ga podajemo Ustim, ki bolehajo na želodčnih in črevesnih motnjah in bolezni na mehurju ter težkem izločanju urina.
Zmečkane jagode, kuhane na vedi (za 1/4 litra vode vzamemo 1 veliko žlico jagod in jih kuhamo 10 minut )so odlično zdravilo proti napenjanju, boleznim mehurja in celo proti kožnim boleznim, čaj iz mladih brinjevih vejic čisti kri. Brinove jagode lahko dodamo tudi drugim čajem, le da moramo jagode kuhaU prej 10 minut. Nekateri naturalisti priporočajo žvečenje jagod za želodčne bolezni različne narave.
Kmečki koledarček za november
p
i
s
c
November je eden od Ustih letnih mesecev, ki nas zaradi slabega vremena večkrat prisili, da ne moremo nič opraviti na vrtu, njivi, v vinogradu ali v sadovnjaku. Če pa nam dež in slabo vreme prizaneseta v tem mesecu bomo lahko opravili precej dela. ki nam ga ne bo treba opraviti spomladi.
NA NJIVI: Poberemo razne pridelke razen ohrovta (vrzot), ki jih pustimo na prostem lahko vso zimo. Če hočemo, da nam bo njiva bogato obrodila, jo moramo dobro pognojiti. Ostalih del rta njivi v tem mesecu ni, razen da njivo očistimo in kjer imamo pripravljeno gnojišče, napeljemo gnoj, da se bo dobro zdelal čez zimo do spomladi.
NA VRTU:	Poberemo zadnje
vrtnine predno nam jih uniči prva slana ali večji mraz. Za silo lahko še posejemo špinačo, toda le v sončnih legah; v enakih legah lahko tudi proti koncu meseca sadimo zgodnji grah. Ne smemo pa se omejili samo na omenjena dela: kar ni vrta izrabljenega, moramo globoko prekopati in pognojiti s hlevskim gnojem, da bo zemlja
Kmečka zveza
NUDI ČLANOM SINDIKALNO
IN STROKOVNO POMOČ ZA:
—	davčne, pravne, urbanistične probleme
—	prošnje za kmečke prispevke
—	vodenje knjig IVA in prijave dohodkov
—	urejanje zapuščin in lastništva
—	dvolastništvo
—	dovoljenja za osmice
in prodajo domačih pridelkov
—	kmetijske zadruge
PATRONAT KZ INAC
UREJUJE BREZPLAČNO
VSAKOMUR PROŠNJE ZA:
—	invalidske in starostne po kojnine
—	uveljavljanje jugoslovanske pokojninske dobe
—	povrnitev nezgodnih in zdravstvenih stroškov
—	vpis in izbris s seznamov kmetov, obrtnikov in trgovcev
—	vse zadeve s področja socialnega varstva in skrbstva.
pripravljena za zgodnjo pomladno setev. V bazenih izpraznimo vodo in pred mrazom obvarujemo vse občutljive naprave, zlasti izpostavljene železne in aluminijaste cevi, pipe, hidrante in podobno; za večji mraz so občutljivi vsi medeninasti deli. Pospravimo vrt!
. V VINOGRADU: Tudi tu imamo v novembru precej dela. Zlasti začnemo s paštnanjem (rigolanjem) za nov vinograd. Trte cepljenke ali korenjake lahko uspešno sadimo, če jim je listje že odpadlo. Nimamo še sile za obrezovanje Irt, dokler so na njih še listi, če nam vreme dovoli je dobro, da trte pognojimo s hlevskim gnojem ali s superfosfatom.
V KLETI: V novembru imamo važno opravilo z vinom. Vino je
godno za prvi pretok in paziti moramo, da je zdravo. Katerokoli napako opazimo pri vinu jo moramo takoj odstraniti. Če sami ne vemo, kako naj si pomagamo, je dobro, da gremo k strokovnjaku ali v trgovino s kmetijskimi predmeti in se tam posvetujemo. Okrog sv. Martina vino navadno že pokipi. Zato bomo klet ob jasnih nočeh ohladili, da se bo vino očistilo; proti koncu meseca ga bomo prvič pretočili in ga tako ločili od droži.
V SADOVNJAKU: Tudi tu nam v tem mesecu ne manjka dela; drevje se nam bo ogolilo. Zato moramo takoj odstraniti z dreves vse nedozorele sadove, polomljene in nalomljene veje, zamašiti moramo rane s cepilnim vosKom, skopati jame za nove sadike: za mlada drevesca morajo biti vsaj en meter globoke in prav toliko široke. Če sadimo drevesca v jeseni bomo pridobili eno leto pri njihovem poznejšem razvoju.
V dolinski občini ni gobarjev!
Dolinska občinska uprava ima na razpolago 159 dovoljenj za nabiranje gob, od katerih 105 za stalno bivajoče občane in 45 za ostale.
Do 15. marca, to je do dne, ki ga predvideva deželni zakon je občinska uprava prejela skupno 192 prošnji in sicer; 57 prošenj domačih občanov in 45 prošenj občanov iz sosednjih občin.
Ta zanimiv podatek, ki dokazuje, da v dolinski občini je le malo gobarjev, je podal žujxm Švab na občinski seji, ki je bila proti koncu meseca septembra; ob tej priložnosti je še izjavil, da je občinska uprava do takrat izdala 92 dovoljeni in sicer: 52 domačim občanom-in 40 ostalim.
Zanimivo je, da je ostalo neizkoriščenih kar 48 dovolilnic za prebivalce iz dolinske občine.
Naj še dodamo, da dovoljenje za občane velja celo leto, za ostale pa le dva meseca. S tem dovoljenjem lahko nabirajo gobe na ozemlju Kraške gorske skupnosti, to je v enajstih občinah.
Dopolnilna
odškodnina
Glede prejema drugega obroka dopolnilne odškodnine, ki so jo kmetovalci zaprosili za leto 1981 (prvi obrok je bil izplačan v juliju), nam je Kraška gorska skupnost sporočila, da je denar že nakazala pokrajinski izterjevalni-ci v Sesljanu, ki pa zavlačuje z izplačilom zaradi tehničnih in organizacijskih težav. Na vsak način smo prejeli zagotovilo, da bodo v tem tednu poslali vsem zainteresiranim tudi ta, drugi, obrok. Tisti, ki pa ima možnost, lahko dvigne ta obrok tudi osebno v pokrajinski izterjevalnici (Esattoria) v Sesljanu št. 43/B.
Tajništvo Kmečke zveze
ZA DOMAČE ŽIVALI
Zdravniški nasveti pred 100 leti
Da konj nikjer ne obstane
Obesi mu zob divjega volka okoli vratu.
Če krava ne daje mleka
Vzemi seme konoplje in kor-na, skupaj skuhaj. Ko konoplja poka, odstavi in nekoliko časa pusti stati, da se oliladi. Ko mlačna postane, daj kravi piti. To napravi trikrat, mleka bo dosti.
Napeti živini od detelje in korenja
Pomaga se, ako živinče do trebuha v hladno vodo zapelješ.
Če prasci crkajo
Daj jim gabrovo gobo v kruhu pojesti in ozdravijo.
Mlado tele odebeliti, da ga lažje prodaš
Daj mu prvi dan dve žlici ječmenove kaše pojesti in vlij mu v gobec eno surovo jajce. Drugi dan tri žlice ječmenove kaše in dvoje surovih jajc, tretji dan tri — in tako do 15 dni. Bo postalo debelo kakor polh.
Kobila neplodna da bo breja
Vzemi suho breskev, katera je na drevesu preko zime suha ostala. Stolči jo v prah in daj kobili v vodi popiti. Pripusti žrebca, breja bo postala.
Vreme	in letina
v ljudskih pregovorih	
Za Martina, se pokušajo nova vina. * * *	Če zgodaj selijo se ptiči, hudo zimo čutijo o božiči.
November rad zdivja, pa kmalu poneha. * * *	Ali vse zgorim, ali vse zorim.
Andrej nož prinese, da zakoljemo debelo preše. * * * Če hrast listje obdrži, sneg bo vse zimske dni. * * * Vsi svetje, spravite kmetje. * * *	• • • Če listje zgodaj obleti, naj vsak za zimo poskrbi. * * * Če Martinova gos po ledu lazi, ob koncu leta po blatu gazi. * * • Če nerado pada listje z drevesa, spomladi je gosenic veliko lin mrčesa. ' » • •
Novembrsko grmenje, slabo znamenje. •* * *	
Martin naj bo suh, pa pozimi raste kruh.	če zima spočetka ne [Aha; rada z repom udriha.
Kako najbolje gojimo vrtne in lončne krizanteme
Ta čas je čas krizantem. Po svoji važnosti, pridelovalnem obsegu in donosu te prav nič ne zaostajajo za gladiolami in tulipani, saj pri nas skorajda ni cvetličarja, ki krizantemi ne bi od-kazal vsaj male lehice, a mnogi jo gojijo celo kar v loncih, seveda samo za rezanje. V naših krajih in drugje v Evropi so sicer krizanteme tipičen nagrobni cvet, toda drugod po svetu so povsem enakovredne drugim cvetlicam.
Vrtnih vrst krizantem je nebroj; po večini imajo dva cveta, katerih premer znaša do 20 centimetrov, a pri nekaterih sortah preseže premer, če raztegnemo venčne liste, celo 30 centimetrov. Tudi po barvi so krizanteme raznolike, barve jim gredo od bele do rumene, od rožnate do rdeče; ene so enobarvne in druge dvobarvne.
Da bomo bolje razumeli rastne faze krizantem tako na prostem kot v loncu, moramo vedeti, da rastlina, ki je prepuščena sama sebi, vrši svoj ciklus na sledeči način. Iz vratu prezimljene rastline poženejo spomladi številni poganjki, ki naglo rastejo in dosežejo oktobra višino enega metra. Na glavnem vrhnjem poganjku — kot na poganjkih, ki so zrastli iz zalistnih brstičev zgornjih listov — se pokažejo številni cvetovi.
Po odevetenju gre rastlina k počitku, listi počrnijo, cvetovi segnijejo, ne da bi odpadli; manj oleseneli deli se posušijo, v mrzlih letih odmrejo celo do vratu, a živi ostanejo le podzemni deli rastlin — korenine, ki so trajne. Takšne, same sebi prepuščene rastline naredijo brezštevilne in zelo majhne cvetove, toda pridelovanje krizantem ima namen pridobiti posamezne velike cvetove z dolgimi stebli. To dosežemo na več načinov.
Krizantemam, ki so prezimile v toplih krajih na prostem, v mrzlih pa v zaprtem prostoru, v marcu odrežemo pri zemlji nove, 8 do 10 cm dolge — poganjke m številne liste. Odrezanim poganjkom (sadikam) oberemo na spodnjem koncu liste in jih posadimo v majhne prstene lončke premera 4-5 cm. V ta namen vzamemo gnojno zemljo pomešano z enako količino peska. Lončke postat-imo pod steklo v rastlinjak. V zaprtem in vlažnem prostoru se po kakih 10 dneh sadike ukoreninijo; od tedaj dalje prostor dnevno zračimo, da s tem rastline polagoma privadimo na zrak. Po nekaj dneh posadimo rastlinice v nalašč pripravljene lehice. Te morajo biti v sončni legi in imeti možnost zalivanja. Zemlja naj bo rahla, dobro obdelana in primerno gojena z zrelim hlevskim gnojem ter umetnimi gnojili. Rastlinice naj bodo it vseh smereh druga od druge oddaljene 80 do 70 cm ali pa naj razdalja med vrstami znaša 80 cm in med rastlinami 40 do 45 cm. Med rastjo je potrebno večkratno zalivanje in okopavanje. Zalivanje mora biti vselej pravočasno.
Ko dosežejo krizanteme višino 40 do 45 cm (po navadi sredi julija), porežemo vsa stebelca na 15 cm dolžine; s tem za nekaj dni ustavimo rast in obenem prisilimo rastlino, da požene za-listne poganjke, ki 'jih pustimo im vsaki rastlini
tri do štiri, medtem ko vse odvečne odstranimo s priščipovanjem. Ko se pokažejo cvetni popki, mora cvetličar odstraniti vse odvisne popke in paziti, da je število cvetnih popkov ir obratnem sorazmerju z njihovo velikostjo. Cvetenje, ki se prične oktobra - novembra, bo tem lepše čim rodovitnejša je zemlja in čim skrbnejša bodo kulturna opravila. Dobili bomo tako velike in na visokih steblih zrastle krizanteme.
Zelo pomembno je tudi podpiranje krizantem s količi, na katere jih cvetličar priveže z rafijo ali čim podobnim. Navadno se krizanteme držijo pokonci kar same, ker imajo čvrsta stebelca, toda jesensko deževje običajno nasiti cvetove z vodo, tako da se čestokrat zgodi, da se listi pripognejo skoraj do zemlje, to pa povzroči veliko škodo. Če pa pomislimo, da se škodi po dežju lahko pridruži še škoda zaradi vetra, potem je bolje, da stebelca skrbno pričvrstimo k opori.
Ko krizanteme enkrat opravijo svojo vlogo, jih pazljivo izkopljemo z zenhjo vred in shranimo v zavarovanem prostoru ali v zabojih. Zložimo jih nekoliko ovlažene in pregrnemo s plastjo zemlje.
GOJENJE KRIZANTEM V LONCIH
čeravno ta način gojenja krizantem zahteva večje oskrbovanje in večje izdatke za delovno silo in opremo, nam vseeno nudi precejšnji dohodek. Pridelovanje krizantem v loncih je podobno onemu na prostem vse od časa, ko se podtaknjenci ukoreninijo v lončkih premera 4-5 cm. Po enem mesecu rašče v loncih moramo začeti s presajanjem rastlin v večje lonce, ki naj imajo premer 10 cm. Zemlja mora biti sestavljena takole: 2/3 dobre gnojne mešane zemlje in 1/3 gozdne zemlje. Zemlji je treba dodati fosforna in kalijeva umetna gnojila.
Po presajanju prenesemo rastline na prosto kam na sonce, jih pogosto zalivamo in jim dajemo tekoča gnojila (zlasti primerna je razredčena gnojica). Ob koncu maja, ko dosežejo rastline kakih 35 cm višine, prikrašjamo poganjke na 12 cm dolžine. Rast se za kratek čas ustavi, a kmalu poženejo številni stranski poganjki; ko ti dosežejo dolžino S cm, šibkejše poganjke (po večini gre za najnižje) odstranimo in na rastlini pustimo le dva do tri. Če želimo imeti velike cvetove, pa pustimo samo en poganjek. Dvajset dni po odstranitvi odvečnih poganjkov krizanteme vnovič presadimo v lonce premera 15 cm. Rastline naj ostanejo vedno na prostem, skrbeti pa morama, da jih stalno zalivamo in gnojimo s tekočimi gnojili vse do jeseni. Odstraniti moramo tudi vse poganjke, ki so medtem pognali, glede odstranjevanja cvetnih popkov pa se ravnamo enako kakor pri vrtnih nasadih.
Med rastjo so krizanteme pogosto podvržene napadom glivičnih in živalskih škodljivcev. Zato moramo rastline neprestano skrbno pregledovati in šlccdljivce pravočasno zatirati s pripravki, ki jih je na tržišču v to namen obilo.
IVAN BAŠA
Prilogo pripravila
ALEKSANDER SIRK DRAGO GAŠPERLIN
Dvakrat
opeharjeni
(Nadaljevan]*, s l. strani)
pravzaprav začela na tak način, z izkoriščen jem, denimo, hleva ali skednja, in tako rešila problem o-bratnih prostorov. Ta problem pa ni od muh: v mestu moraš <izido-ve* šele najti in najeti ali kupiti, kar stane lepe denarce. Zaradi tega na Tržaškem zaenkrat tudi nimamo obrtnih con, ampak le industrijsko.*
tToda kaj sedaj? Kaj, če zemlje v ta namen zmanjka? Razlastitve in urbanistična politika tržaške občine so v preteklosti močno zavrle gospodarske dejavnosti, a zdaj se bodo možnosti za razmah takih dejavnosti prav zaradi razlastitev še zmanjšale, ker postajajo urbanistični posegi okoliških občin vse strožji, pač iz razumljivih teritorijskoobrambnih nagibov. Značilen primer nam daje dolinska občina: krajevni urbanistični načrt je znatno omejil tako stanovanjske kot gospodarske gradnje, od tod tudi priznanje o-brtne cone kot protivrednosti za škodo po gradbenih omejitvah. O-brtne cone seveda še ni, je pa v načrtu in to je znamenje, da se bodo obrtniške dejavnosti v prihodnosti morale seliti v strogo jim odmerjene predele.*
Beseda je pravkar nanesla na protivrednosti. Kakšne bi lahko bile izrecno gospodarske protivrednosti za razlaščeno zemljo (poleg pravične in takojšnje denarne odškodnine. seveda)? «Razlaščen-cu bi bilo treba na njegovo morebitno zahtevo ponuditi drugo zemljišče, ki naj bo po velikosti in kakovosti enakovredno razlaščenemu: tržaška občina bi na primer lahko v zameno za zaseženo zemljišče dala prizadetemu jusarsko zemljo. Kmetu, ki je izgubil toliko zemlje, da ne more več kmetovati, bi bilo treba na javne stroške omogočiti poklicno prekvalifikacijo oziroma novo specializacijo. Vzemimo kmetovalce, ki so jim pobrali rodovitne parcele v dolinskem kotu za potrebe naftnih hranilnikov SIOT in tovarno Grandi motori: čez noč so se morali prelevili v tovarniške delavce, vendar na lastno pest, brez vsakršne pomoči.*
tPodbbno bi moralo biti za obrtnike, trgovce in gostince, ki so jih prizadele razlastitve: po potrebi bi jim bilo treba omogočiti proizvodno oziroma storitveno preusmeritev ali pa jim celo dati možnost premestitve obrata drugam, kjer bi nemoteno uspeval — toda v tem primeru bi nastali silni zapleti, kajti navzkriž bi prišli z urbanističnimi in regulacijskimi predpisi, ki urejajo izdajanje obrtnic. Dalje bi oškodovancem bilo treba povišati količnik zazidljivosti, da po prisilnem odstopu določene zemeljske površine izgubo nadomestijo na preostali jim zemlji z izgradnjo, obnovo ali povečanjem gospodarskega obrata.*
Toda vse to še ni dovolj, kajne? <Ne. Kot narodnostna skupnost se zavzemamo za ustanovitev posebnega krožnega sklada za spodbujanje gospodarskih dejavnosti med razlaščenci in tudi sicer med prebivalci teritorija, ki ga prizadevajo razlastitve. Sklad naj bi se izoblikoval z denarnimi sredstvi. ki bi ustrezala vsaj 10-od-stotni vrednosti posameznega razlaščenega zemljišča, širše vzeto pa celovite vrednosti razlaščenega teritorija; ta sredstva bi morali v sklad vlagati sami razlastitelji, a sklad bi morali brezpogojno upravljati mi, Slovenci.*
Bi morda lahko prišla pri tem v poštev tudi sredstva za izvajanje osimskih dogovorov, po katerih tako hlastajo tudi tisti, ki so tem sporazumom žolčno nasprotovali? *Seveda, s temi sredstvi bi lahko rotacijski sklad osnovno financirali, sprotno pa bi ga refinancirali s prispevki od razlastitev. Kot narodnostna skupnost smo postavili zahtevo, da se vprašanje krožnega sklada vključi v besedilo državnega zakona o celoviti zaščiti Slovencev v Italiji.*
Z velikim ponosom pripravi voz, vpreže konja Marka in se z njim popelje po svojem opravilu. To dela gotovo že pol stoletja in kolikor mu bodo dopuščale moči, ki v sedanjem trenutku nikakor niso načele njegove življenjskosti, bo še vnaprej na razpolago tistim Opencem, ki si želijo njegove pomoči. Težko bi bilo izračunati količino raznih vrst materiala, ki ga je s svojim vozom s košem, ali po težaško z *zajo» (na Krasu pa z gretuno) prevozil v več kot petdesetih letih neprekinjenega in trdega dela.
Govorimo o Francu škerlavaju z Opčin, po domače Grbinu, enemu zadnjih kmetov s tega predmestnega predela. Prav na današnji dan praznuje svoj sedemdeseti rojstni dan, ki ga je ob ženi Angeli dočakal v najboljšem zdravju in v prepričanju, da je na svoji dolgi življenjski poti dal vse od sebe, da bi zadostil potrebam družine iv ustregel tistim, ki so potrebovali njegovo pomoč.
Rodil se je na Opčinah v že itak številni družini. Oče je bil kmet in že sam bil na razpolago ljudem za prevažanje vsakovrstnega blaga, te v mladih letih je Franc Škerlavaj poprijel za delo na kmetiji, ki ga nikoli ni manjkalo. Doma so imeli vinograde, ograde in njive, na katerih so pridelovali krompir, žito in ajdo. Prvo svetovno vojno je preživel v rodnem kraju v trdnem delu na kmetiji, ki je bila edini vir dohodkov za celotno družino. Leta 1940 se je oženil z Angelo, ki mu je v naslednjih letih povila dve hčeri, sedaj že omoženi, in od katerih ena prebiva na domu staršev v Proseški ulici
Leta 1941 je bil vpoklican v italijansko vojsko in vojaški rok odslužil na Siciliji; prvi dve leti je na otoku preživel kot vojak, naslednji dve pa je bil na njem zadržan in se nikakor ni mogel vrniti v rodni kraj. Ko pa mu je to uspelo, je doma našel revščino, tako da mu ni preostalo drugega kot da se poda ts trebuhom za kruhom*. Dbma so imeli konja, ki je v takih okoliščinah predstavljal pravo bogastvo; treba je bilo poprijeti za delo in nadaljevati s trnovo potjo, ki jo je Franc Škerlavaj okusil že pred vojno; sicer pa ni bil edini, ki je bil s svojim zvestim konjem na razpolago za prevažan:e vseh vrsta blaga; na Opčinah i ih je takrat bilo okrca petnajst, ki so se ubadali z enakim poslom. Od vseh teh pa je sertaž ostal edini, tako da ga je mogoče večkrat videti po openskih ulicah, ko na svojem vozu z czajo* prevaža tako ali drugačno blago.
Sicer pa se Franc Škerlavaj sedaj posveča v glavnem le domačim opravilom; delo ima na njivi in v ogradi, v hlevu pa ima poleg kov la še dve kravi in tele. Nima obdelane zemlje, medtem ko je njegova družina še pred nedavnim imela prav v tej zemlji glavni vir dohodka. Mnogo svoje zemlje je moral žrtvovati za razne javno
Včlanite se
v
Kmečko
zvezo
Franc Škerlavaj je vpregel konja Marka
koristne namene: razlastili so mu obširno površino za gradnjo mostu na pokrajinski cesti, ki pelje z Opčin proti Proseku (v bližini vojaške kasarne), za izgradnjo italijanske šole v begunskem naselju in sedaj za gradnjo nove avtoceste med Sesljanom in Opčinami. K temu je še treba dodati, da je
škerlavaj že leta 40 moral žrtvovati okrog 7.000 kv. m za izgradnjo vojaške kasarne.
Res žalostno je — ugotavlja v prijetnem obujanju spominov na pretekle in današnje dni — da nam jemljejo vso to zemljo; obdelovali smo jo z velikimi žrtvami — dodaja — sedaj pa nam jo raz-
lasčajo; nič ne vprašajo in se z nami obnašajo brez vsakega obzira.
Franc škerlavaj, član Kmečke zveze od njene ustanovitve, pa bo kljub vsemu ostal zvest svoji zemlji, kateri je posvetil vse svoje življenje. Izrekamo mu iskrene čestitke ob tako visokem jubileju.
Pravilno prezimovanje čebel
V zimskem času in zgodaj spomladi nam pogine največ čebeljih družin. Vzroke smrti je treba pripisati slabemu prezimovanju. Nepravilno prezimovanje je krivo tudi. da imamo spomladi dosti slabičev, od katerih ne bomo nikakor imeli velikega dobička.
Na kaj je treba predvsem paziti pri prezimovanju panjev? Preden sploh pričnemo misliti na praktično delo v čebelnjaku " zvezi s sistematizacijo panjev za zimo moramo poskrbeti, da so vse d ružine, ki jih mislimo ohraniti pri življenju do prihodnje spomladi močne. Čebelar ocenjuje moč družin po številu čebel v panju. Močni so poleg tega tudi paiji, v katerih dobimo konec avgusta ali v začetku septembra zalego na 4 - 5 satih in 4 - 5 satov polnih medu. Najbolje prezimijo mlade čebelice rojene konec avgusta ali v septembru. Take čebele so najbolj žilave in živahne pri nabiranju spomladi. Od spomladanske paše in pridnosti čebel pa je odvisen nadaljnji uspeh družine.
Na kaj je treba paziti pri maticah? Vsakemu čebelarju je dobro znano, da so brezmatični panji obsojeni na smrt, vendar tudi od starih in izčrpanih matic ni moč pričakovati dosti koristi. Najboljše so družine z letošnjimi ali lan skimi pozno rojenimi oplojenimi maticami. Kako je z zalogo medu v panjih? Močan panj mora imeti oktobra meseca okrog 12 kg medu na razpolago za prehrano čebel v zimskem času. čebele težko
izkoriščajo skozi zimo trd. strnjen med. Satovje s kristaliziranim medom moramo čimprej odstraniti iz panjev. Nevarno je tudi staro poškodovano satovje, ker je leglo raznega mrčesa.
Kako ravnamo s postranskim (zunanjim) satovjem v panjih? Satovju, ki ima le majhne količine medu, moramo odkriti pokrovce celic in čebele kmalu znesejo med v notranjost gnezda. Kako oceniti «na oko» količino medu v panju? Računamo, da je na površini kv. dm na obeh straneh pokritega sata pribložno 1/3 kg medu; v starem satovju celo 1/4 kg. Pred zimo odstranimo iz panjev vse prazne sate, ker je znano, da čebele porabijo čez zimo manj hrane, če je gnezdo ožje. V kolikor nimajo čebele dovolj medu v panjih, je najbolje, da jim priložimo v panj satovje z medom, ki ga imamo v zalogi. V primeru, da tega ni. bomo pa uporabili sladkor.
V sedanjem času bi bilo pozno krmiti čebele s sladkorjem, ker ga ne bi tako lahko p-edelale v med. Paziti moramo, da ne bo spomladi rmanjkalo hrane.
Druga osnovna naloga čebelarja pred zimo je zaščita panjev pred mrazom in burjo. Panj mora absolutno imeti tako lego. da burja ne piha v žrelo panja. Vrata (žrela) panjev pred zimo zožimo. Panji morajo biti tesno združeni drug z drugim. Reže med panji zatlačimo s papirjem. Med panji, pod njimi in ob straneh ne sme biti nič praznega prostora. Dobro odete
0 zaščitnem znaku kraških vin
(Nadalievanje s l. strani)
je zaslovelo do Dunaja, kamor so ga Proseča« prodajali.* Škoda je. da so sedaj ta tip vina opustili, saj je bilo že uveljavljeno in bi gotovo tudi danes imelo svojo posebno ceno na tržišču.*
Za zaključek pa če eno vprašanje: ali se lahko na Krasu kmečka družina preživlja samo od vinogradništva?
«Ob primerni usmeritvi in racionalizaciji dejavnosti vsekakor. Kdor se želi specializirati v vinogradništvu mora seveda . svoje vi-
nograde urediti tako, da jih bo lahko obdeloval s stroji in dosegal poleg kakovosti tudi primerno količino. Stroški za mehanizacijo in vse ostalo so namreč veliki, zato mora biti tudi pridelek sorazmerno visok. Če hoče primerno živeti na kmetiji, mora danes vinogradnik pridelati okoli 200 hektov.*
Kolikšno površino pa je treba obdelati z vinogradi za tako proizvodnjo?
«Na Krasu okrog 3 hektare, kar lahko posameznik z družino obdela brez velikega truda, če ima sodobno opremljeno kmetijo. Seve-
da se je treba pobrigati tudi za neposredno prodajo, na pr. doma na osmici in za vstekleničenje, kar omogoča večje dohodke. Če bi vinogradnik prodajal samo na debelo. bi moral obdelati pa 4 do 5 hektarov.*
«Prepričan sem, da bo ta panoga postala vse bolj zanimiva tudi za mlade, ki bodo tako lahko ostajali doma in živeli na svoji zemlji. Seveda pa je potrebno tudi nekaj poguma in odločnosti, pa tudi pripravljenosti si medsebojno pomagati in za nove pobude, če je potrebno, združiti moči.*
družine porabijo skozi zimo manj medu in. kar je osnovno, ni nevarnosti, da bi zmrznile. Osnovno torej za prezimovanje čebeljih družin je. da so družine močne, da imajo dovolj medu in da so obvarovane pred mrazom. Še na nekaj osnovnega ne smemo pozabiti. V čebelnjaku in okolici mora vladati skozi zimo popoln mir. Vsako vznemirjanje čebel v času prezimovanja je lahko zanje usodno.
Pozor na žganjekuho
Po končani trgatvi se večina naših pridelovalcev vin pripravlja na žganjekuho. Kot je znano, je ta dejavnost podvržena strogemu nadzorstvu in ustreznim dovoljenjem. Kmečka zveza poziva vse lastnike kotlov, naj se poslužijo njenih uradov (Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948), ki so jim na razpolago za izpolnjevanje vseh obveznosti v zvezi z žganjekuho. S seboj naj prinesejo lansko dovoljenje.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da zapade 30.11.1982 rok za prijavo količine pridelanega vina. Kdor prijave ne bo vložil pravočasno. ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina na osmici. Vinogradniki s tržaške občine lahko izpolnijo prijavnice na občinskih izpostavah ali v uradih Kmečke zveze. Ul. Cicerone 8/b. Za ostale okoliške občine naj se vinogradniki obrnejo na pristojne občinske urade. Opozarjamo, da so za izpolnjevanje pri.iav potrebni naslednji podatki. Za vinogradnike proizvajalce: ime in priimek, količina pridelanega vina, površina vinograda ter davčna številka (codice fiscale). Za vino iz kupljenega grozdja morajo proizvajalci navesti poleg osebnih podatkov in davčne številke tudi podatke in davčno številko prodajalca ter pokrajino in občino, kjer je bilo grozdje pridelano.
Tajništvo Kmečke zveze
Franc Škerlavaj «Grbin» - sedemdesetletnik

OB MEDNARODNEM MUZIKOLOŠKEM_ SIMPOZIJU V UUBUANI
Dvesto let slovenske opere
Slovenska opera skozi čas in njena odmevnost v širšem evropskem prostoru
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (znanstvenoraziskovalni center in Muzikološki inštitut) je v svojih prostorih v sredo in četrtek pripravila mednarodni muzikološki simpozij v počastitev 200-letnice slovenske opere z naslovom «Slovenska opera v evropskem okviru*. S tem je jubilej dobil mednarodno razsežnost in z objavo vseh strokovnih referatov v posebnem zborniku, ki je že natisnjen, tudi mednarodno publiciteto. K odmevnosti jubileja pa je že pred dvema letoma veliko pripomogla publikacija Jožeta Sivca Dvesto let slovenske opere, ki jo je izdala ljubljanska Opera SNG. V počastitev jubileja je bil v torek v Narodni galeriji koncert mešanega zbora Consortium musi-cum z dirigentom Mirkom Cudermanom, v sredo pa slavnostna premiera Švarove opere Veronika Deseniška. S tem delom je ljubljanska Opera sodelovala na letošnjem 9. jugoslovanskem opernem bienalu. Za prijetno presenečenje je ob jubilejfu poskrbela še Založba kaset in plošč RTV Ljubljana z izdajo celotne Rozinove opere Ekvinokcij na dveh ploščah.
Uvodni referat na simpoziju je prispeval muzikolog dr. Dragotin Cvetko o slovenski operi skozi čas. Po njegovi domnevi, ki jo, kot priznava, podpira pičla dokumentacija, so v Ljubljani, glavnem mestu nekdanje vojvodine Kranjske, pokrajine slovenskega etničnega o-zemlja, prvič utegnili poslušati o-pero že okrog leta 1620 ali 1652 oziroma 1655. Gotovo pa so jo spoznali vsaj leta 1660, ko je bila v ljubljanskem dvorcu grofa W. E. Auersperga izvedena neka «Čomedia Italiana in Musiča*. V palači deželnih stanov so že od tridesetih let 18. stoletja, od 1765 dalje pa v Stanovskem gledališču gostovale sprva italijanske operne družine in nato še nemške gledališke družbe, je menil Cvetko. Prva na Slovenskem nastala opera pa je bila «11 Tamerlano* G. C. Bonomija, ki so jo leta 1732 izvedli v palači kranjskega vicedoma v Ljubljani. Njen avtor je bil italijanskega rodu. I-e-ta 1780 ali 1782 pa je kamniški »Ludi et Chori Magister* Jakob Zupan komponiral «malo» opero «Belin». Glasba se ni ohranila in tudi podatkov, ali so delo uprizorili, nimamo.
«če je bila baročna, se je Zupanova glasba za «Belina» z evropsko glasbeno situacijo časa in orientacijo slovenskega razsvetljenstva razhajala, vendar je po stilu odgovarjala tekstu in tudi okusu publike, ki je bila tedaj še razvidno naklonjena baroku. Izvajalci, ki bi bili «Belin» sposobni uprizoriti, so vsekakor bili, ob nemških in italjanskih gostih so namreč bili v tem času prizadevni tudi domači gledališki diletant je. Pri vsej strpnosti, ki je za konec 18. stoletja značilna za odnose med nemškim in slovenskim ljubljanskim elementom, pa najbrž ni bilo pravegr občinstva, ki bi mu bila Zupanova, recitati-ve, zbor in sklepni ansambel obsegajoča opera, dovolj privlačna,* je dejal dr. Dragotin Cvetko.
V svojem referatu je nato orisal razvojno pot slovenske opere najprej od Novakove komedije «Veseli dan ali Matiček se ženi* (okrog 1790), prek Vilharjeve spevoigre »Jamska Ivanka* (1850), spevoigre »Tičnik* Benjamina Ipavca do Foersterjevega »Gorenjskega slavčka* (1872).
«Prva in resnična pobuda za ustvarjanje na opernem področju je bila šele slovenska Opera, ki se je realizirala v Ljubljani z ustanovitvijo slovenskega Deželnega gledališča (1892), ko so bili dani pogoji za uspešno delo izvajalcev in za oblikovanje slovenskega občinstva. Za prvo obdobje te Opere (1892 - 1913) je bilo koristno, da je morala upoštevati Opero nemškega Deželnega gledališča, se pravi, da si je morala prizadevati, da je bil njen repertoar v sk'adu s splošnim evropskim in da bi z vidika izvajalne kvalitete svojo tekmico ne samo dosegla, ampak tudi presegla. Uspela je v tem in onem, v svojih naporih pa se je veliko bolj kot njena nemška vrstnica posvetila tudi slovanski in posebno slovenski operi, ki ji je dala pomembno spodbudo in za katero so se z njo bolj kot kdajkoli prej odprle realne izvajalne možnosti.*
Nadaljnji Cvetkov pregled slovenske operne ustvarjalnosti je zajel dela kot «Teharski plemiči* Benjamina Ipavca (1892), »Urh, grof celjski* (1895), «Ksenija» (1897) in «Stafa pesem (1898) Viktorja Parme, »Poslednjo stražo* (1898) in «Lepo Vido* (1907) Rista Savina. »Kres* (1896) in «Nabor» (1911 -1913) Frana Gerbiča.
»V primerjavi z neposredno preteklostjo so ta operna dela, ki so nastaja v razmeroma kratkem, še ne dvajset let trajajočem obdobju, zgovorna. Veliko jih ni bilo, bila pa so rezultat prizadevanj slovenske Opere, brez katere po vsej verjetnosti ne bi bila nastala. Po stilu so nihala med romantiko in novo romantiko. Po tehnični dovršenosti in izrazu so se med seboj kajpak razlikovala, to in ono je bilo pač odvisno od verzirano-sti in kreativnosti posameznega skladatelja. Ustrezala pa so v vsakem primeru in znova so potrdila ne le pravico slovenskega jezika do rabe v opernem snovanju, temveč tudi to, da se slovenski ustvarjalec lahko in uspešno uveljavi'na tem kompozicijskem pod-
ročju,* je dejal dr. Dragotin Cvetko.
Slovensko Deželno gledališče je s koncem sezone 1912/13 začasno prenehalo z delom, obnovilo ga je šele ob zaključevanju prve vojne v novi državi. Po vojni sta bila še aktivna Parma - «Zlatorog» (1919) in Savin - »Gosposvetski sen* (1921) in »Matija Gubec* (1922 - 1923) ter Hugolin Sattner -»Tajda* (1927). Tem skladateljem so se postopoma pridružili novi. Ekspresionistično naravnani Marij Kogoj s Črnimi maskami (1924 -1927), Slavko Osterc z moderno zasnovanimi deli: »Iz komične opere* (1928), »Krog s kredo* (1928 -1929), »Saloma* (1929), «Medea» (1930), »Dandin v vicah* (1930), v romantični ekspresionizem u-smerjeni Matija Bravničar z o-perno farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski* (1930) in «opero množice* «Hlapec Jernej in njegova pravica* (1941) ter Danilo Švara s »Kleopatro* (1937).
»Večino teh oper je predstavilo ljubljansko operno gledališče. Z izjemo Sattnerjevega dela in o-beh zgodnjih Osterčevih oper: «Krst pri Savici* (1921) in «Osve-ta» (1923), so se vse izdatno odmaknile od romantike in se usmerile v evropsko sedanjost ali se tej vsaj razvidno približale. Reprodukciji so stavile veliko večje zahteve kot njihove predhodnice, ki pa jih je ljubljanska Opera premagovala brez težav. V dvajsetih in tridesetih letih in posebno v času, ko jo je vodil Mirko Polič, se je izvajalno namreč zelo vzpela. O tem pričajo aktualna poročila iin še zlasti niehi programi, ki povedo, da ji uprizarjanje še precej zahtevnejših oper kot so bile slovenske, na primer Prokofjeva. Šostakoviča, Stravinskega. Kreneka in drugih, ni bil problem.*
V zadnjem delu je akademik
Cvetko orisal slovensko operno u-stvarjalnost po drugi vojni. Leta 1946 sta bili uprizorjeni »Veronika Deseniška* Danila Švare ter Rozinov «Ekvinokcij», leta 1947 smo dobili Poličevo opero »Mati Jugovičev*, leta 1961 njegovega »Desetega brata*, Svetelove »Vi-šnjane* leta 1949, švarovo »Slovo od mladosti* leta 1952. Cvetko je omenil še Simonitijevo »Partizansko Ano* (1966), »Kri v plamenih* (1969) Radovana Gobca, »Svitanja* Pavla Šivica, Švarov »Ocean* (1969), Šivičevo »Cartesovo vrnitev* (1971), opero «Kačji pastir* (1974 - 1976) Pavla Merkuja ter Božičeve opere «Humoreska» (1958), »Spoštovanja vredna vlačuga* (1960), «Ares-Eros» (1971) in «Li-zistrata* (1975).
»V dosedanjem razvoju slovensko operno ustvarjanje vsekakor ni dalo presenetljivih rezultatov. Ti so celo manjši, kot bi jih glede na število skladateljev smeli pričakovati. Vzroki za to pa gotovo niso v nesposobnosti skladateljev za komponiranje v tej smeri. Prej jih smemo videti v ovirah drugačne narave, v tem, da so bili pogoji za ustvarjanje na tem področju dani šele pred devetdesetimi leti, v manjkanju dobrih opernih libretov, v razmeroma nespodbudni programski politiki osrednjega slovenskega opernega gledališča, ki ustvarjalcem ni posredovala pravega zagona, in ne nazadnje v relativnem nezanimanju slovenskega občinstva za izvirno domačo operno literaturo. Po dvesto letih, ki nas ločijo od »Belina*, bi bilo vse to treba spremeniti v korist prihodnjega, še plodnejšega razvoja slovenske o-pere.s je svoj referat sklenil dr. Dragotin Cvetko.
Na simpoziju je z referati sodelovalo nad deset muzikologov. Primož Kuret je govoril o oblikah glasbeno - gledališkega ustvarja-
nja na Slovenskem, Rudolf Flot-zinger iz Gradca o začetkih slovenskega glasbenega gledališča, Danilo Pokorn o libretu v slovenski operi, Manica Špendal o začetkih slovenske opere v Mariboru, Josef Bek iz Prage o Ljubljanski Operi kot središču slovensko - čeških glasbenih stikov, Jože Sivec o Wagnerju na slovenski operni sceni, Borut Lopar-nik o Frideriku Rukavini in vprašanju repertoarnih vodil slovenske opere, Ivan Klemenčič o zasnovi in pomenu Kogojeve opere »črne maske*. Nadežda Mosusova iz Beograda o dramah Ivana Cankarja na operni sceni, Koralia Kos iz Zagreba o slovenski vasi v delu »Vdova Rošlinka* Cvetka Golarja v uglasbitvi Antuna Dobroniča, Marija Bergamo o »Cortesovi vrnitvi* Pavla Šivica ter Pierluigi Petrobelli iz Bologne o »Kačjem pastirju* Pava Merkuja.
Založba kaset in plošč je izdala celotno opero »Ekvinokcij* Marjana Kozine. Opera v štirih dejanjih po drami Iva Vojanoviča je nastala leta 1942, svojo prvo izvedbo pa je doživela leta 1946. Ljubljanska Opera pa jo je predstavila tudi na tujem: v Moskvi, Kijevu, Pragi, Bratislavi in Celovcu. Opero je posnel ljubljanski operni ansambel pod vodstvom dirigenta Cirila Cvetka. Kot solisti so nastopili Jurij Reja kot Ivo, Milka Evtimova kot Jela, Franc Javornik kot Frano, Ženi Živkova kot Anica, Edvard Sršen kot Niko, Ivan Sancin kot Vlaho in Karel Jerič kot Pavo. V manjših vlogah nastopa še šest solistov Opere SNG. Ekvinokcij je vrh skladateljeve umetniške izpovedi in njegovo edino operno delo. Izid opere na ploščah je pomemben kulturni dogodek, ki bo zagotovo imel širšo odmevnost. In ne samo doma.
MARUAN ZLOBEC
iliinitmiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiniiiiiimiiiiiiiHniiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiimiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiMiiiiifiniiiiitiiiiiuiiiMit
Pester in kvaliteten program Beograjskih glasbenih svečanosti
Domača in tuja dela in izvajalci s finalnim nastopom moskovskega opernega ansambla Bolšoj teatra z ^Borisom Godunovom*, ^Evgenijem Onjeginom* in Verdijevim Requiemom
Organizatorji letošnjih Beograjskih glasbenih svečanosti so kot vrhunec festivala vključili gostovanje moskovskega opernega ansambla »Bolšoj teatra* in sicer s po dvema predstavama «Borisa Godunova* M. Musorgskega in «Evgenija Onjegina* P. I. Čajkovskega ter z izvedbo «Requiema* G. Verdija. Uvrstili so tudi domače soliste in orkestre: beograjsko filharmonijo in zbor «Branko Kr-smanovič*. orkester in zbor RTV -Beograd, zagrebško filharmonijo, beograjski godalni orkester »Dušan Skovran*. med solisti pa pianistko Dubravko Tomšič, violinistko Fern Raškovič, violončelistko Ksenijo Jankovič, sopranistko — članico dunajske državne opere — Olivero Miljakovič, violinista Tripa Simonetija, sopranistko Ivino Avsikin, tenorista Jurija Rejo in baritonista Nevena Belamariča. Med inozemskimi pr so londonski Bach orkester, znameniti violinist Gidon Kremer in violistka Kirn Kashkash-čan, romunski pianist Valentin Gheorghin, «Komcrni ansambel 76» iz Ziiricha, simfonični orkester finskega radia iz Helsinkov in »Praški madrigalisti*.
Kar zadeva izbiro in sestave programov, je med deli iz svetovne literature viden poudarek tudi na jugoslovanski glasbeni ustvarjalnosti. Tu so dela — bodisi v izvedbi zagrebških in beograjskih ansamblov in solistov, bodi inozemskih — Mihovila Logarja, kateremu je bil ob njegovi osemdesetletnici posvečen otvoritveni večer, Stepana Šuleka, Z. Hrsti-ča, D. Simičeve, K. Baranoviča, M. Milojeviča, VI. Traikoviča, Milana Rističa, M. Mihailoviča, Josipa Slavenskega — njegova simfonična suita «Balkanofonija» v izvedbi orkestra iz Helsinkov in Jacoba Gallusa.
Skladatelj Mihovil Logar je slovenske narodnosti, rojen na Reki. Po dovršeni srednji šoli je šel v Prago, da bi študiral arhitekturo, vendar ga je izrazita nagnjenost h glasbi privabila na konservatorij, kjer so mu bili učitelji Jirak, Kriška in Rudolf Karl. Po dovršenih študijah je šel v Beograd, kjer se je posvetil pedagoškemu glasbenemu in umetniško - ustvarjalnemu delu. Na glasbeni akademiji, sedaj Fakulteti za glasbeno umetnost, je vzgojil vrsto priznanih glasbenih delavcev in ustvarjalcev. Kot skladatelj je zelo ploden: njegova dela gredo od klavirskih malih skladb, samospeva, solistične in komorne glasbe, pa preko simfonične vse do baletne in operne literature, v kateri je pravzaprav najbolj izrazit. Njegov opus obsega 5 kvartetov, 6 simfoničnih pesnitev, 8 orkestralnih suit, 7 kantat, dva celovečerna baleta, pet koncertov za različne inštrumente, glasbo za dokumentarne in igrane filme, poleg vrste samospevov. zborovskih in množičnih pesmi. Operna dela: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski*, »Kir Janja*, «Pokondirena tikva* in «četrdeset prva*. Kot uspelo delo nai prište;emo še njegov ba let »Zlata ribica*. Njegov opus
ocenjujejo kot pomemben delež k razvoju glasbene kulture.
Iz te zakladnice so Beograjska filharmonija, zbor »Branko Krsma-novič*, violinistka Fern Raškovič in baritonist Nikola Mitič pod vodstvom Angela Šureva izvajali na otvoritvenem večeru: Himno Beo^ gradu, uverturo h komični operi «Pokondirena tikva*, Koncert za violino in orkester v h-molu. Suito iz baleta Zlata ribica in sklenili s pesmijo Znanilo miru.
Na drugem večeru je imela svoj recital pianistka Dubravka Tomšič. Izvajala je dve Mozartovi sonati (v G-duru, KV 283 in v a-mo-lu, KV 310) in vse štiri Chopinove Balade. Pod naslovom »Že na samem začetku vrhunec*, čitamo v oceni Snežane Nikolajevičeve (Politika, 12. okt. 1982) med drugim: «Ona ne pristopa k delu s težnjo po zunanjem efektu, temveč je vsa zatopljena v vsebino. Njena fraza, ki izvira iz prirodne-ga nadiha in iz notran ega čisto muzikalnega toka, njena ogromna skala tonskih barvitosti in bogato dinamično niansiranie — so osnova in svojskost n'enih interpretacij*. Predolgo bi bilo. če bi hoteli citirati še podrobnejše ocene interpretacij tako Mozartovih kakor Chopinovih del.
Sledil je koncert Zagrebške filharmonije pod vodstvom Pavla Dešpalja. Program: Scientiae etar-ti Stjepan Šuleka; Koncert za violončelo in orkester v a-molu op. 129 R. Schumanna; Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67 L. V. Beethovna. Tudi ta koncert je vzbudil pozitivne ocene in navdušenje poslušalcev, ki so ponosni na mlado violončelistko Ksenijo Jankovičevo. O njeni izredni nadarjenosti dovršenosti in njeni muzikalni kul turi smo že lani, kakor letos poročali z Dubrovniških poletnih iger.
Za recitalom violinista Simonetija, ki je poleg del B. Martinu-ja, J. Verala in W. Pistona, vključil v svoj spored še dela Z. Hrsti-ča (Bajke XX), VI. Peričiča (sonata v E-duru) in Darinke Simičeve (sonata in D posvečena Tri-pu Simoneti), je nastopil Bach orkester iz Londona, ki ga vodi No-na Liddell. Koncert je začel na nedeljo, 10. t.m. ob 11. uri v nabito polni dvorani Kolarčeve univerze, Poslušalci pa so bili v pretežni večini mladi ljudje. Na sco-redu sta bili dve Bachovi skladbi: Brandenburški koncert št. 5 v D-duru in koncert za violino in oboo v d-molu. Koncert za čembalo in godala W. Leighta in Enostavna simfoni!a B. Brittna.
Izvedba je odražala vsestranske odlike ansambla in solistov: dovršena izvajalsko - tehnična priprava. ki jo je potrjevala čista in precizna igra, homogenost skupin in izenačeno tonsko ravnovesje, kreativna sproščenost v slogovno opredeljenih okvirih, kar je prišlo še posebno do izraza v neposredno učinkujočem muziciranju Bachovih del; pri prvem sta seveda izstopala violina in z njo v nazorno oblikovanje še prepletajoča flavta. Prav tako je v koncertu duo violine in oboe izkazoval dovršenost ter enotnost v sooblikovanju. Posebno topel ton in neposreden poustvarjalni nadih smo zaznali pri oboistki Tess Miller; violinist je bil David Woodcock, flavtist pa David Butt. Odličen je bil tudi čembalist Alastair Ross v Leighto-vem koncertu.
Še istega dne zvečer se je pojavil na odru štiritisočsedežnega gledališča v centru Sava v Novem Beogradu mogočen ansambel opere Bolšoj teatra iz Moskve, toda o tem v prihodnjem poročilu.
IVAN SILIČ
ZANIMIVA KULTURNA POBUDA V VIDMU
«Arte ali Aria» v Ospitale Vecchio
Likovna manifestacija kot ovrednotenje prostora - Od Slovencev je zastopan F. Vecchiet
Pod geslom »Arte alVAria» sta videmski Teatro alVAria in tržaška likovna galerija Tommaseo priredila pod pokroviteljstvom videmske pokrajine in občine ter odbora za kulturo, likovno manifestacijo v stavbi stare bolnice v Vidmu, ki je ohranila še vedno lep, star naziv »Ospitale Vecchio». Misel, da bi v tej stari stavbi organizirali likovno manifestacijo, se je porodila iz dejstva, da bo ta stavba doživela po zadnjih regulacijskih načrtih kmalu svoj konec. A saj ne gre za čisto «navadno in vsakdanjo, ne več uporabljh bolnico», katere obličje spominja na Palladiovo delo in ki jo bodo kmalu odstranili iz mestnega organizma. Zgodovina te stavbe, njen arhitektonski in kulturni pomen, so res edinstveni, zapleteni in zanimivi, kot se to često dogaja s takšnimi čisto navadnimi stavbami, ki igrajo točno določeno vlogo v vsakdanjem življenju ljudi: ne plemiška palača, pač pa bolnica; ne razkošje, prazniki, uživanje, marveč vsakdanja bolečina ljudi, trpljenje, vojna, pomanjkanje, molitev. Zaradi teh značilnosti, ki postavljajo Ospitale Vecchio v središče in ga istočasno izolirajo od vsakdanjega življenja, se je rodila misel, da bi morala likovna manifestacija oživiti, menda zadnjič, ta kraj, njegovo zgodovino in sedanjost ter postavila spet v diskusijo potrebo po modernizaciji teh prostorov.
Zgodovina te stavbe je prav posebno zapletena. Osnutek načrta je pripravil leta 1781 benečanski arhitekt Pietro Bianchi. Prvi kamen je bil slavnostno postavljen naslednjega leta, a gradnja te stavbe s tlorisom na križ in palla-diovskim pročeljem, se je večkrat ustavila in započasnila, tako da je bila dokončana šele leta 1842. Medtem pa so v naše kraje prišli že Francozi, ki so to stavbo od leta 1798 do 1813 zasedli kot vojašnico. Ko se je Avstrija zmagoslavno vrnila, je tu bila vojaška bolnica. Med prvo svetovno vojno so se vanjo naselile avstrijske čete, leta 1925 pa je stara bolnica postala pretesna za Videm, ki je začel naglo rasti. Šele med drugo svetovno vojno pa se je ta stara stavba izpraznila in od tedaj so v njej imeli svoje urade najrazličnejše organizacije in ustanove, dokler ni bila stavba le‘a 1964 zaradi špekulacijskegc *rta na pol zrušena. Od leta 19i 'e našel tu svoj sedež Teatro alVAria, po re-strukturaciji bo tu sodišče.
In tako na tej likovni prireditvi ne najdemo slik ali grafik, obešenih v lepem redu na starih, a čistih zidovih. Zato da bi bilo vse bolj živo, da bi preteklost te stavbe, ki je bila »primerna» za toliko različnih dejavnosti: bolnica, vojašnica, muzej naravoslovnih ved, sedež sejma sodobne hiše, občinske podporne ustanove in še nekaterih višjih mestnih ustanov; se je enajst umetnikov, večina jih je iz naše dežele, soočalo s to prisotnostjo odsotnostjo. Gre namreč za akcije, grajenje struktur in instalacije, ki so postavljeni ozko v prostor in se tesno navezujejo na njegovo bitnost. Govorimo o tisti kulturi 70. let, ki uporablja prostor kot osnovni material s svojimi značilostmi, okolje je izhodišče in umetnik se postavlja v stik z njim ne toliko kot individuum, ampak kot celica družbe in daje svojemu delu politični in družbeni pomen. Usvarjalec uporablja često material, ki ga najde v okolju samem in celo njegove odpadke, ustvarjalčev podpis pa nosijo elementi, ki jih prinese s seboj in so dediščina splošne ali osebne kulture.
V stari bolnici v Vidmu so u-stvarjalci našli vsakovrste odpadke, od bolniških postelj in odej, starega pohištva, zdravniškega o-rodja, do balzamiranih glav slona in drugih živali, reklamnih lepakov za raznovrstne sejme, prometnih znakov in ne nazadnje znakov. ki jih pušča za sabo neizbrisljiva prisotnost avantgardne gledališke skupine Teatro alVAria.
Nekateri »izdelkh, ki so bili predstavljeni občinstvu v soboto, 2. oktobra, so se strogo vključe-
vali v to kulturo okolja, če na slab način prevedemo izraz, ki so ga skovali v Ameriki: Environ-mental intervents. drugi so raje ohranili vseeno prister individualen izraz, kljub temu, da se vključujejo v ta proces. Vendar najbolj zanimivi »posegi v okolje* so bili ravno ti, ki so skušali nekako balzamirati obstojnost stavbe in njeno večpomenskost, tako kot balzamirane glave živali. Ravno to je storil na primer Enzo Navarra, ki je dva stebra dvoriščnega portikata »zavil» v fino, lahko bi si mislili, da je maziljena, odejo in s tem ustvaril čisto posebno mumifikacijo. Sodelujoči umetniki so Franco Feruglio, Anna Lombardi, Emanuela Marassi, Enzo Navarra, Giuseppe Onesti, Paolo Paolini, Paolo Patelli, Carlo Patrone, Antonio Sofianopulo in Giorgio Val-vassori. Z instalacijami sta sodelovala tudi člana Teatro alVAria Enzo Macor in Claudio de Maglio. Uvodne besede v katalog sta napisala Diana Barillari in Giulio Montenero.
Vendar je na tej prireditvi prisoten izmed tržaških umetnikov tudi slovenski ustvarjalec Franko Vecchiet, ki ga v naših krogih poznamo bolj kot grafika, ki pa se že od vsega začetka svojega delovanja aktivno ukvarja tudi s to dejavnostjo in je zelo navezan na »revno umetnost», to je prav na tisto umetnost, ki uporablja revne materiale, predvsem odpadke potrošniške družbe. Vecchiet se je v to manifestacijo vključil s posegom na vrata in okna, ki nimajo več okvirje Namen dela je v nekem pogledu rekonstrukcija raznih plasti, ki ustvarjajo zgodovino te stavbe, z druge strani pa čisto osebno počutje v tej stvarnosti in negotovost bodočnosti. Vecchiet je prazna okna in vrata napolnil z materiali, ki jih je našel v zapuščenih prostorih in to so odeje, cunje, blazine, prometni znalci, stari grbi. .. Prostore stare bolnice bodo zaprli, toda umetnik hoče to storiti še prej sam. Sam pravi, da je bila akcija domišljena v raznih fazah in se je sam poosebljal v razne funkcije: kot geolog izkopava plasti časa; kot zgodovinar izbira material in ga analizira; nato gradi; tej strukturi doda čisto oseben e-lement, ki ga nosi vedno s seboj; «meter mojega razuma, igra mojega nemira, kača za mojo občutljivost, napotek za nekoga, dvosmerna puščica...» Vsi ti elementi ustvarijo v tem okolju novo in posebno strukturo, ki nosi več simbolov. Rekli bi pripoved, ampak tudi boriera pred nevarnostjo, človek, ki zapira okna in vrata, da se brani bolezni, vojne; podzavestni strah narave. In še na.zadnie ta osebna puščica, ki ne nakazuje smeri in ki je kača in merilna nanrava skupaj, igra in tesnoba, je pot, ki pelje onkraj prostora, barva za sproščenost, rešilna vrv za beg pred tesnobo, ki ne pozna razlike med odtujenostjo in norostjo, mentalno depresijo in vomo, ie roka stegneva za vsa-koaar izmed nas, za človeško bližino.
BARBARA GRUDEN
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
Prireditve onstran meje
DIVAČA:
Cto«»ovan 1« PDG
iz Nove Gorice
V okviru gledališko - glasbenega abonmaja bo v ponedeljek, 25. oktobra 1982 ob 20. uri v kulturnem domu v Divači prva predstava in sicer komedije SKOPUH, ki jo bo uprizorilo Primorsko dramsko gledališče iz N. Gorice.
Z avtobusne postaje iz Sežane gre ob 19.30 avtobus v Divačo.
DUTOVLJE:
Predstavitev revije Obrazi
V torek, 26 10. 1982, ob 12. uri bo v osnovni šoli Edvarda Kardelj v Dutovljah oredstavitev revije Obrazi Srečko Kosovel, v popoldanskem času ob 17. uri pa v Kosovelovi sobi v Sežani.
> O slovenskem.
(Nadaljevanje s 6. strani)
češ «zakaj bi pa vztrajali Dri tej majhnosti, že sam narod je tako majhen*, neke vrste mikroskopski preparat te majhnosti, vržejo puško v koruzo. In te logike se kar naprej prepletajo v drami. Gre torej za zgodbo, ki pa je hkrati tudi komentar položaja, v katerem slovenske manjšine v zahodnem, v tem primeru pa predvsem v severnem zamejstvu živijo.
Vpr.: To se pravi, da ne gre samo za neko ugotavljanje stanja, ampak tudi za neke vrste protest proti odnosu do manjšine same.
Odg.: Moram reči, da je protest še najmanj namenjen manjšini. Mislim, da je manjšina pač tista, ki živi to svojo situacijo kakršna je in da s tega vidika sama lahko še najmanj stori. Vztraja pač kadar vztraja in to je neke vrste morala, ki še je drži. Bolj je ta protest uperjen zoper okolje večinskega jezika, večinske
kulture, večinskega naroda. Še bolj verjetno, čeprav morda malce manj izrecno, pa je protest dovolj ironizirano uperjen tudi do našega slovenskega matičnega odnosa do manjšine.
O Kdo bo meni...
(Nadaljevanje s 6. strani)
Jezikovno bogastvo, ki mu je avtor dodal tudi nekaj lokalizmov, zlasti pri opisovanju gorskih kmetij in kmetov, kaže na avtorjevo izrazno • pisateljsko moč, pri čemer ne smemo prezreti tudi številnih dialogov, ki so twpisani la-pidarno, plastično in vzbujajo videz objektivne verjetnosti. Hkrati pa ti dialogi odlično rišejo posamezne karakterje nastopajočih, izražajo njihov miselni in čustveni svet in podobno, ne navsezadnje pa prispevajo tudi svoje k dramatičnosti same pripovedi in objektivno k njenemu življenjskemu teku. Zormanovo pisanje navide-
zno sploh ni iskateljsko ali eksperimentalno, kot imamo danes nešteto primerov tako imenovane sodobne proze, a je vendar tako v svoj stil kot v način pripovedovanja fabule vendar vtkal pridobitve modernega evropskega in svetovnega romana, ki jih je znal spretno, dostikrat čisto neopazno uporabiti pri gradnji in pisanju svojega najnovejšega romana.
In še neki pasti se je znal avtor spretno izogniti. V prikazovanju svoje mladostne in skojevske usode kot tudi ostalih mladih borcev za svobodo, v prikazovanju njihovih spopadov z življenjem in okolico, v njihovem zorenju, v nji hovi veri in razočaranju, pred vsem pa v njihovem mladostnem zagonu in navdušenju se je znal izogniti panegiričnemu. aktivistič nemu in simplicističnemu, črno belemu slikanju in upodabljanju svojih junakov in dobe. To navdu šenje bi pisatelja manjšega forma ta znalo zavesti v črno-beli aktivizem. Zormana pa ni, čeprav je od tistih let minilo skoraj štirideset let in bi takšna skojevska mladost po svoje terjala svojo literarno apoteozo. Zorman pa je
nasprotno pogledal in se povrnil v svojo mladost z rahlo melanholijo, prijetnim spominjanjem in tudi s kritičnostjo, pri čemer pa ni zanemaril tistega lepega, enkratnega občutka in hrepenenja po zlati skojevski mladosti in pomladi. Tako je sebe kot svoje junake tudi z rahlo ironijo postavil v našo sedanjo zavest, skušal je biti čim bolj objektiven in pošten, hkrati po jasen in prepričljiv. Vse to se mu ie v tem romanu vsekakor posrečilo in zdi se, da bodo tudi se-danie mlade generacije, ki niso doživele tega časa, vendar v tem pisanju ne našle samo svojih očetov tudi same sebe in s tem tudi razumevanje za vse, kar se je velikega, lepega, a tudi hudega zgodilo z mlado generacijo, ki je dozorela in dozorevala med drugo svetovno vojno in našim narodnoosvobodilnim bojem.
Zormanov roman je knjiga, ki jo ie vredno prebrati in sodi vsekakor med pomembnejše literarne prispevke na temo našega narod noosvobodilnega boja. Roman «Kdo bo meni prižigal sveče» je izdala založba Borec v opremi Mira na Moharja.
dl A Sorace
SEIKO
DOXA
TRST
Ulica S Spmdione 12 Tel 60-252
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tiki
foto-kino 41*
kontaktne leče
Ulica Buonarroti b (prečna UL Kossetti)
TRSI	Telefon 77 29 M
ERVIS IN ASISTENCA'
Blasi Luciano
Kotli in ogrevanje ter bojlerji na plin Vzdrževanje In originalni nadomestni deli
e.l.m. leblanc
JUNKERS
Oruppo BOSCH
kal KUJAJ CUMAT1ZSAZJOME
MANTOVA - TABANTO	TRIPLEX S. DUVAL
Trst — Ul. Molino a vento 59/A — tel. 040/741-866
ISOVER JE TU
ISOVER. Izolacijska sredstva za termično In akustično Izolacijo iz steklene volne podjetja Balzaretti Modiglioni
ISOVER: — gotov 30% prihranek pri ogrevan|u
CECHET VETROISOLANTI
TRST — ULICA DELLA TESA 6 — TEL. 763 886

Ul. Baiamonti3 - tel. 820768 Ul. DiVittorio12 - tel. 813301

■II EDI MOBIL!
ZAVAROVALNA DRUŽBA
UNIPOL
AGENCIJA KMETIJSKE ZADRUGE
flžf l&f JCtU/tltiOtAtlttfM
Telefon: 274986
RAZMIŠLJANJA PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI, KI BODO PRIHODNJO POMLAD
Furlanija ■ Julijska krajina: dežela z dvema dušama
Klica razdvojenosti, položena v deželo že ob njenem nastanku, se je razbohotila zlasti v zadnjih letih z nastankom Liste za Trst in s krepitvijo furlanske zavesti
i-a«
p|
mmmmmmi
w
g
P 'SSSSSSA
fsssssssrsA
Ko so leta 1963 v rimskem parla menlu sprejemali posebni statut za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, sta se v stališčih strank pojavili dve nasprotujoči si težnji o teritorialni obsežnosti in razmejenosti. Že takrat so se avtonomistične sile zavzemale za taksen značaj dežele. v kateri bi imeli Furlani večjo samostojnost. Samo komunisti in socialisti so zagovarjali in uspeli izdelati in sprejeti posebni statut •za enotno avtonomno deželo F JK, za takšno, kakršna je tudi danes.
Ob rojstvu v deželo položena klica razdvojenosti je vedno živela in klila vse dotlej, dckler ni po nas.anku specifično tržaškega lo-kalističnega gibanja, ki je izbruhnilo na dan z Listo za Trst. dobila najbolj ugodne razmere. (XI sa niega začetka in v vseh nadaljnjih razvojnih fazah vse do danes se je razdvojenost vedno bolj poglabljala. tako da sedaj lahko mirno rečemo, da imamo opravka z deželo z dvema dušama, s tržaško in videmsko, odnosno furlansko, kakor jo kdo imenuje, pri tem pa ima pod to oznako vsakdo tudi svoj politični program.
Če so se odnosi sil med Trstom in ostalim delom dežele do prodora Liste za Trst nekako uravnavali in niso šli preveč v razkorak. so po ošibitvi Krščanske demokracije in treh laičnih strank
■ iiniimTfimnn — Tl ir rt............
Iz umetnostnih galerij
Giorgio Pettigiani v Corsii Stadion
Giorgio Pettigiani Pieinontez iz Bardonecchie, ne nam je v 'fr slu prvič predstavi, v galeriji Corsia Stadion s svojimi slikami neobičajnega videza. Ždi se namreč kot pod steklom uokvirjene barvno prefinjene eksotične tek stilne dragocenosti. Njih bistvo nam bo boli razumljivo, ko ugotovimo. da ie slikar tudi zelo znan svetovni popotnik-alpinist. ki se ie povzpel na mnoge vršace z divje fantastično lepoto v ao rov jih Andov od Kolumbije do Oan ene zemlje.
Informativno srečanje ood sugestivnim naslovom Vernove knjige *V 80 dneh okoli sveta» ie bilo ipred otvoritvijo rdzstare d Novinarskem krožku. Bazen lepot gora pa so se tam na o roli cijskem platnu zvrstile folklorne zanimivosti tistih dežel in izstopale arheološko-umetmške posebnosti predkolumbi.skih kultur Južne Amerike. In prav slednje so. menimo, navdihnile slikarja k ustvarjanju prikazanih slik na omeneni razstavi.
Slilze so brez naslovov. Ustvarjajo ena poleg druge zelo enolno umetniško zaokrožen prikaz sli karstva tega izvirno ustvarjajočega moistra. ki na ni lahko kritično fokalizirati v razgibanosti sodobne likovnosti. Menimo na. da ie podlaga niegovega slika . n :a stremlienie Okorno vri čarati \ tičko j tiste ta imstvene mističnosti . staroameriških kultur let sn jim j španski konkvistador* izpodrezaU korenine
i Pettigianove slike so z izredno 11 mori živostjo stkane iz tisočev in tisoče v oarvnih lusk. ki se barv
■	no zlivajo in prelivalo v nleme-: vite skladnosti ureieno zasnova-: nih vezenin ali iz oglatih delcev , sešitih pregrinjal, iž površin, iz : katerih lahlo izstopajo kroglaste : in spiralne oblike, večkrat tudi | odsevi zlatega obrednega noža ' turnbe. s katerim so svečeniki I Inkov bogovom darovanim irt-i vam pri živem telesu izrezovali
srce. Ne glede na to zgodovinsko i odmevnost daljne in neevropske ; preteklosti Pettigiani jeva dela v t siojih mrežastih zasnovah odraža-i to pestrobnrvno mi ezavo s so
■	dobnim likovnim ustvariun;em. J, ker niso le golo muzeisko oostie-l.manie likovnosti izginulih kultur.
v korist Liste za Trst videmski kr ščanski demokraciji krila še bolj zrasla.
S krizo političnih, gospodarskih in družbenih odnosov, ki so se z nedavnimi pogajanji in spora/.u raom za občino in pokrajino v Trstu za silo uredili, se vloga Trsta kot središča dežele objektivno sla bi. Slabi se tudi njegov položaj nasproti Rimu. pa čeprav mu zaradi zgodovinskih in strateških razlogov Rim daje in bo vedno dajal prednost pred Vidmom. S svojimi zahtevami po paketu ugodnosti, ki naj bi jih Trst prejel od vsedržavne skupnosti, lahko doseže ravnotežje z ostalim furlanskim ozemljem, ki je gospodarsko ustvarjal-nejše 'n politično stabilnejše. Vedeti je treba, da je Furlanija zaradi obnove po potresu še vedno v središču pozornosti, in 3000 milijard lir. ki jih bo prejela za obnovo. bodo vsestranska spodbuda k naraščanju furlanske samozavesti in krepitve prepričanja, da mora Videm v deželi igrati vedno večjo vlogo in biti prisoten tudi pri načrtovanju pobud (sprejemanju paketa) za Trst in pri nadzorstvu nad javnim denarjem, ki ga bo prejel za izvajanje ukrepov v korist gospodarstva.
Poroka med Trstom in Vidmom, ob ustanovitvi dežele, ki torej ni bila sklenjena iz ljubezni, je doživela v zadnjih letih globok pretres. K temu so prispevale dolgo trajne krize krajevnih ustanov v Trstu in za silo skrpani sporazumi. ki bodo v takšni ali drugačni obliki trajali do prihodnje pomladi. ko bodo deželne volitve, na katere se z brušenjem nožev stran ke že sedaj pripravljajo.
S kakšnimi p red losi se bodo pojavile v javnosti? Ali bodo programi strank kot muhe enodnevnice, prilagojeni trenutnim potrebam, d a bi nanje lovile volivce, ali pa jim bo šlo za vsebinske in v korist razvoja demokracije izdelane daljnosežne odločitve?
Pojav močnih sredobežnih sil v deželi F-JK ni osamljen primer. Vse dežele se otepajo s protislovji takšnega in podobnega značaja nekatere več nekAtere manj. v nobeni pa ne zavzemajo dramatičnih pojavnih oblik, kot jih prav gotovo tudi pri nas ne bodo zavzele. Edini drugačen primer je dežela Južna Tirolska, kjer sta bili zaradi avtonomističnih zahtev juž-notirolske nemške manjšine, kot pogoja za njen pravilen narodni razvoj, ustanovljeni dve samostojni pokrajini. Bočen in Tri-dent.
Na jcžnotirolski primer se pri nas sklicuje samo Movimento Friuli, ki je že leta 1978' vložil v deželnem svetu zakonski osnutek za ustanovitev samostojne dežele Furlanije, s tem da zaradi ‘spoštovanja načela o nevmešava nju prepušča Trstu, da se glede svojih razmer obnaša, kot ga ie volja. Ta predlog je že .eta vključen v dnevni red deželnega sveta in ga je moč tudi prebrati na oglasni deski, vendar ga, kot je dejal njegov predlagatelj Marco De Agostini, od seje do seje od rivajo s prve točke dnevnega reda, «češ, da so druge važnejše*, in ga bodo prav gotovo od rivali do izsteka zakonodajne dobe prihodnjo pomlad. Teda stranka, tako zagotavljajo, ga bo po volitvah v novem deželnem svetu spet predložila, še pred tem na bodo zahtevo po avtonomiji Furlanije uporabili za glavno volil no geslo.
Furlansko giban.je (Movimento Friuli) je v nekem smislu nosilec v vseh strankah naraščajočih simpatij za neko ne točneje opredeljeno obliko avtonomije furlan skega prostora v deželi F.TK. S svojimi zahtevami to gibanje spodbuja furlansko samozavest, ne samo po jezikovni in kulturni, ampak tudi s čisto praktične upravno-Pinančne plati. Do tak šne mere je ta zavest že pro drla v tradicionalne stranke na Videmskem, da so se predstav niki treh največjih strank, krščanski demokrat Turello, socialist Zanfagnini in komunist Pa scolat za okroglo mizo v Vidmu
^Aleksander Zalar
9.
pogovarjali o oblikah avtonomije za videmsko pokrajino, oziroma za 'urlanski prostor, ki zavzema videmsko in pordenonsko pokra jino. Po stališčih Movimento Friuli naj bi v ta prostor vključili tudi goriško pokrajino. Ii ka teri naj bi, po njegovem predlogu. priključili Červinjan, da bi .se z zmanjšanjem moči Vidma in povečanjem vloge Ciorice urav-no težila moč posameznih pokrajin v FJK. De Agostini nredlaea porazdelitev deželnih odborništev po vseh pokrajinah. Ce ne bodo sprejeli predloga MF o furlan ski deželi (po pravici povedano vanj tudi sam MF ni povsem prepričan), potem naj bi po n le govi zamisli med Trstom in Vid mom odnosno Furlanijo dosegli vsaj takšno upravno in finančno avtonomi jo, da bo « vsakdo jedel iz svojega krožnika*. Samo v takšnih pogojih, po mnenju MF avtonomna dežela FJK lahko ob staja
Tradicionalne stranke (PSI. KPI. KD) so si izoblikovale drugačno gledanje na razvoj naše dežele. Vse tri se zavedajo, da je že itak zelo majhna: po veli kosti je druga, takoj za Aosto, ki je najmanjša. Potisnjena je v severovzhodni in stratežko po memben geopolitični kot. kjer za radi meje z Jugoslavijo in tudi z Avstrijo država potrebuje eno samo upravnopolitično telo. Socialist' Pittoni. ki se ima za oče ta dežele, vidi v niei vse te ele mente. a hkrati vidi v njeni enot posti tudi naiugodnejše pogoje za dosego enakih pravic za Sloven ce v vseh treh ooluaunah: trza ski. gorički in videmski.
Komunisti, krščanski demokrati in socialisti se zavedajo, da ie enotnost dežele mogoče zavaro vati s priznanjem večje avtonomije videmski pokrajini odnosno s Furlani naseljenemu območju. Socialist Pittoni se. denimo, zavzema za spremembe posebnega statuta v smislu priznavanja večje avtonomre, ki raj bi zava rovala običaje, jezike itd., pri
tem pa se mora v splošnih in za skupnost pomembnih odločitvah uveljavljati enotnost dežele.
Načelnik skupine svetovalcev krščanske demokracije v dežel nem svetu Vinicio Turello ne ve rjame v popolno furlansko avtonomijo. ker bi zahtevala spre jem ustavnih sprememb v parla mentu. za katere čas: danes niso primerni. Dasiravno je zani oseb no večja avtonomija Furlanije sprejemljiva stvar, se ne izogiba niti misli o dveh ločenih pokra jinah (po vzgledu iužnega Tiro-la), kar pa je, po njegovih be sedali, v političnem in pravnem pogledu neuresničljivo. Stranka se zavzema za decentralizacijo dežele, za prisojanje večle avto nomre pokrajinam in za večje samoupravljanje pri deželnem proračunu. Deželni odbor je že pripravil zakonski osnutek o pre nosu finančnih pristojnosti na pokrajine. toda v tei zakouodaini dobi ne bo «šel skozi*. Po Tu rellovem mnenju naj dežela bolj vlada in manj uoravPa
GORAZD VESEL
(Nadaljevanje v torek)
Film «Maria Zef»
Film «Maria Zef», ki ga ie re žival Vittorio Cottaiavi, dobiva nadaljnja priznanja, tudi medna rodnega značaja. Film je dobil lepo priznanje v Montrealu in v Barceloni, sedaj pa je dobil še posebno nagrado mednarodne ži rije na Festivalu sredozemskega filma v Bastii na Korziki Film riliaria Zef* pa s tem še ni končal svojega uspešnega pohoda od festivala do festivala, od pri-znan a do priznanja, kajti v pri hodnjih tednih ga bodo vrteli tudi v Luksemburgu in v Avstriji, v programu pa .je tudi predstavitev filma na dveh francoskih filmskih manifestac ah in sicer na Festivalu italijanskega filma v kraju Villerunt ter na Filmskih prireditvah v Orleansu.
Križani Križanu M. Magajni
Kul j ui no društvo Vesna iz Križa je prejšnji teden podelilo našemu fotogrulu Mariu Magajni priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v korist naše narodnostne skupnosti. Na sliki predsednik kriškega društva Ljubo Košuta izroča Magajni priznanje	(Foto Lorenco Bogateč)
Zapisi s popotovanja po Sikkimo in Ladakha
; V leseni baraki — letališki zgradbi nas je vzela v svojo »obdelavo* skupina hotelirjev. Sezona se prične šele proti koncu junija. Konec aprila pa vsekakor pomeni vsak gost Nepričakovan zaslužek. Zmagala je mlada Tibetanka, ki je tiekoliko z nasmehom, nekoliko pa z obljubo brezplačne Irožnje do hotela, nagnila tehtnico na svojo stran. Landro-verji, ki so nas pripeljali do hotela, so s tem imeli zagotovljen zaslužek tudi za naslednje dni. Pa ne samo oni, tudi hotelska restavracija s tibetanskim kruhom, rižem in tkrobom v vseh mogočih oblikah, je dopolnjevala družinsko ponudbo. Ta se je zaključila šele s trgovino na glavni klici. Hotel ima skromne sobe s sanitarijami. Generatorska staja zvečer zagotavlja elektriko, ki pa jo včasih nado-jstijo sveče.
Mesto Leh se sramežljivo skriva s svojimi ozkimi uli-mi pod vznožje hriba, na katerem je še sedaj impozantno očelje nekdanje slavne palače in «gompe» — budistična samostana. V jedilnici hotela je restavrirana slika palače. Slaba je, vendar iz nje veje mogočnost nekdaj ivne zgradbe.
NEDELJA, 24. OKTOBRA 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Dogodivščina:
L’isola del tesoro
10.30	Glasba: Fryderyk Chopin -Igor Stravinski
Pianist Riccardo Zadra
11.00	Maša
11.55	Znaki časa, nabožna oddaja
12.15	Zelena črta - Kmetijska oddaja
13.00	Dnevnik
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	Nedelja z . . .
Popoldanska oddaja, ki jo vodi Pippo Baudo
1.4.10	Športne napovedi
14.45	Discoring: Glasbene novosti
13.20	športne vesti
15.55	Discoring. glasbena oddaja -2. del
16.55	Muppet show s Lizo Minelli
17.20	Fantastico bis
18.00	Italijansko nogometno prvenstvo - B liga
18.30	90. minuta Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Zgodba ljubezni in prijateljstva. film
21.30	Športna nedelja
22.30	Dnevnik
22.40	Koncert: poje Franco Simone
23.10	Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Cuccioli feroci, dok.
10.15	Ludwig van Beethoven
11.15	Evropski dnevi
11.45	Rhoda:
«Fatti i fatti tuoi», TV film
12.10	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	«Ho sognato il paradiso*. komedija
15.10	Blitz:
Predstave, šport in kviz . . . 15.10 Blitz - Oddaja z Monico Vitti
15.15	Rezultati prvih polčasov nogometnih tekem
15.25 Blitz - predstava
15.55	Blitz - šport
16.15	Rezultati nogometnega pr-veastva
17.20 Lestvica ameriške glasbe
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo: A liga
Vremensk? napoved
19.30	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Dogodki in osebnosti športnega dneva
20.30	G. B. Show
Glasbena oddaja, katero vodi Gino Bramieri. 4. in zadnji del
21.40	Hill Street dan in noč
22.30	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.40	Posebna oddaja Mixer - do kumentarec
23.10	Šolska vzgoja
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	- 12.35 Big Bands
15.00	Šport:
Chianciano: Mali nogomet Pordenon: Hockey
17.25	Posebna oddaja:
Waiter Foini
17.55	Kantavtorji, 3. del
19.00	Dnevnik 3
19.15	Deželni šport
19.35 Jazz moja prva ljubezen, film
20.40	Šport 3
21.40	Leo Wachter: Una vita spet-tacolosa
22.10	Dnevnik 3
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
8.15 Poročila
8.20 Živ žav, otroška matineja 9.10 Človekova glasba: Novi glasovi
10.05 TV kažipot
10.25	Zagreb: Svetovni pokal v gimnastiki
15.50 Poročala
15.55	Frankenstein ustvari žensko, film
17.25	625, oddaja za stik z gledalci
17.55	Športna poročila
18.10	Dober dan. svet — prireditev ob Dnevu Združenih na rodov
19.10	Risanka
19.23 TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Božo Šprajc:
Ante ali prispevek za življenjepis A. Jereba
21.15	Športni pregled 2L45 Človek brez meja
22.15	Poročila
Koper
17.00	Gimnastika: Svetovni pokal
19.00	Prisluhnimo tišini — Oddaja za slušno prizadete
19.30	Z nami pred kamero
20.15	Traviata, film 2L55 Sedem dni
22.10	Gimnastika: Svetovni pokal Nogomet: Dinamo - Partizan
zagreo
10.30	Glasbeni tobogan
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Narodna glasba
13.30	Življenje na zemlji, dok.
14.25	Čudovito življenje, film
16.25	Nedeljsko popoldne
18.15	Dober dan. svet
19.30	TV dnevnik
20.00	B. Šprajc: Ante, film
21.15	športni pregled
21.45	Zapisi . . .
TRST A
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja: 9.00 Ma
ša: 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste:	10.30 Mladinski
oder: «Emil in detektivi*; 11.00 Sestanek z...: 11.15 Nabožna glas ba; 11.45 Vera in naš čas, 12.(0 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 in 13.M Glasba po željah: 14.10 Nediški zvon; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
KOPER
(Slovenski program)
7.00.	8.00. 14.00, 16.00 Poročila; 7.10 Veselo v nedeljsko dopoldne;
7.30	Za zdravje; 8.07 Kinospored, objave; 8.10 Stoji, stoji lipica;
8.30	Polje, kdo bo tebe i.iubil
j Srednji val 546,4	metra ali
(	549 kilohertzov	
UKVV ~ Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UK1V - Nanos	88,6 MHz
Palača zavzame celoten hrib in ima zaključek ob mogočnem portalu na vrhu hriba, ki je viden še sedaj. Med svetišči palače so poti do obzidja. Sedaj so ti deli palače porušeni, njeni ostanki pa služijo za skromna prebivališča ljudem in živalim. Iz ostanka nekdaj mogočnega portala so na vrveh pripete molilne zastave, ki se pno prav do naslednjega vrha, kjer je stari tibetanski samostan. Tudi iz svetišča vihrajo neštete molilne zastave vseh barv. Lep prizor gledam iz glavne ulice v Lehu.
V Ladakhu je tudi veliko indijskih vojakov, ki se posebno v nedeljo sprehajajo po Lehu. Vsa dolina je polna vojaških oporišč in vojašnic. Od tu ni daleč pakistanska, predvsem pa kitajsko-tibetanska meja. Približno 20 km iz Leha se že začne vojaško področje. Preko ceste so zapornice ter vojaška postojanka. Potreben je pregled potnih listov in vpis v posebno knjigo. Obvezen je tudi povratek z vojaškega območja najkasneje do mraka. Pa saj je Indija s svojimi sosedi ravno tu imela bogate izkušnje. In sedaj, kaže, ne bo več prepustila del Ladakha ne Pakistanu ne Kitajski. To dokazujejo helikopterska letališča, transporterji, ki hite po cesti, ter številna indijska armada.
Tako spoznavam Ladakh, enkratni, kruti, pa obenem tako vabljiv svet pod vrhovi Himalaje.
Ko se vračam iz Ladakha, se spomnim opozorila v turističnem vodniku. Zaman čakamo letalo. Vreme je lepo, le sem in tja se po nebu pode posamezni oblaki. Predstavnik Air Indie po treh urah čakanja pove, da je nad Srina-garjem nevihta. Vrnemo se v hotel. Po nekaj dneh čakanja nam uspe vzleteti. Ves teden Ladakh ni imel povezave s svetom.
oddaja za naše kmetovalce; 9.00 Zaključek: 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.30 Glasbeni notes - EP;
13.45	Glasba po željah; 15.00 Ra dio Koper na obisku; 15.15 Sk’ad be slovenskih avtorjev; 15.30 Radijska križanka; 16.15 Objave in zabavna glasba; 16.30 Naša pesem; 17.00 Nedelja na športnih
igriščih.
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 10.30. 13.30 Poročila; 6.00
8.45	Jutranja oddaja; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Glasba iri besedilo; 10.32 Glasbeni prostor: 11.00 Mozaik; 11.30 Kirn, svet mladih: 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na i; 14-30 Kaj je novega?; 15.15 Stisk roke; 15.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.00 Pesmi tedna: 16.30 Crash; 17.45 Glasbeni slovar.
RADIO 1
8.00,	8.40, 10.12, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00-8.51 Jutranja oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša: 10.15 Nedelja ..; 11.00 Radijska oddaja, ki jo vodita Hea ter Pari si in Oreste Lionello: 12.30 Bel papir: kviz, glasba; 13.15 Glasba: 13.30 Nepozabljene... in druge...; 16.30 Nagradno radijsko tekmovanje; 17.05 Bel papir, 2. del; 19.25 Sebastian Melmoth-20.10 OrJrra v treh dejanjih: 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30. 9.30, 11.30. 12.30. 13.30 15.18,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00
Troperesna deteljica: 8.15 Danes je nedelja: 9.35 Pričevanja da našnjega življenja; 11.00 Kadar rečem ti. da te ljubim...; 12.15 Tisoč in ena pesem: 12.48 Hit oa rade: 13.41 Sound-Track; 14.30 Športne vesti: 17.15 V nedeljo z nami: 19.50 Sound-Track; 21.45 Zgodovinske bitke; 22.50 Lahki noč, Evropa.
LJUBLJANA
6.00,	7.09, 8.00, 9.00. 10.00. 12.00. 13.00, 14.09, 15.00, 17.00 Poročila: 19.00 Dnevnik: 6.15 Danes je ne del ja: 7.30 Zdravo, tovariši voja ki: 7.40 Vedri zvoki. 8.07 Radij ska igra za otroke • Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovari si; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba: 13.20 Za kmetijske proizva'alce; 14.05 Smiljan Rozman; Humoreska' 14.25 Z majhnimi ansambli: 11.40 Holandske piha'ne godbe; 15.10 Pri nas doma: 15.30 Nedeljska re portaža: 15.55 Listi iz notesa Ja neza Gregorca: 16.20 Gremo v ki no; 17.03 Priliubljene operite me lodije; 17.50 Radijska igra: 19 30 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč. otroci: 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer: 22.20 Glasbena tribuna mla dih; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Nočni koncert lahke glasbe.
PONEDELJEK, 25. OKTOBRA 1982
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Tednik o knjižnih izdajah
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Izgubljene iluzije, 1. del
14.30	Posebna oddaja iz parla menta
15.00	Šolska vzgoja
15.30	Trapper:
Un passato da nascondere
16.20	Šport - Pogovor o nedeljskem športu
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Risanke
17.20	Tony Binarelli in čudežne stvari
17.35 Risanka
18.00	Dediščina iz prazgodovine
18.20	Osmi dan
18.50	Glasbeni variete, katerega vodita Sandra Mondaini in Raimondo Vianello
19.45	Almanah ir. Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Zgodba dr. tVassellia, film iz serije: Človek in Vojna
22.40	Dnevnik
22.50	Srečanje v kinematografu
23.00	Posebna oddaja dnevnika 1
23.50	Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Danes v parlamentu - Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 - Oddaja o zdravstvu
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Tandem
14.05	Govorimo, 1. del
14.20	Risanka
14.55 Živalski svet, dok.
15.15 Kviz
15.30	Risanka
15.45	Iz, studia
16.00	Šolska vzgoja
16.30	Univerza popevke
17.30	Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta
17.40	Stereo - Glasbene novosti
18.25	Programi pristopanja
18.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	I professionals:
Nedolžen, TV film Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Figli e amanti, roman
21.30	Dvajset let po Vatikanskem
koncilu
22.25	Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.35 Nepričakovano
23.00	Vir življenja
23.25	Šolska vzgoja
Tretji kanal
16.45	Nogometno prvenstvo A in B lige
19.00	Dnevnik 3
19.30 Pogovor.' o nedeljskem športu 20.05 šolska vzgoja
20.40	Ljudje in mesto
21.40	šolska vzgoja
22.45	Ponedeljski proces športnim dogodkom
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35 - 10.35 TV v šoli
15.50	Kmetijska oddaja
16.50	Poročila
16.55	Povezave, poljudnoznanstvena oddaja
17.45	Kruh skozi stoletje:
Naš vsakdanji kruh
18.25	Obzornik
18.45	Z mladimi talenti, mlad. odd. 19.15 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	33 mm - film. detektivk*
21.30	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Odmevi na jugoslovanske ukrepe
GORICA - Obiska Fortune in Za noneja
GORICA — Odprtje zadružne trgovine
GORICA — Razstava hišne opreme TRST — Predstavitev Jadranskega koledarja
TRST — Razstava Miela Reina in še športni pregled
16.30	Odprta meja (ponovitev)
17.00	Z nami pred kamero 17.05 TV šola
18.00	Film
19.30	Z nami pred kamero 20.15 Nesrečniki, nad.
21.30	Nenavaden par, film
TRST A
7.00,	8,00, 10.00, 13,00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Dodaj življenje letom, ne samo leta življenju!; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in o)ier-nega repertoarja: Rossini: • Otel-lo, 1. dejanje: ”11.25 Poldnevnišfcl razgledi; 11.30 Beležka: 12.00 Gledališki glasovi, po stezah spominov. Pripravlja Franka Ferletič; 12.40 Cecilijanka 81: mešana zbora «štmaver» in «Triglav»: 13.20 Gospodarska problematika; 14.10
Cd ponedeljka dalje od 14.10 do 14.30 do vključno l.i. novembra bo na sporedu umetniško branje novega romana v nadaljevanjih. To je roman Branka Hofmana «Noe do jutra*. Čas zgod be je omejen na osem ur, pripoveduje pa o usodi dveh ljudi v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času mformbiroja, «ko stepa.* kot pravi avtor, «v ospredje človečnost kot tisti zadnji imperativ, kateremu je pod rejeno sleherno človeško dejanje.* Roman Branka Hofmana «Noč do jutra* je na sporedu vsak dan, od ponedeljka do sobote, dramaturško pa ga je uredila in režirala Marjana Prepeluh.
Roman v nadaljevanjih: Branko Hofman: «Noč do jutra*: 14.30 Glasbene skice; 14.56 Naš jezik:
15.00	šport; 16.00 Beseda in glas ba v najnovejšib smereh rocka; 17.10 Mi in glasba: Glasbena ura v Gallusovi dvorani tržaške Glasbene matice: 18.00 Od Milj do Devina; 18.30 Jazzovski koncert.
KOPER
(Slovenski program)
6.00, P.30, 7.25, 13.00, 14 00 in
16.00	Poročila: 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televi zijski in filmski spored; 7.28 Zaključek: 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Kinc-spdred; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev: 14.30 Zapojmo pesem; 15.00 Do godki in odmevi; 15.36 Glasba po željah: 16.15 Glasba, objave; 16 30 V podaljšku pregled športnih dogodkov; 16.55 Zaključek s pre gledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 12.30, 15.30, 18.30 Ra dijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Po ročila; 6.00-9.15 Jutranji varie te- 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in besedilo: 10.10 Zdravo, otrSči: 10:32 , Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; JU2-~-Besem tedna; 12.05 Glasba požfljah; 15.00 Zdravo, mladina; 15.45 Ansambel The Na nas; 16.00 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Opereta; 17.32 Juke box; 18.00 Komorna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.30 Jutranja oddaja; 9.0B Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Glasba, glas ba in besedilo..; 11.34 Budden-brookovi. 11. del: 12.03 Ul. Asia go Tenda - glasbeno govorni program; 13.35 Master: 14.30 Nekoč bo bilo...; 16.00 II paginone; 18.05 Mali koncert; 18.38 šolska vzgo ja; 19.25 Prisluhni, večeri se; 19.30 Radio 1 - jazz: 19.53 Dia-loghi di profughi; 21.30 Folklorna glasba; 22.27 Flipper; 23.1U Telefonski klic.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	14.00 Poročila: 19.00 Dnev nik; 6.10 in 6.45 Prometne infor macije: 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Aktualni pro blemi marksizma; 8.25 Ringara ja; 8.40 Izberite pesmico: 9.0o Glasbena matineja; 10.05 Rezer varano za...; 11.05 Ali poznate., opero Oberon?: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12.10 Veliki re vijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure: 13.20 Obvesti la in zabavna glasba; 13.30 Pri poročajo vam...; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.25 Naši posiušalc: čestitajo: 15.00 Dogodili in odme vi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radie jutri; 16.00 VrtiUak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko te mo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč. otroci: i9.45 Fantje treh dolin; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov: 22.15 Informativna oddaja.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 26. oktobra LJUBLJANA
8.35 - 10.35 TV v šoli; 16.00 Šol ska TV; 17.15 Poročila; 17.20 Lo-lek in Bolek; 17.30 Pustolovščina, otroška serija; 18.00 Ljudska glasbila in godci na Slovenskem; 18.25 Ljubljanski obzornik: 18.40 Moste vi - Hidak; 18.55 Knjiga; 19.10 Ri sanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Odprto za ustvarjalnost; 20.45 A. Doblin: Berlin - Alexan derplatz, nad.; 21.45 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja; 16.30 Odprta meja (ponovitev); 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV šola; 18.00 TV film; 19.00 Aktualna tema; 19.30 Z nami pred kamero; 20.15 Prismoda, film; 21.45 TVD danes.
SREDA, ?7. oktobra LJUBLJANA
8.35 - 10.35 TV v šoli; 17.05 Poročila; 17.10 Ciciban; 17.30 Samo Katka, poljska otroš. nad.; 18.00 Uran, izobraževalna odd.; 18.25 Se-
verno - primorski obzornik: 18.40 Od vsakega jutra raste dan; Tržič; 19.10 Risanka; 19.26 Zmo do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Grešno življenje, film.
KOPER
13.30 OJ.prta meja; 16.30 Odprta meja (ponovitev); 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV šola: 18.00 Film; 19.30 Z nami pred kamero; 20.15 Glasbena oddaja; 21.25 Nena vaden par. film.
ČETRTEK, 28. oktobra 1982 LJUBLJANA
8.35, 10.35, 15.55 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 ZBIS; 17.30 Zapisi za mlade; 18.00 Mozaik kratkega filma, športni film; 18.25 Celjski obzornik; 18.40 Na sedmi stezi, športna odd.; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Dve desetletji komornega muziciranja v Radencih; 21.00 Portreti: Angela Jenčič - Jankova; 21.35 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja; 16.30 Odprta meja (ponovitev): 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 ’ V v šoli; 18.00 Nesrečniki, nad. - 1. del; 19.30 Z nami pred kamero; 20.15 TV film; 21.30 Turistični vodič;
PETEK, 29. oktobra LJUBLJANA
8.55 - 10.35 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Prvi cvetovi, otroška; 17.35 Domači ansambli: Z Marijo Ahačič - Pollak; 18.05 Uran II, izobraževalna odd.; 18.25 Obzornik; 18.40 Bistre vode: Sana; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Fantje s Hill streeta, ameriška nad.; 20.55 Ne prezrite; 21.10 Spremljajmo - sodelujmo; 21.20 Nočni ki no: Zavrti otroci, film.
KOPER
13.30 Odprta meja: 16.30 Odprta meja (ponovitev); 17.00 Z nami pred kamero: 17.05 TV v šoli: 18.00 Film.
SOBOTA, 30. oktobra LJUBU ANA
8.05 Poročila; 8.10 Lolek in Bo lok; 8 20 Zbis; 8.35 P’’vi cvetovi: 9.05 Samo Katka, poljska otroška nad.; 9.35 Pustolovščina; 10.05 Povezave; 10.55 Pozdravljena; 11.10 Včeraj... za jutri: 11.40 Poročila: 13.55 Osijek: Osijek ■ Željezni-čar; 15.55 Poročila; 16.00 Bitka za Billyjev ribnik, film; 16.55 Tito grad - Košarka: Budučnost - Zadar; 18 25 Naš kraj: 19.00 Zlata ptica: 19.10 Risanka: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Naše 19. srečanje; 21.15 dodni utrinki; 21.20 Zrcalo tedna: 21.35 Nagrada za sundan čevo dekle, film.
KOPER
_ 13.55 Nogomet; Osijek - Željezni čar: 15.45 Z nami pred kamero; 16.00 Košarka: Budučnost - Zadar; 18.30 Inšpektor Bluey, film; 19.15 Risanke; 19.30 Z nami pred ka mero; 20.15 Pogled v prihodnost, dok.; 21.30 Beli zid. drama.
KOŠARKA
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Tesen poraz Ljubljančanov v gosteh proti Partizanu
Vilfan 30 točk - Derbi kola C. zvezdi
Partizan — Olimpija 104:100 (49:53)
OLIMPIJA LJUBLJANA:	Mof-
fardin, Blaznik 2, Brodnik 16, Polanec 16, Subotič 22, Hauptman, Todorovič, Vilfan 30, šantelj 6, Vuja-čič 8, Mičunovič.
Ljubljanska Olimpija v včerajšnjem, 4. kolu prve jugoslovanske lige košarkarske lige za las ni poskrbela še za en podvig. Ljubljančani so namreč včeraj v Beogradu proti Partizanu dokaj tesno izgubili in vprašanje je, kako bi se srečanje končalo, ko bi ne «ljubljanska klop* dobila tehnično napako, ko je bil izid 98:96 za domače.
Olimpijini košarkarji so bili večji del tekme v vodstvu (tudi 3 - 7 točk), na koncu pa so Beograjčani izkoristili višinsko prednost (Vuja-čič in Polanec sta izpadla zaradi petih osobnih napak) in tesno zmagali.
V	ljubljanskih vrstah je bil najboljši Peter Vilfan, ki je dal kar 30 točk, dobro pa ,;ta igrala tudi Subotič in Brodnik.
V	zmagovite mmoštvu sta največ pokazala Boban Petrovič (29 točk) in Grbovič (23).
V	zmagovitem moštvu sta največ Crvena zvezda tesno premagala Ju-goplastiko.
IZIDI 4. KOLA
Partizan - Olimpija	104:100
C. zvezda - Jugoplastika 100:97 Cibona - Radnički	107:91
Budučnost - Šibenka	87:82
Borac - Zadar	86:95
Kvarner - Bosna	85:88
LESTVICA
Zadar 8; Jugoplastika Split, Šibenka Šibenik, Crvena zvezda Beograd in Budučnost Titograd 6; O-limpija Ljubljana. Partizan Beograd, Bosna Sarajevo 4; Kvarner Reka in Cibona Zagreb 2; Borac čačak in Radnički Beograd 0. (n.b.)
GIMNASTIKA
6. svetovni pokal v Zagrebu
Sovjctinji na prvem mestu
ZAGREB — Na gimnastičnem tekmovanju za 6. svetovni pokal, ki poteka v Zagrebu, sta se v ženski konkurenci (gred, parter, dvovišin-ska bradlja in preskok) na prvo mesto uvrstili sovjetski predstavnici Olga Bačerova in Natalija Jurčen-ko, ki sta osvojili enako število točk (39,45). Tretja je bila Romunka Lavinija Agache (39,35), četrta Kitajka Ma Janhong (39,25), peta pa vzhodna Nemka Maksi Gnauck (39,10). Jugoslovanski tekmovalki A-lenka Zupančič (36,55) in Dragana Došen (36,25) sta zasedli 16. oz. 17. mesto, in sta tako bili predzadnja oz. zadnja.
TURNIR V STUTTGARTU
Mirna Jaušovec izgubila v polfinalu
STUTTGART — Potem ko je v četrtfinalu premagala Britanko Du-riejevo s 6:1, 6:4, je Jugoslovanka Mirna Jaušovec izgubila v polfinalu mednarodnega turnirja v Stuttgartu proti Američanki Navratilovi z 0:6, 0:6.
NOGOMET
V 7. KOLU 1. ITALIJANSKE LIGE
Juventus-Roma v središču pozornosti
Udinese danes v Genovi v okrnjeni postavi ■ Spet vroče v Neaplju?
V ospredju današnjega kola 1. italijanske nogometne lige je srečanje med Juventusom in Romo. ki bi znalo lahko odločilno vplivati na nadaljnji potek prvenstva. Liedholmovo moštvo je namreč trenutno prvo z dvema točkama prednosti pred Torinom, Verono in Sampdorio, Juven-tus pa zaostaja za tri točke, tako da bi ji v primeru poraza izredno težko zapolniti vrzel. Zato pa si Rossi, Platini in Boniek res ne morejo dovoliti spodrsljaja.
Udinese pa bo po dragocenem nedeljskem remiju proti Juventusu i-gral v Genovi, kjer ne more računati na izključenega Cattanea in poškodovanega Pancherija, Virdis pa je itak odsoten od vsega začetka. Fio-rentina se bo skušala odkupiti po slabih predstavah v zadnjih tekmah, kar bi ji proti skromni Ceseni moralo tudi uspeti. Težka naloga čaka Napoli, proti Avellinu. Neapeljčani so itak v središču polemik, ki so se tako izrodile, da je celo prišlo do bombnega atentata na njihovega predsednika, zato bi poraz lahko i-mel nepredvidljive posledice.
■llllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllfllllllllllllllllllltllUlllllllllllllllllllllllflllllUllllllllillllllllllllllllllllllllllinifllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllUmillllllllllllllllllllllllllliiliiiiiiiiiiilillHIIIIIIIIIIirMV
KOŠARKA
SINOČI V TRSTU V PRVENSTVU C-l LIGE
JADRANOVCEM TRETJI ZAPOREDNI PAR TOČK
Zasluženo so premagali moštvo Stefanela iz Trevisa - Boris Vitez dosegel kar 39 točk - Dobra obramba - Gostje se niso predali do konca
JADRAN - STEFANEL TREVISO 79:69 (39:28)
JADRAN TRST: Klavdij Starc 6 (2:2), Vitez 39 (7:15), Ban 16 (2:3), Ivo Starc, Daneu 2, Kraus 2, Sosič (2:4), Gulič 8 (2:6), Rau-ber 4, Vremec.
STEFANEL TREVISO: Corro 13 (3:9), Giomo 8, Gregori 14 (4:5), Carretta 7 (1:2), Marangon 4, Frezza 6, De Rossi (0:), Gracis 2 (2:2), Chineilato 15 (7:12), Paitowsky.
SODNIKA: Zuffa (Ravena) in Pasquilini (Rimini)
OSEBNE NAPAKE: Jadran 27; Stefanel 26. PET OSEBNIH NAPAK: K. Starc (30), Kraus (39), Corro (39). PROSTI METI: Jadran 15:30; Stefanel 19:32. GLEDALCEV: približno 1.500.
Jadran je po predvidevanju sino--------------
či v športni dvorani v Trstu premagal moštvo Stefanela iz Trevisa in tako osvojil tretjo zaporedno zmago in po 4. kolu prvenstva C-l lige obdržal stik z vrhom.
To je tudi najpomembnejše glede sinočnjega srečanja, ki glede kakovosti gotovo ni navdušilo prisotnih navijačev. To pa predvsem za-
Jadranovec Boris Vitez je bil sinoči zopet izredno uspešen
radi igre gostov, ki so se sicer požrtvovalno borili vse do poslednje minute, niso pa bili jadranovcem kos ne zaradi tehnične, ne taktične, še manj pa glede telesne priprave.
Občinstvo pa se je večkrat ogrelo ob odlični igri Borisa Viteza, ki je dosegel kar 39 točk in poskrbel za pravi «show», ki je večkrat spravil na noge številne gledalce.
Gre pa tudi omeniti, da so ja-dranovci tokrat dokaj dobro igrah v obrambi. Odlično so skakali na odbite žoge in sam Marko Ban jih je ujel kar 19. Žal, pa v napadu so zagrešili še preveč napak in več je bilo tudi po neporebnem izgubljenih žog.
Tekma se za jadranovce ni začela najbolje. Po štirih minutah
igre je bilo stanje še vedno 4:0 za goste. V 10. minuti pa so naši že vodili s 14:12, nakar so se jadra-novci razigrali in v 16. minuti je bil izid 33:13 za naše. Že tedaj je bilo jasno, da košarkarji iz Trevisa ne bodo mogli več «ujeti» jadra-novcev. Pri gostih sta namreč tedaj odpovedala prav dva najizkušenejša košarkarja, kot sta Giomo in Frezza. In zanimivo je, da so gostje veliko bolje igrali prav, ko le-ta nista bila, ,na »igrišču.. u
Gostje sicer tudi v dnlgem polčasu niso popustih. Vseeno pa je bilo na dlani, da ne bodo mogli ogroziti Jadranove zmage. Našim je bilo namreč dovolj, da so neostrih tempo igre in zmaga ni bila nikoli v dvomu.
«Dobro smo igrali v obrambi. Sodnika pa sta precej skvarila srečanje, saj sta preveč prekinjala igro zaradi treh sekund in podobno,* je po tekmi dejal dokaj zadovoljen za zmago Jadranov trener Jože Sphchal.
«Čeprav smo izgubili, sem vseeno z igro naših fantov zadovoljen. Bolje so igrali mladi kot starejši. Pri Jadranu pa je bil enostavno fantastičen Boris Vitez. To je igralec višje kategorije*, je dejala tehnični vodja Stefanela, bivša itali-
janska reprezentantka in trenerka italijanskih ženskih prvohgašev Ni-dia Pausich. (B. Lakovič)
«TROFEJA MESTA TRST*
Poplava «rešila»
Mlade jadranovce
Včerajšnje košarkarsko srečanje mladincev za «Trofejo mesta Trst* med Ferroviariom in Jadranom sta sodnika prekinila ob prvem polčasu, ker se je na igrišče v Miramarskem drevoredu vhla prava ploha.
Ferrariario je tedaj vodil s 35:16.
PRIJATELJSKA TEKMA Kontovel (dečki) —
Bor (propaganda) 72:23
BOR: Carli 7 (1:3), Birsa 6 (2:2), A. Vodopivec 6 (0:3), D. Vodopivec.
Blaževič (0:3), Taghapietra, Rustja, Grahonja 4, Corva, Turk.
KONTOVEL: A. Pertot 22, Gruden 10, A. Sterni 2. P. Sterni 24, Danieli 4 (2:5), I. Pertot 2, Ban 2, C-ingerla 6, Gulič, Sedmak (0:3).
SODNIK: Lukša
V prijateljski trening tekmi sta se pomerili ekipa dečkov Kontovela in ekipa »propaganda* Bora. Zasluženo so slavili telesno in tehnično boljši Kontovelci, za Borove košarkarje, ki so doživeh «krst» z velikimi koši (lani so namreč še vsi igrah minibasket), pa je bila tekma izredno dobra preizkušnja za doboče nastope v prvenstvu
Od Kontovelcev se je najbolj izkazal Peter Sterni, medtem ko so pri Boru vsi igrah na istem nivoju in poleg številnih napak prikazali tudi kako dobro potezo. (Marko)
DANAŠNJI SPORED (14.30) Ascoli - Sampdoria, Cagliari - Torino, Cesena - Fiorentina, Genoa -Udinese, Juventus - Roma, Napoli -Avellino, Piša - Inter, Verona - Ca-tanzaro.
B LIGA
DANAŠNJI SPORED (14.30) Arezzo - Sambenedettese, Atalan-ta - Cavese, Como - Monza. Foggia -Bari, Lazio - Perugia. Lecce - Cre-monese, Milan - Bologna. Palermo -Catania, Pistoiese - Campobasso, Reggiana - Varese.
V zvezi s finančnimi težavami
Opfifflizem pri Triesfini
Na tržaškem županstvu je bilo včeraj srečanje, na katerem je beseda tekla o hudem finančnem položaju, v katerega je zašla Trie-stina. Po izjavah župana Cecovi-nija, ki se je osebno zavzel za pobudo, pa kaže, da so rešitev le našli, saj je dejal, da so zbrani gospodarski operaterji dosegh konkreten sporazum o nakupu večine delnic in sanaciji primanjkljaja. Računajo, da se bo akcija že v kratkem iztekla, medtem pa so že začeli zbirati denarne prispevke pri navijačih in simpatizerjih in nabrali že nekaj milijonov lir. S to akcijo naj bi nadaljevali tudi na današnjem srečanju, ko naj bi gledalci poleg vstopnice prispevali še vsak po pet tisoč lir. S tem denarjem naj bi tako krili vsaj najnujnejše izdatke (plače igralcem, razne takse), dokler se tudi formalnopravno ne uredijo vprašanja okrog pristopa gospodarskih operaterjev.
Verjetno bodo te optimistične vesta tudi pozitivno vplivale na ekipo pred današnjim pomembnim domačim srečanjem proti nevarnemu Trentu, ko bo tržaški tretjeligaš gotovo skušal dati vse od sebe, da ohrani svoje prvo mesto na lestvici. DANAŠNJI SPORED:
Fano - Vicenza, Mestre - Parma, Modena - Treviso, Padova - Pro Patria, Piacenza - Carrarese, Ron-dinella - Forli, Sanremese - Brescia, Spal - Rimini, Triestina - Trento.
proti dnu lestvice. Zato bo zanje današnje srečanje, čeprav proti zelo močnemu nasprotniku še kako pomembno. Nov spodrsljaj, za nameček še doma bi pomenil za ljubljansko moštvo hudo krizo.
Včeraj pa so v tem kolu igrah anticipirano tekmo v Nišu. Domači Radnički je premagal Sarajevo z 2:1 (1:1). Za domačine sta bila u-spešna Nikolič (42) in Mitoševič (57), za goste pa Jozič (31). Naj omenimo, da je vratar Sarajeva Janjuš ubranil enajstmetrovko.
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Dinamo (Zagreb) - Partizan; O-limpija - Hajduk; Dinamo (Vinkov-ci) - Osijek; Sloboda - Vojvodina; Beograd - Rijeka; Željezničar - Ve-lež; Budučnost - Crvena zvezda; ob 10.00: Galenika - Vardar.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Danes v Ljubljani Olimpija-Hajduk
Ljubljanska Olimpija bo v današnjem, 12. kolu igrala doma proti Hajduku. Ljubljančani so po odličnem začetku prvenstva nanizah Vrsto porazov in so tako zdrknili
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
- : tv' - 5*	»t v t ■
Posnetek z nogometnega srečanja najmlajših med Zarjo in Opicino
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiHiiHiHMiiiiiniiimiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiifimiiiiiiiiia
v OBVESTILA

E ,<•	. ' * J'
ls	..	....•. v-- K' >
SK Devin
obvešča, da bo ob torkih in četrtkih ob 17.30 v nabrežinski telovadnici predsmnčarska telovadba.
* * *
ŠD Sokol • Odbojka
sporoča, ore treningov v nabrežinski telovadnici za začetnice: v ponedeljek in četrtek od 14.30 do 16.00. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
• ••
ŠD Sokol — košarkarska sekcija sporoča, da so nrniki treningov v nabrežinski telovadnici za začetnike ob torkih in petkih od 14.45 do 16. ure.
• • »
ŠD Breg
sporoča, da je v teku v dolinski telovadnici tečaj otroške telovadbe, in sicer ob sredah in petkih z naslednjim urnikom: od 17.00 do 17.45 — prva skupina
od 17.45 do 18.30 — druga skupina * * *
ŠK Kras —
Odsek za otroško telovadbo
vabi starše rcpcntabrskih otrok v torek, 26. t.m., ob 19. uri v ob-

ODBOJKA
SINOČI NA «1. MAJU» V PRVENSTVU DEČKOV
Po izenačenem boju Slogi prvi slovenski derbi
ORVISI
bogato Izbiro vsakovrstnih Igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
Bor — Sloga	2:3
(_11, 10, -14, 10, -11)
BOR: Italiano, Kalc, Succi, To-mez, Starc, Jablanšek, Meton in Germani.
SLOGA Comari, Kerpan, Sossi, Filippi, Bandelj, Ipavec, Jerič, Simonič, Bitežnik in Kralj.
SODNIK:	Crozzoh, zapisnikar:
Koren
Po dolgem času je bil tudi v konkurenci dečkov (mlajših mladincev) slovenski derbi. Že to dejstvo je več kot spodbudno. Samo srečanje obeh slovenskih šesterk pa je bilo dokaj izenačeno in vsi mladi igralci so z zvrhano mero prizadevnosti in zagrizenostjo nadoknadili marsikatero tehnično - taktično vrzel. Ne glede na to je bila tekma zanimiva in končni zmagovalec je bil znan skoraj po dveh urah boja: sreča se je nasmehnila Slogi, ki je zmagala povsem zasluženo, saj je bila v zadnjem odločilnem nizu boljša in vrh tega stalno v vodstvu.
Prvi niz so odigrali v «balonu*. zaradi nahva pa je igrišče postalo

KOŠARKA
DANES V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Tržačani doma, Goričani vPesaru
Bic bo igral proti Bancoromi, San Benedetto pa proti Scavoliniju
Tržaški Bic in San Benedetto, ki sta v sredo tesno izgubila, bosta danes zopet pred težko nalogo.
Tržačani bodo namreč v 6. kolu prve itahjanske košarkarske lige igrali doma proti vodilnemu moštvu Bancorome. Varovanci trenerja Bianchinija so doslej najugodnejše Presenečenje tega prvenstva in verjetno bodo tudi danes upravičili ta »naziv*. Tržačani bodo morah da-nes nujno jurišati na zmago, saj je njihov položaj na lestvici že »kritičen*. V petih kolih so namreč o-svojili borni dve točki.
Še težja naloga pa čaka danes Goričane, ki bodo v Pesaru igrali proti Scavoliniju. San Benedetto je v sredo doma izgubil le s točko razlike proti državnemu prvaku Billy-ju in bi lahko poskrbel v Pesaru tudi za veliko presenečenje. Na dlani pa je, da ostajajo Kičanovič in tovariši v tej tekmi nesporni favoriti.
DANAŠNJI SPORED (17.30)
Bic Trst - Bancoroma; Scavoli ni - San Benedetto; Berloni - Ford; Cidneo - Peroni; Binova - Billy; Cagiva ? Honky; Latte Sole - Car-cera.
Lebole — Sinudyne 73:90
V sinočnjem anticipiranem srečanju itahjanske A-l lige je bolonjski Sinudyne z 90:73 (41:31) premagal Lebole iz Mester.
A - 2 LIGA Indesit - Eagle
76:79
Lendl boljši
MELBOURNE — Čehoslovak Ivan Lendl je zmagal na teniškem turnirju v Melbournu, kjer je v finalu s 6:2, 6:2, 7:5 premagal Američana Vitasa Gerulaitisa. V polfinalu je Lendl odpravil Američana Teltscherja (7:5, 6:2), Gerulaitis pa rojaka Mayerja (7:5, 6:2).
KOLESARSTVO
TROFEJA BARACCHI
Visentini in Gisiger prva na cilju
PIŠA — Na letošnji, 41. izvedbi «trofeje Baracchi* je bila najhitrejša dvojica Visentini - Gisiger, ki je s poprečno hitrostjo 48,783 km na uro postavil« tudi nov rekord dirke.
Moser je skupaj z Vandenbroucke-jem precej razočaral, saj je na cilj prispel s skoraj tremi minutami zaostanka za zmagovalcema, po tekmovanju pa je bil tudi precej polemičen, saj je dejal, da se »na trofeji Baracchi tekmuje v dveh, en sam ne zadošča.*
LESTVICA: Visentini (It.) - Gisiger (Švi.), ki sta 98 km dolgo progo na kronometer prevozila v 2.1’31”; 2. Kuiper - Oosterbosch (Niz.) po 24”; 3. Bossis - Roche (Fr.) po 1’47”; 4. De Roy (Niz.) - Van den Haute (Bel.) po 1’54”; 5. Moser (It.) -Vandenbroucke (Bel.) po 2’53*».
neprimerno in nevarno za igro, tako da so srečanje nadaljevali v mah dvorani na stadionu «1. maj*.
V	prvem setu so bih gostje boljši in predvsem bolj zanesljivi pri servisu. V mah dvorani se je igra nekoliko bolj razživela, saj so mladi odbojkarji več gradih, napadali in tudi obramba je prestregla veliko več žog. Domačini so rezultat izenačih in najbolj zanimiv je bil tretji set, katerega so spravili na varno gostje z minimalno razliko.
S tem se je srečanje še bolj razgibalo in borovci so bili v četrtem nizu občutno boljši, saj so povedli celo s 14:7. V odločilnem zadnjem petem setu pa je bila Sloga boljši nasprotnik: takoj je povedla, stalno vodila in na koncu izbojevala prvi dve dragoceni točki. Za konec povejmo še to, da sta obe ekipi zbrali po 66 točk, kar najbolje pri ča o veliki izenačenost; tega nrvega slovenskega derbija.	G. F.
MLADINKE
Breg — Prevenire	3:0
(15:3, 15:3, 15:2)
BREG; Mauri, Smotlak, Boneta, Sturman, Pečenik, Bandi, Marsich, Slavec.
V	sredo zvečer sta se v dolinski telovadnici pomerili šesterki Brega in Prevenire. Tekma sama je trajala pičlih 35 minut v katerih io dolinska dekleta s točnimi servisi, požrtvovalno in umirjeno igro na po^ lju odpravile nasprotnice. Skromni Prevenire ni Brežankam nudil niti najmanjšega odpora, tako. da ni bila zmaga nikoh v dvomu.
SAB
ski turnir. Turnirja, ki se bo začel y ob 19. uri, se bodo udeležile nasled- j nje ekipe: La Talpa iz Trsta, ki na- J stopa v D ligi, Bor iz Trsta, ki igra v C-2 ligi in Juventina (D liga). Turnir bo po sistemu vsak proti vsakemu na dva dobljena seta.
Prejšnjo soboto so se iste ekipe že pomerile na turnirju, ki ga je organiziral Bor v Trstu. Prisostvovali smo zelo izenačeni igri: zmagala je ekipa La Talpa pred Borom in Juventino. Goriško moštvo trenira že tretje leto zaporedoma Igor Orel, ki poleg trenerja ima v ekipi še mesto podajača. Pod njegovim vodstvom je ekipa v zadnjih letih stalno napredovala. 'rako da večina meni, da bo letos osvojila prvenstvo in prestopila C - 2 ligo. Po našem mnenju naloga ne bo lahka. Tega se morajo zavedati vsi igralci Ju-ventine in se seveda čimbolje pripraviti na prvenstvo, ki se bo začelo 27. novembra.
Spored turnirja
Ob 19. uri: Juventina - Bor; ob 20. uri: Bor La Talpa; ob 21. uri: Juventina - La Talpa. (P. I.)
ATLETIKA
MARATONSKI TEK
16 tisoč ljudi
po newyorških ulicah
NEW YORK - V New Yorku bo danes na sporedu 13. maratonski tek, eno najvažnejših tekmovanj v tej disciplini, na katerem bo tokrat nastopilo 16 tisoč ljudi obeh spolov in vseh starosti. Prijav je bilo sicer veliko več, vendar jih je komp-juter izločil kar 44 tisoč. Najstarejši tekmovalec ima 83 let. najstarejša tekmovalka pa 68. Število držav se je letos povzpelo na 68 (lani sedem manj).
Teka v New Yorku se bo udele žila tudi Italija, ki največ upanja polaga na Lauro Fogli, ki je bila lani četrta. Med moškimi, ki so v dobri formi, bodo nastopih Alessan-dro Rastello, Orlando Pizzolato, A-lessio Faustini in Giampaolo Mes-sina.
činsko telovadnico in starše zgo-niških otrok v sredo, 27. t.m., ob 19.30 v prostore ŠK Kras v Zgoniku na srečanje z našim odsekom. Govor bo o programu in o reorganizaciji odseka.
v * *
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 25. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj*. Obvezna prisotnost.
W V *
SPDT
obvešča, da bo ib petkih ob 20.30 na stadionu «1. maj* predsmučar-ska rekreacijska telovadba za o-drasle pod vodstvom prof. Furla-niča.
# # #
ŠZ Bor —
Odbojkarska sekcija
sporoča, da bo seja sekcije jutri, 25. t.m., ob 18.30.
# # «
SK Devin
vabi vse planince na srečanje s planinskim društvom iz Bohinjske Bistrice dne 31. oktobra. Odhod z osebnimi avtomobili iz Sesljana ob 6. uri v Novo Gorico, od koder bomo ob 7. uri nadaljevali pot z vlakom za Bohinjsko Bistrico. Povratek ob 20.30 v Novo Gorico.
9 m m
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 26. oktobra, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI Ul. Sv. Frančiška 20/11 seja odbojkarske komisije. Dnevni red: program za sezono 82/83.
* * K
Smučarski odsek ZSŠDI
priredi v sredo, 27. oktobra, ob 19.30 predavanje za naziv smučarskega sodnika klubskega razreda. Predavanje bo v dvorani doma A. Sirk v Križu. Predaval bo Miran Trontelj iz Ljubljane. Zainteresirani naj se javijo v uradih ZSŠDI v Trstu oziroma v Gorici.
NOGOMET
PRVENSTVO C-2 LIGE
Zasluzena zmaga goriške ekipe
Gorizia — Mira 2:1 (2:0)
GORIZIA:	Colavetta,	Grazzolo
Marassi, Lazzara, Lombardo, Coda-rin, Casetta (Bertoia), Antoniazzi, Urban, Marcati (Comisso), Colombo.
SODNIK: Conforti iz Macerate.
STRELCI: v 16. min. Casetta, v 40. min. Antoniazzi. v 65. min. Ber-ton.
Gorizia je včeraj proti Miri dose-
1
gla svojo prvo domačo in drugo zaporedno zmago. Burlandovi varovanci so si povsem zaslužili novi par točk in to predvsem v prvem polčasu, ko so popolnoma nadigrali goste, ki so se predstavili predvsem kot obrambna ekipa. Jasno je bilo, da je Miri šlo za točko. Toda tokrat taka taktika ni uspela proti razigranim domačinom, ki so z Urbanom na čelu večkrat spravili goste v težave.
Prvi zadetek so domačini dosegli v 16. minuti, ko je Casetta dobro izkoristil žogo v kazenskem prostorov in iz razdalje 2 metrov zatresel mrežo. Čeprav v prednosti, Gorizia ni prenehala z napadalno igro, tako da je prišla do drugega zadetka v 40. minuti, ko je Antoniazzi neposredno s prostega strela premagal vratarja Mire.
V drugem polčasu se je igra domačinov delno umirila in to so nekajkrat izkoristili gostje, ki so v 20. minuti dosegh tudi zadetek. Odtlej je Mira dala vse od sebe, da bi prišla do izenačenja. Tokrat pa je goriška obramba bila vedno na mestu. (PR)
OD PETKA DO NEDELJE
«Memorial Nede Mijo(»
V organizaciji ŠZ Bor bo od petka, 29.10., do nedelje, 31.10., mednarodni ženski odbojkarski turnir za »Memorial Nede Mi-jot», da bi društvo počastilo spomin ene svojih najbolj priljubljenih športnic.
Poleg Borove šesterke bodo na tem turnirju nastopili še nabrežinski Sokol, Koper in Spi-nea.
SPORED TURNIRJA PETEK, 29.10.
19.00: Sokol — Koper 20.30: Koper — Bor SOBOTA, 30.10.
18.00: Sokol — Spinea 20.00: Bor — Spinea NEDELJA, 31.10.
10.00: Koper — Spinea 11.30: Bor — Sokol

pi: | s •••.
Shop
Sodniška komisija FIFA zadovoljna s sojenjem na «mundialu» v Španiji
ZORICH — Sodniška komisija mednarodne nogometne zveze, ki se je pod predsedstvom Artemia Franchi-ja sestala v Ziirichu, je menila, da je bilo sojenje na «mundialu» v Španiji zadovoljivo, zlasti na tekmah drugega in tretjega dela (verjetno v komisiji ni bilo predstavnikov Jugoslavije, Sovjetske zveze ali Kuvajta, proti katerim so se sodniki izkazali z nezaslišanimi odločitvami).
DEKLICE Kontovel Electronic Club Altura (15:6, 15:0, 16:14)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Erika Garbini, Loredana Umek, Livja Pertor, Nataša Kemperle, Silvana Danieli, Romilda Daneu, Ketty Regent, Dunja Antoni, Elena Prašelj, Nicoletta Marcuzzi, Maja Štoka, Nataša Daneu.
V prvih dveh setih so Kontovelke stopile na igrišče v najboljši postavi in z dobro igro ob mreži docela strle vsak odpor nasprotnic, ki so bile pomanjkljive zlasti v obrambi. V tretjem setu so imele priložnost, da se izkažejo, tudi vse ostale igralke, ki so z borbenostjo in zagrizenostjo osvojile še ta niz.
... ... ' ■ ■
Domači šport
•■g":;
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
V organizaciji ŠD Juventina
Jutri v Gorici zanimiv turnir
Športno društvo Juventina organizira jutri, v ponedeljek v telovadnici
Kulturnega doma v Gorici odbojkar-
DANES
NEDELJA, 24. OKTOBRA 1982 NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Škocjanu: San Canzian -
Vesna
2.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Miljah: Muggesana - Zarja; 14.30 na Proseku: Primorje -Gaja; 14.30 v špetru ob Soči: Ison-zo - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Trebčah: Primorec - S. Vito; 14.30 na Opčinah: Barbarians
-	Breg; 14.30 v Medei: Medea - So-vodnje; 14.30 v Podgori: Piedimonte
-	Juventina; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Capriva
NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo)
10.30	v Ribiškem naselju: CGS -Breg
»i....
NARAŠČAJNIKI (pokrajinsko prvenstvo)
8.30	pri Domju: Blue Star - Primorje
ZAČETNIKI
10.30	v Repnu: Kras - Don Bosco; 11.00 v Moši: Mossa - Sovodnje; 9.00 v Dolini: Breg - Muggesana: 11.00 v Štandrežu: Juventina - Lucinico
KOŠARKA
»TROFEJA MESTA TRST* (kadeti) 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Don Bosco
SKIROLKE
DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠTAFETAH
9.30	v Fonzasu (Belluno): nastopa tudi SK Devin
ODBOJKA
DEKLICE
9.30 v Trstu, telovadnica Zando-nai: OMA 01ympic - Breg.
JUTRI
PONEDELJEK, 25. OKTOBRA 1982
ODBOJKA
MOŠKI TURNIR
19.00 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: nastopata Juventina in Bor.
Hinault pred Kellyjem
PARIZ — Francoz Bernard Hinault je zmagal na preizkušnji za »kriterij asov*, ki je bila na spo-
J*
redu na hipodromu v Longcham-pu, kjer so kolesarji prevozih skupno 100 km. Hinault .je razdaljo prevozil v 1.49'26 ’ s poprečno hitrostjo 54.827 km na uro in prehitel Irca Seana Kellyja in rojaka Alaina Bonduea, svetovnega prvaka v zasledovalni vožnji.
TENIS
Arias in Bedel za prvo mesto
TOKIO — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Tokiu se bosta pomerili Američan Arias in Francoz Bedel. Arias je v polfinalu premagal Gonzaleza (Portoriko) s 7:5. 6:1, Bedel pa Menona (Indija) s 6:3, 6:4.
Rudy v vodstvu
SALUZZO (Cuneo) — Po prvi etapi avtomobilskega rallyja «100.000 Trabucchi* je v vodstvu dvojica Battistolli - £udy (opel ascona) pred Bussenijem in Ciocco (ferrari). Sledijo: Biasion - Siviero (opel asep-na), Zanussi - Bertacchini (lanria rahy). Dva izmed favoritov. Taba-ton in Todeschini (lancia rally/ sta zavozila s cestišča in sta morala odstopiti. Dirko sta vseskozi motila dež in megla.
dpVSA OPREMA Z4N
IN VETROVKE IZ GOSJEGA PUHA
IZREDNE CENE & KAKOVOST
•	velika Izbira vetrovk • tehnične In termične hlače
•	ženski, moški In otroški kompleti • jopiči In plašči Iz gosjega puha — Vse to le pri:
ŠPORT
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI Z* ,
PRDU
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 480270
Podružnica Gorica, Drevored 24 mogglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 120oioO.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 12
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|aww Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
v Italiji pri SPI.
24. Oktobra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdal«j In tiska I
E
član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
V	spomin na svojega preminulega predsednika Dušana Kodriča, darujejo odborniki na odborniški seji 12. oktobra. 110.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN
Ob 18. obletnici tragične smrti Darija Sosiča darujeta mama in oče 10.000 lir.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča darujeta Slava in Milan Če-buiec 10.000 lir.
V	počastitev spomina Antona Sosiča (Nenota) daruje bivša sošolka Pepka Vidav 1.000 ND.
V	spomin na brata Alberta daruje sestra Ivanka Wilhelm 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA
V	spomin na pok. Jožefo Caha-rija daruje Franca Milič 10.000 lir. V isti namen daruje družina Kreše-yič 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA IN ZABREŽCA Družina Hrvatič (Boršt 137) daruje 8.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA
V	spomin na Pierino in Grazieli-nega svaka daruje Marija 15.000 lir.
V	spomin na Pierino Kralj darujeta Zofka in Romano Škerlavaj 2(1 tisoč lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	počastitev spomina Maria Sedev-čiča daruje Avguštin Čok 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Alberta Stranščka daruje družina Francke in Karla Kalca (Gropada 85) 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Alberta Stranščka daruje družina Gojča (Gropada 9) 20.000 lir.
V	spomin na pok. moža in očeta Alberta Stranščka daruje družina 35 000 lir.
Namesto cvetja na grob Alberta Stranščka daruje družina Černuta (Repen 100) 10.000 lir.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča daruje družina 50.000 za KP1 sekcija Sv. Ana, 50.000 za KPI sekcija Kolonkovec, 100.00 za TPPZ Pin-ko Tomažič, 100.000 za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane, 50.000 za Glasbeno matico. 50.000 za Dijaško matico, ICO.000 za PD Primorsko Mač-kolje, 30.000 za PD Kolonkovec -Ženjan 46. 50.000 za PD Rovte - Kolonkovec, 50.000 za PD Ivan Grbec In 50 000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča daruje družina Portogallo (Ca tania) 50 000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da rujeta Zora in Libero Polojaz 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje Vida Gerlanc - Mennucci z družino 10.000 lir za Združenje akti vistov osvobodilnega gibanja na Tr-ža ';kem ozemlju.
V	počastitev spomina dragega Dušana Kodriča darujeta Tatjana in Jože Koren 30.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Josipine Danev vd. Štoka daruje Vida Gerlanc Mennucci z družino 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Dušana Kodriča da ruje družina Hrvatič 20.000 lir za KD Ivan Grbec.
Ob prvi obletnici smrti nepozabnega Patricija Košute daruje teta Jolanda 20.000 lir za mladinski od sek KD Vesna.
V	spomin na Milko Milkovič -Kralj in Alberta Stranščka darujeta Zofija in Argeo Kovač 20.000 lir za šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Alberta Stranščka darujeta družini Natural in Ivana Gojče 20.000 iir za ŠZ Gaja.
V	spomin na gospo Lojzko Škabar in Alberta Stranščka darujeta Sonja in Aldo Gornik 20.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Elze Habbe daruje družina Ličen 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti staršev (15.10. in 4.11.) darujeta sinova Sergij in Franko Uljan 150.000 za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. 25.000 za Dijaško matico in 25.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Maria Sedevčiča in Josipine Danev vd. Štoka darujeta Mara in Neva Ferjančič 25.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na tov. Dušana Kodriča darujeta Justa in Rudi Blažič 10.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina pok. Jožefe Caharija darujeta Milena in Zora Kocman 20.000 za KD Rdeča zvezda in 20.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na drago Vido Hrvatič darujejo Egidija, Ilde in Ada 30.000 lir za KD Slavec.
Namesto cvetja na grob Alberta Stranščka daruje Maks Kalc z družino 10.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor.
V	počastitev spomina pok. očeta Justa Kaka daruje sin Maks z družino 10.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor.
V	spomin na Zofijo Košuta daruje Vlasta 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Vido Hrvatič daruje družina Hrvatič (Ricmanje 1) 15.000 lir za KD Slavec.
Na razstavi zamejskih likovnikov daruje Bruno Kralj (Nabrežina) 10 tisoč lir za KD Slavec.
V	spomin na Dušana Kodriča darujejo Darko, Branko in Mladen Fiego 30.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Josipino Danev vd. Štoka darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir za Kulturni dom Prosek.
Namesto cvetja na grob Jož,efe Caharija darujeta Tamara in Zvonko Simoneta 15.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na pok. Jožefo Caharija darujeta Ivanka in Janko Simoneta 10.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob očeta vzgojiteljice Mare Stranj darujejo osebje in starši slovenskega otroškega vrtca v Dijaškem domu 45.000 lir za blagajno vrtca.
V	spomin na Dušana Kodriča daruje Vladimir Dolgan 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Dušana Kodriča darujeta Lidia in Nardo Zobin 20.000 lir za KD F. Venturini - Domjo.
Namesto cvetja na grob Filipa Pertota daruje Milan 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje Herman Pertot 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Angela Gruden daruje 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Dušana Kodriča daruje družina Slavka Jerkiča 30.000 lir za Glasbeno matico.
Ob skorajšnji otvoritvi prenovljenih društvenih prostorov želi uspešno delovanje društvu Milena Lavrenčič in daruje 20.(XX) iir za KD Ivan Grbec.
V	počastitev spomina mame Gino-ta Lazzerinija darujejo Marino, A-driana in Dorian 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk, 10.000 za god beno društvo Prosek in 10.000 za ŠD Primorje,
V	počastitev spomina mame Gino-ta Lazzerinija darujejo Draga, Nadja in Bruno 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk, 10.000 za godbeno društvo Prosek in 10.000 za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Uča Sedevčiča daruje družina Kakovič 5.(XX) za ŠD Adria in 5.000 lir za KD Lo njer - Kalinara.
Namesto cvetja na grob Uča Sedevčiča darujeta teta Kristina in Marisa z družino 10.000 lir za ŠD Adria.
V	počastitev spomina pok. Uča Se devčiča darujeta Bijanka in Vilko Batič 10.(XX) lir za KD Lonjer Katina ra.
Namesto cvetja na grob Maria Sedevčiča darujejo bivši sošolci sinov Daria in Marina 50.000 za Dijaško matico in 50.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
Namesto cvetja na grob Uča Se devčiča daruje družina Donati 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Zofije Košuta daruje Marica Carpani 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na dragega Dušana Kodriča daruje Albina Bavčar z družino 20.000 za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane, 20.000 za Glasbeno ma lico in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na dragega tovariša Patricija darujeta sekcija KPI J. Verginelia in upravni odbor Ljudskega doma v Križu 40.000 lir za Sklad komunističnega tiska.
Ob 2. obletnici smrti mame Marije in ob 7. obletnici smrti očeta Emila darujeta hčeri Elvira in Lidija Kak 20.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
Ivica Švab daruje 10.000 in Antonija Kralj (Trebče 162) 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
Namesto cvetja na grob drage Lojzke Škabar daruje Berto (Bani 75) 20.000 lir za MMPZ Vesela pomlad.
Lučka Štoka daruje 10.000 in družina Milič 10.000 lir za MMPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Jožefe Caharija daruje Kristina Milič (Zgonik 14) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda in 5.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na pok. Pepko Daneu vd. Štoka daruje Ida Bukavec 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	počastitev spomina Lojzke Škabar daruje Anica Vidav 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na gospo Lojzko Škabar mamo gospe Irme, darujeta Zora in Libero Polojaz 50.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Maria Sedevčiča daruje Valter Brus 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Maria Sedevčiča daruje INDULES s.r.l. 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. starše, brate in sestre daruje Ida Bukavec 20.000 lir za godbo na pihala Vesna Križ.
Ob prvi obletnici smrti preljublje-nega Patricija Košute darujejo papa Giuliano, mama Marica in sestra Rožica 25.000 za mladinski odsek KD Vesna, 25.(XX) za KD Vesna in 50.000 lir za komunistični tisk.
V	počastitev spomina Eize Habbč daruje Vlasta Jankovič 10.(XX) lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina Eize Habbe daruje Mito Pertot 5.000 lir za KPI Barkovlje - Matjašič.
V	spomin na Pierino Kralj vd. Schmidt daruje Mira Štrekelj por. Guštin 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Štefana Bratoža darujeta Nada in Toni Kocjan 10.000 lir za SPDT in v spomin na Amalijo Černigoj 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na planinca Štefana Bratoža darujeta Ivanka in Slava
10.000	lir za SPDT.
V	spomin na Maria Sedevčiča darujeta Meri in Pino (Boljunec 313) 20.(XX) lir za KD Lonjer - Katinara.
V	spomin na Lojzko Škabar darujeta družini Fabčič 20.(XX) za ŠD Polet in v spomin na Venceta Škerla vaja 10.000 lir za pevski zbor SKD Tabor.
V	spomin na Elzo Ilabbč daruje Dragica Jagodic 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Lojzko Škabar daruje družina Škabar (Bani 3) 10.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina bratranca Venceta Škerlavaja darujeta Pepka in Ivo Vidav 1.000 ND za popravilo openske cerkve.
Na prijetno preživelem dnevu planincev daruje Olga Ban 10.000 lir za SPDT.
V	spomin na Štefana Bratoža darujeta Danica in Radovan 5.000 lir za dekliški pevski zbor Devin.
V	spomin na Štefana Bratoža darujeta Olga in Vinko 10.000 lir za dekliški zbor Devin.
V	spomin na Elzo Habbč daruje Josipina Junc 10.000 lir z.a Dijaško matico.
Ob smrti drage mame oziroma none Jožefe Caharija darujejo hči Milka ter vnuka Nada in Boris Simoneta 20.000 iir za ŠK Kras in
20.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na drago Jožefo Caharija darujejo hči Julka, Ljuba in Jožko Colja 20.000 lir za ŠK Kras in 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob šesti obletnici smrti Jožeta Caharija daruje Ljuba Romagna 10 tisoč lir za KD Rdeča zvezda.
Ob izgubi drage prababice Jože fe Caharija darujeta David in Irina Simoneta 20.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad na Opčinah.
Ob smrti drage stare matere Jožefe Caharija daruje vnuk Srečko z ženo Mileno 20.000 lir za Glasbeno matico v Trstu in 20.000 iir za pevski zbor KD Rdeča zvezda iz Saleža.
Ob smrti drage mame darujeta hči Danica in Pepi Simoneta 20.000 lir za pevski zbor KD Rdeča zvezda.
V počastitev spomina drage none Jožefe Caharija daruje vnuk Vojko z družino 20.000 lir za KD Rdeča zvezda in 20.000 lir za ŠZ Jadran.
Istituto autonomo per le ca.se popolarl della provlncia dl Trieste
Avtonomna ustanova za ljudske gradnje v tržaški pokrajini
RAZPISUJE
javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za dodelitev enega delovnega mesta tehničnega risarja — vpis v ni. stopnjo — pri Tehničnem Servisu ustanove — Projekcijski urad.
Prošnje za sprejem k natečaju na kolkovanem papirju in s priloženo dokumentacijo je treba predložiti ustanovi IACP Trst do 18. ure dne 22. novembra 1982.
Za informacije in ogled razpisanega natečaja se interesenti lahko obrnejo na Personalni urad IACP — Trg Foraggi 6 —■ vsak delavnik, razen sobote, od 8.30 do 11.30.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Gradbeno pod|et|e geom.
IDLE TUL & C.
8. n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HI8
TRST — Ul. Flavla, 22/3 Tel. 040/818141
m
UfUKUJliiNKA, sama, z nekaj premoženja in avtomobilom, želi spoznati prijatelja starega nad 60 let z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, .pod šifro »Trst ali okolica«.
FRIZERSKI salon «Draga» Dolina 320 obvešča cenjene stranke, da je ponovno odprt.
PRODAM nezazidljivo in zazidljivo zemljišče z odobrenim gradbenim dovoljenjem. Telefon 040/226577.
PRODAM hišo z zemljiščem v Bo-ljuneu. Telefon 040/228370.
PRODAM avtomobil fiat 128 v dobrem stanju. Telefon 0481/882214 ali 85766.
ORIGINALNI BANFI - zeliščno tekočino proti izpadanju las dobite na Opčinah pri Kozmetiki 90.
PRODAM lancia fulvio berlina v o-dličnem stanju s petimi prestavami — pogon tudi na plin. Telefon 040/812-215.
15-LETNI fant nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/54-390.
IŠČEMO vajenca za mizarstvo z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Vajenec«.
IŠČEMO sposobnega mizarja, delavca ali obrtnika z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Sposoben mizar«.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Rurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/«
Tel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST
Ul. San Lazzaro .8 Tel. 68-124

KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika
ITT Schaub • Lorenz, TELEFUNKEN.
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
CASTEL
Drevored XX Settembre 67/b telefon: 573098 — TRST
ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMOG IN DRVA ALI NA PLIN od 12.000 Kcal. do 25.000 Kcal.
lnstalocl|e in naprave zo centralno gretje
PET ROLCHI MICA ADRIATICA
F. MALE	_
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
2 RIELLO t i4ERMEC
q	/%Wf*UOCOMX2GNArO/9
o-;	[UNDIS & GVR
c^BILLMAN
<D S	34127 Trst
O)0S
<o
Ul. F. Severo 42 Tel. 56920/02
	
	
	
FODERAMI
A PERTOT
Tople sanje pod toplimi odejami
TRST
Ul. Ginnastica 22 Telef. 795998
mixm
krzna
trst-trgospedale2
tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu

Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavp na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 300 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaci|l na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah.
PRIMO ROVJS
Trgovina ROSIZH BRUNO
TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel: 768-059 OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE
■	Pisalni stro|l
■	Računalniki po neprekosljivih cenah
■	Oprema
aaaa grgič :	KAROSERIJA MEHANIČNA DELAVNICA CESTNA POMOČ
mXSaPdeed,ovanicaK GORIČE - TRST - 226161	
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS	
f
h
■
moška, ženska in športna oblačila
Ermenegildo
Žegna
LACOSTE
of
ScotHjumcU
(Eminence kjom BALLARINI. DAKS
TRST Ul. Carducci 4 - Tel. 31188
SIMPSON LONDON
Leader in Leathei:
0 Balfanhine Ajjuascutum
fBCOTLAHO	JL	OF LONDON