Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina je nehala delovati. Seje se bodo  vršile še-le v jeseni. Radičevci se sicer togotijo, a jim je 'kljub temii prav.  ^ Pašičeva bolezen le ni več politična, ampak je njegovo  življenje v resni nevarnosti. Njegova rodovina je odšla t  Karlove Vari.. V Beogradu je precej razburjenja, kdo bl  bil njegov naslednik.  Za razpust vseh nasilnih organizacij, kakor je Orjtma Smao in take, ki oborožene s samokresi, vojaškimi cela dami itd. ogrožajo mir in red, je vsa poštena javnost. Čn diti se je vladi, kaj še čaka. Menda se jih vendar »e boji?,  Občinske volitve v Srbiji in Bosni se vršijo tek«>m p«>  letja. Za nje se*vrše zelo burne priprave. Radič bi ob tej  priliki že rad nastopil med srbskimi seljaki, pa se mu še  ne bo posrečUo.  Opozicija zahteva, naj parlament dela in sicer zaradi  tega, da se Bprejmejo tako potrebni zakoni in pa, da se odpomore poplavlijenim krajein. Naši ministri in sokolstvo. Na sokoilski zlet v Prago ao š!i seveda tudi jugoslovanski ninistri. Sok©l, ki je čisto zasebno telovadno društvo, kot so druga društva, uživa prav veliko vladino milost, kar je proiiustavno, ker ustava zahteva, da so vsa društva enakopravTia. V DRUGI HDRŽAVAH. Nemška vlada je pred padcem, ker aper aairadi odškodnine bivšim vladarjeim še ni rešeo ia sfta *>be stranJ nasrprotujocih si mišljenj. Turčija noce vstopdti t Zvez» »ariad^v, aaapak ho8e imeti proste roke. Zarota proti spanskemu kralju, ki a«j bi bil »asflilim potom odstranjen, se je ponesrečila. Rusija in Anglija s eprecej jezn« fledata aaradi boljševiiške agitaoije, ki jo Rusija širi aied anglešikiBiii deflavcL Francija ima skrbi s STOjim deBarjem, ki yedoo t»lj iagublja na vrednosti. V Maroku se je ustaja Turk»T pad novim vodžteljeni iz rodu Feni Ezni ponovila, a jepo kratkih bojih bila zadušena. Abd-del Krim pa, kaiterega »o hoteli zavratni zarotniki irz maščevanja, da se ja udal, umoriti, je adaj popolooma na mrnem. '' Palitična klaluta, ki jo je dal lym Justh Be^Memti r Švi«i ob priliki zborovanja narodor, še Bdaj admeva. Jiisth je bil kaznovan z 2000 Irainki ia puščen na svobodo. Madjairska rlada pa je zahtevala, da ga Švica izrooi, česar p* ae je švi«arska vlada branila. Italija je zinova na. em aiadež nekultumega početja b<i>. fMejša. Vlada je izdala naredbo, da so vsi učitelji, ki niao feaMi takoj odpoišceni iz službe. Si lahko predstavljamo, kakšne šole morajo biti t Italiji. Največ bodo seveda trpdH Slovenci. A to ne bo na večno, ker »e velja pr^oror: vsaka Bide le en oaa trpi! — Razoroževanje držar napreduje na papirju, a v istM raste, da je groza. Pred vsem si pripravljajo države čimved bojnih letal. Predojači Rusija, ki jih narooa kar aa etotine in Nemčija, ki jih izdeluje sama. Pan-evropa — bi bilo nekako bolj razumljivo povedano: Združene države Evrope, tk> vzotcu. zdruzeniih držav t Severni Ameriki, mislijo nekateri, je edina rešitev vseh evropejskih narodov, da poneha medsebojno bojno razpoloženje in se začne resno delo. —