I
m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
2. Štev. 343 - Gona 4.- lin Pc--nlna plačana v gotovini
________________ Spedizione	In	abbon.	postale
TRST, nedelja, 14. julija 1946
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 • L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi ae ne vranjo
V dvanajstih dneh atnvke je antlfailetlfne Ijnatvo Julijske krnjlne In Treta ponovno doka* zalo, da je vsak polskns novega fašizma, povzpeti se na stare, izgubljene položaje, če treba tndl z metodami političnega banditizma, za vedno obsojen na polom.
Do popolnega uničenla fašizma
P« dvanajstih dneh stavbe
“»antifašistično ljudstvo w>-na delo. Stavka je "Bjena, borba proti fašl-' s« nadaljuje.
J^loi-no ljudstvo se je vrnilo * zavestjo, da je vred-j, n icij antifašistične borbe P°Pelnoma kos vsem nalo. Ih u ^ista b°rba stav--i ■	68	Pod	pritiskom	orga-
fašističnih tolp. Jf^anajstih dneh stavke je t^no ljudstvo Julijske hlo a ^ ■rrsta ponovno doka-fc lafc vsak Poizkus nove-“®na povzpeti se na stala (Taljene položaje, če tre-jjv ^ * metodami politične-^“BBditlzma, za vedno obso-lu. .P°i°m. Slovansko ln ita-antifašistično ljudstvo h » *** 8tavko dokazalo, da "•'tto bl Pr«d vandalskim iJ*0®1 opogumljenega neo-ohranilo isto enotnost, ln borbenost, ki so C j’° borbo označevale ta-hivJu antifašizem pomenil ^ e J« požrtvovalnost v Na-kT® osvobodilni borbi. Slo-
Hl 0 i® italijansko antlfašl-io £ i°dstv’o je s svojo stav-dokazalo, da je an-Ujj "{na vez in solidarnost
10 J?®8*0® in podeželjem ta-h4 ^ globoka, da je še orutalen nastop novega * ®e more zrahljati, na-
tttf* ® lahko jo samo še bolj baliin P°£lobi. Slovansko in
»tvo j Sk° antifašistično Ijud-dok», ,8 Sv°jo stavko ponovno ^v ’ j® največja prldo-ti, b^^bodilne borbe, se pra-Hia ° med slovanskim in ltk ®8kim narodom edini polj^ 4 Uspešno borbo vsega de* jLP' ljudstva za njegove gj®«> Če bi tega bratskega »Ujj.^med Slovani in Italijani C1® krajih ne bilo, bi faši-V n°vič slavil svojo zmago, ti, j l*a so se morali prepriča-»titj. ®azaj ni mogoče, ker je Pfip^Btično ljudstvo vsak čas Prij ,y'jen° odločno braniti j;fi. 'tye svoje borbe, in da '•ant-, Vandalski nastopi pro-. C fašističnim ustanovam ne k, 1® rešiti usode, k! jih bo la Prej ali slej.
fynjtei® je krajevni ln medna. 1>0men ter uspeh dva*
11 t^!*e'Tve stavke. Več stavbi lmela namena doseči zasebnega položaja, v ka-
86 nahajajo vse demo-*ile Julijske krajine
tega J* 8tavka pre'
Vm 86 pravi, da se lah-inje, čim bi se ponov-Nrim'11 dogodki, ki so jo t%,, ni- Fašizem je doživel ntrpei je nekaj izgub, v zavezniška M* ,a nprava aretirala, za. ®nega izmed lokalov, s® zbirale organizirane »V, ^Izem Se ni uničen; se je In čaka na ugod-
nejši trenutek. Reakcija antifašističnega ljudstva na njegova izzivanja in vandalizem je bila tako hitra, prepričljiva in v svoji enotnosti tako veličastna, da mu vsa dobrohotnost civilne policije ni mogla pregnati strahu, ki ga davi. K vsemu pa se je pridužila še nerodnost, da so pred Zavezniško vojaško upravo prehitro pokazali svojo fašistično barvo, ta. ko da so naleteli na batine za* vezniškega vojaštva in vojaške policije. Voditelji so se sicer hoteli opravičevati, a dejstvo ostane, in dvomimo, da jim bo privzgojeni machiavelli-zem mogel to pot v doglednem Sasu pomagati na izgubljene položaje. Pozicije fašizma so torej močno kompromitirane, a njegovi kadri so ostali nedo-
taknjeni. Zato mora antifašistično ljudstvo ostati budno na straži. «Naša pokrajina je iz znanih okoliščin mnogo bolj kot kje drugje okolje, kjer se poraja fašizem: neznatno šte. vilo družin kopiči bogastvo na škodo celotnega gospodarstva in koristi ljudskih množic; okoli njih se zbirajo najreakcio-narnejši zemljiški veleposestniki, pravi zasužnjevale! kolonov in polovičarjev po Istri in Furlaniji; okoli teh se zbirajo z rasizmom prepojeni sloji, ki hočejo v imenu namišljene višje civilizacije nastopati kot gospodarji delovnega ljudstva po mestu in deželi, zlasti pa Slovanova. Zato se borba proti fašizmu nadaljuje In mora nadaljevati do njegovega popolnega uničenja.
«Borimo se dalje!»
Triiiko ljudstvo fe ob koncu stavke ponovno izrazilo voljo za nadaljevanje borbe proti fašizmu
Preds'nočntm fe Tržič zopet oživel ln še enkrat pokazal svoje pravo lice. To sijajno trSiško ljudstvo, ki se je tako odločno upiralo nemškemu okupatorju in njegovim hlapcem in ki je dalo partizanski vojski toliko svojih sinov, je še enkrat preplavilo mestne ulice ter še enkrat pokazalo, kakšna je njegova volja, Mnottce so se vsule Iz hiš in se zgranjale lz bližnjih vasi na glavni trg. Z zastavami, simboli bratstva, so odločno korakali bivši partizani, lz njihovih oči
V
Pomoč slovenskega ljudstva stavkujočim v coni A
Nabiralna akcija za itavkujoče delavstvo Trsta in ostale cone A zavzema vedno večji obseg. Delavstvo daruje večino svoje, ga zaslužka v znak solidarnosti s stavkujočimi v coni A, kmetje pa darujejo tudi živež.
Na množičnem sestanku delavcev in nameščencev tovarne «Iskra» v Kranju so sklenili, darovati svoj enodnevni zaslužek 62.000 din kot pomoč stavkujočim v Trstu.
Čevljarna Žiri in njen sindikat sta zbrala za stavkujoče 5000 din, sindikalna podružnica elektrarne Vinko Majdič je zbrala za stavkujoče de. lavstvo 4750 din, mladina strokovne nadaljevalne šole za oblačilne obrti na šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani pa je darovala za stavkujoče delavstvo Trsta 1000 din in za siromašno primorsko mladino 2000 din.
je sijala odločnost ln trdna volja, ne dopuščati nikomur, da bi izzival. Povorka je krenila s trga po vseh mestnih ulicah, To ni bila povorka, to je bil val ljudi, pripravljenih na vse. Po svojem odhodu po mestu se je povorka vrnila r,a trg. Tam je množicam spregovoril neki delavec in jih pozval, naj sprejmejo nasvet antifašističnih organizacij, ki menijo, da je treba prekiniti stavko in se vrniti na delo. Govornik je med drugim dejal:
« Dolžnost ZVU je pokrenitl potrebne korake, da se prepreči razvoj neofašzrna In nasilje njegovih tolp. Sicer bomo prisiljeni odklanjati sleherno odgovornost za vse, kar bi se utegnilo pripetiti v bližnji bo-, dočnosti. Mi nočemo več fašizma in se ne bomo več pustili trajno izzivati. Ml še^ nadalje vztrajamo na onih zahtevah, ki smo jih postavili ob začetku stavke: aretacejo ko-ljačev, njihovih mandantov in voditeljev CLN-a, ki pripravljajo pogoje za vstajenje. Ml se vračamo na delo, toda to še ne pomeni, da se odpovedujemo dolžnosti antifa-' šlstov, boriti se proti fašizmu ha vse načine in kjer koli se pojavl».
Po govoru Je povorka še enkrat krenila po mestu in se razšla.
Tudi tokrat Je delovno ljudstvo pokazalo, da se mu ne more nihče upirati, če je strnjeno. Pokazalo je, da Je Tržič trdnjava naprednih množic, da noče biti več zasužnjena, da hoče živeti skupno s svojim zaledjem. Policije sploh ni bilo blizu. Le kasneje so angleški vojaki zaustavili in napadli skupino manifestantov, ki je prihajala iz Panzana. Policija se je opogumila šele tedaj, ko so pozno v noč oboroženi vojaki zasedli trg. Tedaj se je civilna policija Sela brutalno znesla nad onimi manifestanti, ki so se skušali vrniti na trg. To 1e zelo razkačilo tržiško ljudstvo. Policija je tudi streljala. Ranjenih ni bilo toda mnogo so jih pretepli.
Ljudstvo se je razšlo trdno odločeno, vztrajat; do kraja, dokler ne doseže tistih idealov in ciljev, za katere se je borilo za časa fašizma, pod nemško okupacijo in v zadnjem letu zavezniške uprave.
Zadnji dan sfavke
Predvčerajšnjim popoldne Je več desettisočglava množica zasedla Sv. Jakob in branila živež stavku-jočih pred zaplembo po policiji. Tudi v kulturnem krožku Dugolin je hotela policija zapleniti živila, silna množica pa je to preprečila. 1
Pri Sv. Jakobu je med tem število zbrane množice še naraščalo in zaman je ameriška policija skušala razgnati to mnodtvo ljudi. Ljudstvo je kljub vsemu zaV.o preplavljati središče mesta in tem s svojo navzočnostjo preprečevalo vsakršen podvig južnjaških fašističnih band.
V večernih urah 13. t. m. so se po vseh okrajih vršila množična zborovanja, na katerih je ljudstvo na dolgo in široko razpravljalo o novem položaju in o nasvetu naprednih organizacij, naj zaenkrat prekinejo stavko. Množice so izjavile svojo odločenost, da za vsako ceno nadaljujejo borbo proti fašizmu. Dober del je disciplinirano, toda z obžalovanjem sprejel vest o prekinitvi stavke, drugi zopet — ia to je bila velika večina — so se odločili, da po dolgotrajnih in tehtnih diskusijah sprejmejo ta sklep Tako Je množica sprejela odločitev, da o polnoči med 12. in 13. t. m. prekine stavko z odločnimi izrazi borbenosti in volje, da neizprosno nadajuje borbo proti fašizmu.
men stavke. Kmetje so se oklenili sindikalne organizacije, k; je njihov edini zaščitnik. Naši kmetje, ki niso nikdar zaostajali, so se tudi sedaj odzvali. Nabrali so naslednja živila in Jih odpeljali v Trst: krompirja 1.849 kg, koruzne moke 355 kg, fižola 261 kg, krušne moke 175 kg, koruze 163 kg, phanega ječmena 117 kg, testenine 40 kg, razne vrste maščob 7.80 kg, riža 10 kg, graha 4.80 kg, zelenega graha kg, stročja 1 kg, skupna količina živeža znača 2985.50 kg; dalje 244 jajc ter 15.550 lir gotovine.
Čeprav so te vasi razdejane in požgane, so vseeno izpolnile svojo dolžnost, ki jim jo nalaga nenehna borba proti fašizmu.
Tam kjer so največ trpeli, so se najbolj odlikovali
Iz Komenskega okraja smo prejeli sledeče pismo:
Takoj po . proglasu generalne stavke, v znak protesta proti fašističnim teroristom, je delavno ljudstvo v našem okraju prekinilo z Javnim delom. Zaveda se, da s tem podpira delavce v mestih in kaže povezanost dežele z mestom. Takoj po praglasu splošne stavke se je ustanovil pri Okrajnem odboru začasen stavkovni odbor, ki je takoj začel z delom. V večernih urah so se vršila zborovanja, na katerih so ljudstvu pojasnili po-
„Tn ukazujemo mi!“
Vsa Brda so složno stavkala, ker vedo, da je bil boj delavcev proti novim fašistom tudi njihov boj. Le redki so bili stavkokazi in oni se-bičneži, ki iščejo le svojih interesov in dobička in jih pri tem prav nič ne briga usoda delovnega ljudstva in njih naroda na splošno. V Steverjanu je bilo ljudstvo tembolj složno, ker bi morala po fian-cosk; črti -ta vas znova pasti v italijansko sužnest. Nezavedna Ste-verjanka Terčič Anica je hotela peljat; v mesto sadje reakcionarjem, ljudstvo pa ji je to preprečilo. Sla je na policijo in to prijavila. Pridrvel je kamion civilnih policistov, ki so aretirali tovarišico Grav-ner Jožico. Bila je namreč navzoča, ko so Terčičevo ustavili. Ko je ljudstvo to zvedelo, je pustilo delo in priskočilo tovarišici Jožici na pomoč. Zaprlo je policistom pot Jn zahtevalo, naj jo takoj izpustijo. Policisti so se množice zbali in peljali tov. Jožico na njen dom. Steyerjanci pa so obračunali z izdajalko, jo naklestili in končno še ostrigli.
Istega dne se je kamion civilnih policistov ustavil pred gostilno Mužina v Dvoru. Policisti so zahtevali vina. Tovarišica Mužina pa jim Je to odbila in dejala: cSedaj je stavka in ne točimo vina niti civilistom niti vojakom*. Policisti so razburjeno dejali: «M1 smo oblast in imamo pravico zahtevati
vino*. Gostilničarka jim je odgovorila: «Tu smo mi gospodarji, tu mi ukažemo ln nihče drugi. Borili smo se zato, la si bomo sami vladali, zmagali smo in hočemo našo zmago uživati. Podrejamo se samo volji ljudstva in nikomur drugemu. Nihče ne bo odločal o nas mimo naše volje*.
Policist* je ta odločni odgovor tako poparil, da so prihuljeno odšli.
Kovinar!!;
Ljudstvo bo tildi samo poiskalo zločince
V trgovini goriškoga antifašista )• eksplodiral peklenski stroi, katerega so nastavili CLN-ovskl zločinci
..Čakajo nas nove Me“
Enotni sindikat kovinarjev jo naslovil na svoje člane v času, ko s* vračajo na delo, naslednji poziv:
Borba delovnega ljudstva proli nasilju fašistične reakcije je dosegla ob proglasitvi spločne stavke 1. julija in po opustoSenju prostorov naših sindikalnih organizacij tn demokratičnih organizacij svoj višek. Ljudstvo je kakor en sam moZ nastopilo proti požigalcem in plenilcem ter ulo v borbo na trlaSke trge in ulice. Vi, tovariši kovinarji, ste bili kakor vsekdar v prvi bojni črti.
Stavka■ ki je zakonito sredstvo po vsem svetu, bi morala zadostovati, da bi bile sprejete praviCne zahteve večine proti nasilju histerične in neodgovorne manjšine, ki je pohitela v napad, ker je vedela, da je ne bo kaznoval.
Splošna stavka je prekinjena, a ni končana. Borba se nadaljuje! Mi se bomo borili, kakor »e znajo boriti kovinarji.
Ta splošna stavka bo ostala zapisana v zgodovini kot najvecja in najbolj solidarna množična manifestacija kar jih pomni Trst in julijska krajina. Teh dvanajst dni trdne borbe je pokazalo, kolikšna je našo moč in sila, k{ sta se skovala v zvezi s kmeti in vsem ljudstvom.
Kovinarji!
Naša borba fe zadoblla globok pomen tn ves resnično demokratični svet je bil tn ostane ob naši strani To-pašo moč, to našo silo, bodo naši sovražniki vedno bolj občutili v prihodnosti:	Čakajo	nas nove
borbe, ker naša prihodnost je le na kocki!
Vedno naprej za pravice delovnega ljudstva tn za emancipacijo delavskega razreda!
Živela solidarnost med delavstvom in kmeti!
Živeli Enotni sindikati!
Direktivnl svet
Niti štiri ure po prekinitvi splošne stavke t. j. 13. t. m. ob 3.30 zjutraj so CLN-ovske tolpe a peklenskim strojem uničile trgovino električnih predmetov G. Prestento na korzu Roosevelt št. 41. Močna eksplozija je razdejala vso trgovino; škoda znaša več stotisoč lir. Zunanja in notranja vrata, okvirji, šipe, vse je razdejano. Uničenega je na stotine električnih žarnic in drugega materiala. .
Eksplozija je prebudila vse mesto. Silen zračni tlak je pokvaril v okolišu več sto metrov mnogo žaluzij in v stanovanjih so popokale številne šipe.
To novo razdejanje na škodo gospodarja, ki Je znan kot protifašist in iskren prijatelj Slovencev, se Jo zgodilo v glavni prometni ulici blizu poslopja CLN-a. To Je že drugi primer uničevanja, ki ga načrtno izvajajo fašistični šovinisti proti znanim italijanskim protlfašistom, ki podpirajo Slovansko italijansko antifašistično unijo. Prvi tak primer Je bila trgovina Sansa, ki je imela dvojezični napis.
Kot običajno je policija prišla na mesto po Izvršenem zločinu. V Gorici nadaljujejo CLN-ovski teroristi nemoteno/ svoje akcije in ni nobenih znakov, da bi jim policija prišla na sled, daalravno so ljudske množice zlasti v času splošne stavko stalno opozarjale merodajne oblasti, odkod ti pogosti zločini ln kje je treba iskati krivce. Nasprotno smo bili priča, da je civilna policija izvršila v nekaj dneh številne aretacije antifašistov in mirnih prebivalcev samo zato, ker Je dobila njih biltene ln letake o stavki, v katerih so bili izrazi ogorčenja proti policiji, ki ni do danes ničesar ukrenila proti razširjanju fašističnega razbojništva.
Na koncu omenjamo, da je prizadeti gospod g. Prestento dobil do sedaj več grozilnih pisem, s kate-
rimi so njemu kakor mnogim drugim poštenim Italijanom, ki so za bratstvo med Slovenci in Italijani, napovedali tako zvanl italijanski «patrioti* maščevanje ln smrt zaradi naklonjenosti do Slovencev ln Jugoslavije.. Tem bolj smo u pravir čeni iskati resnične krivce vseh zločinov skrog CLN/ ko ugotavljamo, da tajna radio postaja Venezla Glu-lia hujska večer za večerom CLN-ovske šoviniste, naj obračunajo s italijanskimi antifašisti, ki so «ven-duti* zato, ker se bratijo s Slovenci.
V Preserjih so solidarni
Zene lz vasi Vipavsko-Preserje so za časa čtiriletne, krvave borbe pomagale in sodelovale pri vsakem delu za narodno osvobodilno vojno. Zato se tudi danes zavedajo svojih dolžnosti in borbeno vztrajajo do dokončnega uničenja fašizma.
Zavedne žene so darovale za stavkujoče delavce 104.80 kg živeža denarja pa 1842 lir.
7,ene ostalih vasi naj posnemajo žene Vipavskih PreseriJ, katere so s tem dejanjem, pokazale solidarnost kmeta in delavca.
Tržaškemu ljudstvu je treba dati pravice, ki mu pripadajo
Aleš Bebler o stavki in ureditvi tržaškega vprašanja
•t
fctrajajte, mi smo m do konca z vami!»
bomo
- <n,
I »■ Su5*>moS bo sledila do kon-s vVi * Tr*t Tri d, Gorica, trgi razmejitvene črte, ki
hVen- ***ali sovjetska in naia n* bodo priključeni
>> '
Sl
Vo	*
St napisali delavci r Sn,h ploid v St. Petru na
to-
,Vm se demokratičnim Trst* la priložili je
l.^0 lir' irsia ln priloiiU L ■	,	*	Pripombo:	«To	naj
Vztrp® v«*a borba — naša bor-
■K, kh! a
Lo taleUtl delav*c, tako ffutl ki ® čuti aktivist, tako čuti &o- °ve 'Hlub julijski vročini teče C&li J® °8>'odJa hiš, katere so >is. °bleJ * kl danes v zavezni-*ah z značko C. P. stre-. *>; t ®tavkujoče v coni A in
®Pas dutl Pa9tlr« kl danea to * zdaj še majhne čre-. obodnih plarinah in z _>v*. Bdostnim navdušenjem , A tiu * brigade* in «Na v°Vtiswlaar,°’ da s kobariških . . Vj;, . “ Planin odmetva črea do Trsta. Tako čuti iz r, ttletna Leskovčeva
“h <r5tA ♦ ,	*	j*3	VVVicav-
h i lltti . ^k°le dejala: «Ne vem VV ,1 , *mešalo, da postavlja-bQJ Vse ** ml zdi, da
k BahiiErMe&al	kot	ta‘
nVk!,, '°ou. Drug drugega več nat bodo «mo-^kih rninlatrl treh vel kih 1. j. držav? Nuorci so, ministri.*
.nc®. k**1 *M,sda vdova li n ** h-iu mož Je dal žlvije-\ 1 j- 3l,čltev Trsta Jugosla-*v0j govorila takole: »Dala 8a moža, dale smo sinove
in domove, damo tudi življenje, če treba, toda od naše borbe in od našega ne odstopamo.*
Tako čuti tovariS Hodnik Krist'Jan, ki'je dal 2.000 lir za siav-kujoče. Tako čuti vse ljudstvo cone B, kl ne govori, ne frazari, ne blebeta neumnih, ampak je trdno pograbilo za krampe' lopate in sekire, za kose, srpe in plužnlce in zdaj dela.
Ko bere v časopisih, da se delavstvo v Trstu dobro drži, je pr prav-ljeno pomagati, ne s praznim govoričenjem, ampak z dejanjem.
Prosvetno društvo Trnovo v II. Bistrici je priredilo v ta namen kulturno prireditev in od č stega dobička odstop lo 10.000 lir za stav-kujode, sindikalne podružnice isto-tam so zbrale 13.921 lir v ta namen, delavci sindikalne podružnice železničarjev v St. Petru na Krasu so odstopili enodnevno plačo in po en obrok kosila. To so na masovnem sestanku odobrili z besedami: Naše delavce v Trstu moramo podpreti; oni se borijo za skupnost in s tem tudi za nas.
Ljudstvo postojnskega okraja pa se Je masovno odzvalo akeji za pomoč stavkujočim. Tako je bilo do-sedaj nabranega 32 stotov 96 kg raznih živil, 244 mesnih kon“rv-610 jajc in 292.170 lir. Poleg tega je bilo v okraju 22 masovnih zborovanj, na katerih je ljudstvo ogorčeno obsojalo predloge o rnzrna razmejitvenih črtah, ki Jih j« mi(l'l» g. Bldault.
Okraj II. Bistrica pa je dosedaj nabral 37 stotov in 36 kg raznega 'živeža, ter 266.000 lir.
Kaj bi rado a tem dokazalo primorsko ljudstvo?
Ko je za časa borbe prišel partizan v kako hišo, so .mu takoj odstopili zase skuhan zajtrk ali kos -lo. «Mi bomo že kako, saj smo doma,* so navadno .povedali borcem. Enako danes. Bomo že kako, pravijo. Tisti, ki stavkajo, ne smejo biti lačni, oni so borci na položaj h za naše pravice. Naj svet sliši in vidi veliko krivico, kl jo hočejo naprtiti primorskemu ljudstvu.
»Zabite in zanikane* kmete so nas prej imenovali »kapital stični demokrati*, toda takemu »zanikanemu in zabitemu* kmetu ni prišlo na misel niti takrat, ko je na smrtni postelji d dal oporoko, da bi svojo hišo razdel i na pol med dva sinova. »Ce bosta pametna, lahko vseeno živita skupaj,* je dejal..
To je naša modrost, ki nas jo vodila v teku borb in nas vodi tudi danes. Mot jo se vsi tisti, kl nas mslijo »e nadalje držati vklenjene s »svojimi črtami*. Prav te dni se kaže odločna volja vsega primorskega ljudstva. Ne bos*« nas, ne damo se! Primorska Je eno samo živo utripajoče srce. Del tega srca hočejo odtrgati, odrezati in ga »dati* za nagrado tistemu, ki Je pet-'ndvajset let pil našo kri, se redil in debelil od naših žuljev. Da bi dopustili kaj takega danes, ko čez ves svet veje duh demokracije? Ne! Stokrat ne! Krvaveli smo že dovolj iz tega srca. Vi, ki sedate za »zelene mize*, kot je vaš diplomatičnl izraz, vedite, da se ne boste več šalili in norčevali z nami. Ml smo dame moč, in to moč bomo tudi pokazali!
Pariz, 13. — Aleš Bebler, pomočnik ministra zunanjih zadev, je na vprašanje urednika pariškega lista »Ce soir* o dogodkih in o težkem položaju v Trstu, dal sledečo izjavo:
«Ze deset dni Je, odkar traja splošna stavka v Trstu, Tržiču, Gorici, Krminu, Gradiški, to se pravi na vsem področju pod anglo-amc-riško upravo. Niti teror profašistič-ne civilne policije niti Andersove četniške in fašistične čete — nič Je ne more razbiti.
Ta stavka je logična posledica politike, ki jo vodi že več kot leto dni zavezniška vojaška uprava v teh mestih in v vsej Julijski krajini pod njeno upravo. Ta stavka je splošni protest proti tej politiki, je živa obsodba tg politike
Takoj po umiku Jugoslovanskih čet Je ZVU v nasprotju s sklepi beograjska pogodbe razpustila krajevne in pokrajinske osvobodilne svete, ki si jih je ljudstvo samo ustvarilo v času borbe, jih utrdilo za ceno številnih žrtev, padlih v borbi proti fašizmu, Jn jih kasneje potrdilo s svobodnimi volitvami. Toda ZVU ni razpustila samo organov ljudske oblasti, temveč Jih je v večini nadomest la s starimi, Mussolinijevimi; vzpostavila je fašistične zakone, kl so bili v veljavi do leta 1943. Namesto ljudskih so-d šč je postavila ZVU nova, ki jih tvorijo stari fašisti. Izdala je zakon, po katerem lahko sodijo vojnim zločincem samo za zločine, ki so Jih zagrešili po septembru 1943. Se več, pooblastila je profaSiat'čna, na novo ustanovljena sodiSča, naj spet obnove kazenski postopek proti osebam, ki so jih poprej zasledovala fašistična sodišča zaradi protifašističnega delovanja.
ZVU je omej'la najosnovnejše de-
mokratične pavice kot svobodo tiska ln zborovanja, prepovedala je nekatere protifašistične liste, re-kvirirala poslopja protifašističnih organizac j in istočasno dajala v Trstu vzpodbudo za izdajanje številnih profašističnih listov in za osnovanje podobnih organizacij,
ZVU Je ustanovila civlno policijo, ki je sestavljena iz starih in najzagrizenejšlh fašistov, ;kl so se zlasti odlikovali s štev lnlmi Izpadi proti demokratičnim množicam, z uboji antifašistov in z uporabo metod, kl so bile lastne fašizmu, kot na primer mučenje pripornikov v ječah.
Težko je' najti v zgodovini ljudstvo, ki bi bilo v plačilo za svojo zvesto borbo na strani zaveznikov prevarano in kaznovano po teh Istih zaveznikih na tako nečloveški način.
Demokratični Italijani in Slovenci v Trstu so bili v tednu pred stavko žrtve novih izzivanj, to pot mnogo ogabnejših kot kdaj koli poprej. Sedeži slovenskih in demokratičnih organizacij so bili razbiti in oplenjeni, slovenska knjigarna je bila požgana. Vse se zdi, kot da smo spet v letu 1920. Požig slovenskega Narodnega doma v Trstu je bil pred gra v stalno rastoči teror. Vlade Bonomlja, Sforze in drugih »liberalcev* so bile liberalne samo do fašističnih tolp. Danes vemo le predobro, kam vodi taka liberalnost.	’
Toda ali naj ljudstvo dopusti, da se še enkrat ponovi isto?
V kratkem se bo ponovno pričela razprava o ureditvi tržaškega vprašanja. Mislim da bodo pri tem morali upoštevati dejstva, ki sem vam jih prikazal. Mislim, da bodo iz tega morali razumeti zaključek, da mora vsaka rešitev tega pro-
blema stremeti, da se za vsako ceno prepreči, da bi Trst kdaj koli postal stalno ognjišče nemirov in fašističnih izzivanj, da bo treba dati tržaškemu ljudstvu pravice, ki mu pripadajo.*
Rovinjska prebivalstvo tr2ašklm delavcem
Rovinj je hotel na izreden način pokazati svojo solidarnost z delav. cl cone A, ki tako odločno branijo interese vsega delovnega ljudstva. V nedeljo zjutraj so manifestirali po mestnih ulicah ln vzkl kali: kru-
ha ln dela za stavkujoče v Trstu! Nato so možje, žene, mladina in celo otroci z veliko požrtvovalnostjo in zagonom nabirali prispevke v denarju ln živežu za tržaško delavstvo.
. Rovinjski delavci ln kmetje so poslali svojim tržaškimi tovarišem: 5.580 85 kg moke, 249.20 kg koruze,
124.60 kg graha, 95.40 kg testenin, 11.70 kg fižola, 3.95 kg masti, 18.30 kg. čiča, 91.75 kg koruzne moke,
18.60 kg sira, 4 kg sladkorja, 2.70 litrov olja, 4 kg krompirja, 1.45 kg salame, 2 kg riža, 351 kg soje, 9.45 kg surovega masla v škatlah, 303 jajc, 100 škatel paradižnikove mezge, 686 škatel tune, sardin in skuš, 1 sod osoljenih sardin ln 356 škatel raznih konzerv.
Tudi Narodna zaščita je nabrala 100 kg moke, 10 kg graha, 1 kg masti in 10000 lir. Rovinjski tovariši so poslali svojim tovarišem v Trst tudi pismo. V pismu izražajo svojim tovarišem občudovanje za njihovo vztrajno borbo ter Jim izražajo svojo sol darnost. Pravijo, da Je borb« tržaških delavcev tudi njihova borba ln da so prepričani, da bo kronana z uspehom.
Predstavniki Julijske krajine štirim zunanjim ministrom
935.283 ton blaga za Jugoslavijo preko Trsta
Dne 7. julija Je minilo leto dni, odkar je prvi'trgovski parnik iztovoril v tržaški luki blago UNRRA-e za Jugooiavijo, To je bil »Joase Bil-lingsley», prvi trgovski parnik, kl jo po zaključku vojne vplovil v Trst. Od tega dne so ladje redno prevažale blago zs Jugoslavijo In s cer 180 parnikov v skupni tež/ 935.283 ton. Vršilec dolžnosti šefa
UNRRA-e aa Jugoslavijo g. Ben-son Fischenbach je izjavil, da se je z otvoritvijo tržaškega pristanišča za Jugoslavijo možnosl pošiljk podvojila.
Razen Jugoslavije se poslužuje tržaškega pristanišča tudi Avtrija, ki Je dobile 127.930 ton pošiljk od UNRUA-e, nvisiji fiailKlilnv*!1"* In Madžarska.
Pariz, 13. — Danes so poslali
predstavniki naroda JK, bi se mudijo sedaj v Parizu In sicer Franci Bevk, predsednik Pokrajinskega narodnega odbora JK in Trsta, advokat Pogassi, predsednik Osvobodilnega sveta mesta Trst, Dimlnii, tajnik Narodno-osvobodilnega odbora za Istro in Dcstradi, predstavnik Enotnih sindikatov JK, poziv štirim zunanjim ministrom, naj podvzamejo potrebne korake, da se zaščiti prebivalstvo pred fašističnimi nasilnimi tolpami in pred civilno policijo.
V pozivu navajajo vzroke za današnji težki položaj v Trstu tn v coni A. Odkar so ustanovili cono A JK, so fašistični elementi vedno bolj ojadli svojo delovnost, ki se je v zadnjem času spremenila v prave pogrome proti antifašističnemu in jugoslovanskemu prebivalstvu in proti njihovim ustanovam in zasebnim stanovanjem.
Civilna policija, M je sestavljena ne glede na mnogoštevilne proteste, v glavnom iz agentov bivše fašistične policije, raznih Mussolinijevih faoistiCnih importirancev iz Italije in pobeglih zločincev iz cone B, sodeluje odkrito s temi fa-SistiCnlmi tolpami in ravna v zaporih z antifašističnimi borci najhuje.
V pozivu končno ugotav/ljajo, da na žalost do danes niso upoštevali pravičnih zahtev prebivalstva in zotrf pošiljajo ta poziv štirim zunanjim ministrom, da takoj pod sski/meje potrebne meret da bi se
prepredlo nadaljnje trpljenje prebivalstva, ki Je toliko prispevalo v skupni borbi proti fašizmu».
Socialistična in komunistična tederaelja proti protestni manifestaciji
Benetke, 13. AFP. — Socialistična in komunistična federacija sta odklonili, da bi sodelovali na protestni manifestaciji, kl se bo vršila jutri na trgu sv. Marka proti sklepom konferenc« štirih lz razloga, ker take manifestacije preveč spominjajo na podobne nacionalistično fašistične ln ker Imajo ravno nasproten učinek, kakor j« zaželeno.
Stavka v Mehiki
MEHIKO, 13. - AFP — Ves mehiški železniški promet j* od včeraj zjutraj zaradi splošna stavke železničarjev popolnoma prekinjen Stavka je Izbruhnila predvčerajšnjem v vsej deželi, ker niso dobili nobenega odgovora na zahtevo po zvišanju mezd.
Ta stavka, kl M prvotno morala
trajati samo nekaj ur, se utegne podaljšati v nedogled, ker so se ji pridružili postajenačelnikl, elektrotehniki ln telegrafisti. Obe veliki postaji v prestolnici sta polni potnikov, kl nestrpno pričakujejo vzpostavitev prometa. Prekinitev prometa utegne Imeti težke posledice za i vi jen je vsega prebivalstva v Mehiki.
Primorski umetniki francoskim
en
Člani Slovenskega narodnega gledališča za Trst In Primorje — igralci in režiserji — izrekamo spoštovar nim francoskim intelektualcem vso svojo iskreno zahvalo za moralno pomoč v naši borbi v smislu Vašega manifesta za priključit tv Trsta Jugoslaviji.
Ves Cas italijanske okupacije je prestajal naš človekt posebno v Trstu, nadčloveške muke ko so ga fašisti streljali in mu zažigali streho nad glavo samo zato, ker Je Bloveneo.
Nam slovenskim Igralcem »o leta isto, največje slovensko gledališč« v Trstu, U st ja Je narod sam postavil odtegujoč si od ust, uničili e ognjem.
Od leta lSFt dalje te slovenska beseda ni smela več čuti niti na cesti, a kaj šele ia bi smeli gojiti svojo u-metnost v lastnem Jeziku, Vsj slovenski gledališki ljudje iz Trsta in cele Primorske so bili brutalno prisiljeni razkropiti se širom Evrope.
A zdaj po srečno zaključeni vojni proti fašizmu In na-dfašlzmu, ki ste ga na svati koši v obilni meri okusi-U tudi Vi, spoštovani francoski intelektualci, smo se slovenski igralci zopet povrnili v svoj rodni Trst, da tu nadaljujemo svoje kulturno poslanstvo med svojim narodom.
Toda namesto da M nam ZVU (Zavezniška vojaška u-pravaj, ki upravlja to ozemlje, nudila svojo pomoč, ko smo zaprosili, naj nam odrt o pi eno izmed številnih gledaliških dvoran, M jih le lanes upravljajo bivše fašistične ustanove, v zameno za naše, po istih fašistih požgano slovensko ' gledališče,r smo naleteli pri ZVU lo na nerazumevanje In odklanjanje.
Nasprotno, Prav »e dni neofašistične bande spet vandalsko uničujejo naše kulturne domove, krolke, knjigarne in knjižnice in to ored očmi policije ZVU, ki selo ščiti to sramoto dvajsetega stoletja.
Ne najdemo besed, spoštovani francoski Intelektualci, ki bi, dovolj izrazile naš gnev nad vsem tem.
Prav tako nas globoko zadeva tudi sedanja mednarodna diplomacija, ki se igra tpolitiko interesnih sfer* ter nas po tolikem trpljenju hoče spet postaviti pod tuje gospostvo, kljub temu da se le naš narod tako odločno postarfl v borbi ob stran zaveznikov za osvoboditev Trsta in vsega Primorja.
Naša Primorska je potga-na In gospodarsko ter kulturno uničena. Nad 4B.000 naših mrtvih izpričuje našo voljo — Slovencev in Italijanov — po združitvi z Jugoslavijo, AH zdaj naj bi biJa >ako zvona internacionalizacija naše fisluieno plačilo t Spoštovani francoski in* •elektudld, hvala Vami
(Sledi podplsO. Trst, t. julija 19ie.
PRIMORSKI DNEVNIK
— Z —
14.
julija 194
i
Sklicujejo se na nikdar spoštovana načela
Med prvo svetovno vojno je postavil WUson, predsednik Združenih držav, 14 točk, na katerih naj bi slonel bodoči mir. Med temi točkami je bila ena, ki je predvidevala samoodločbo narodov. Takratna tako zvana demokratična	Italija je vo-
dila najostrejšo borbo proti temu, da bi se ta načela uveljavila. ker je bilo to nasprotno z njenimi imperialističnimi cilji, še danes živijo nekateri italijanski politiki, ki so bili takrat ministri, kakor n. pr. Orlando, Sforza in Nitti, ki jih je sedaj narod ponovno izvolil za svoje predstavnike	v ustavodajno
skupSčino. Ako listamo po starih Italijanskih listih, najdemo ogorčene članke proti Wilsonu in Društvu narodov. Takratna Italija je vodila najbolj imperialistično zunanjo poliiko in je bila še celo užaljena in razočarana, ker ni mogla proti vsem načelom pravičnosti povzročiti še več
krivic svojim sosedom.
Danes se sklicujejo na Wllso-nova načela isti ljudje, ki so po prvi svetovni vojni vodili najostrejSo borbo proti uresničenju teh načel. Proti vsem načelom pravičnosti in postenja je Italija izsilila rapalsko pogodbo in iztrgala Jugoslaviji Primorsko in del Kranjske, kjer so bili Slovani v veliki večini.
Ponovno smo dokazali, da je Primorska nedeljiva enota in tudi danes vztrajamo na tem. Po Wilsonovih načelih bi morala pripadati zato vsa Primorska Jugoslaviji.
Nikdar ni slovansko ljudstvo Primorske priznalo z rapMsko pogodbo vsiljene krivične meje in je vztrajalo skozi 23 let v borbi proti okupatorju. Zato ni naše ljudstvo tudi nikdar priznalo spremembe, ki so nastale v narodnostnem in gospodarskem pogledu zaradi priključitve te pokrajine Italiji. Deta 1918 smo zaman zahtevali plebiscit, danes ga pa moramo odklanjati, ker bi bil plebiscit Izdajstvo nad 42.000 padlimi Primorci, ki so dali svojo srčno kri zato, da priborijo svobodo Primorski, in ki ne bi mogli sedaj več glasovati. Odklanjamo ga tudi zato, ker je I-talija nasilno izgnala, preselila in premestila nad 100.000 Slovanov, naselila pa nad 200.000 Italijanov iz starih pokrajin.
Se plebiscit ni bil priznan Primorski v letu 1918, ko je to zahtevala Jugoslavija, ki Je bila zaveznica zmagovalcev, potem Je smešno zahtevati da pristane na delni plebiscit zmagovita Jugoslavija in sicer na zahtevo premagane osne velesile.
Bill smo navajeni na to, da so italijanski odgovorni politiki zahtevali revizijo mirovnih pogodb v korist Madžarske in Avstrije ln v škodo Jugoslavije, češkoslovaške in Rumunije, pri tem pa pozabili, da bi bila najbolj pereča ravno revizija mirovnih pogodb z Italijo, ki Je proti volji domačega prebivalstva anektirala Primorsko ln Južno Tirolsko.
Sklicevanje na načela, ki jih Je Italija sama tako brezobzirno poteptala po prvi svetovni vojni, je zlobna ali politična neumnost. Saj vendar svet ne pozabi vsega tako hitro.
Tudi doprinos Itdllje k skupni zavezniški stvari po 8 septembru ni mogel Izbrisati in popraviti vsa zla, ki jih je napravila Italija s svojim fašizmom. Vendar je pa dosegla da so z njo postopali nesorazmerno mileje kakor z Nemčijo. Odstop Brige in Tende-Fran-cljl je teritorijalno malo pomembna korektura meje, Izguba dode-kaneških otokov Je samo vrnitev grškega ozemlja Grški in Izguba Primorske je samo poprava krivične imperialistične rapalske pogodbe. Obdržala Je vso južno Tirolsko, čeprav so bile avstrijske zahteve upravičene. Pri reparacijah ln pri drugih finančnih in gospodarskih ukrepih se je Italija dobro izvlekla. O kolonijah niso zunanji ministri sklenili še ničesar, odložili so vprašanje za eno leto. Doba kolonialne politike sc J« preživela zato ker zahtevalo danes tudi afriški in azijski narodi svobodo. Tudi Italija bo morala priti do tega spoznanja. Zato lahko menimo, da niso sklepi pariške konference za Italijo niti
ponižujoči niti pretrdi, temveč dobrohotni ln Ji jemljejo samo o-zemlja, ki so ji pripadala kot posledica njene imperialistične politike. * j ;
Jugoslavija pa je s svoje strani lahko upravičeno. razočarana zaradi sklepov pariške konference. Zahtevala je to, kar bi Ji moralo' pripadati po pravici. Vendar so ostala Izven meja Jugoslavije popolnoma slovenska ozemlja kakor Slovenska Benečija in^ del Goriške. Za Trst in del Istre so pa našli rešitev, ki nas ne more nikakor zadovoljiti. Po vseh nagih velikih žrtvah, izgubah in škodi bi bila taka rešitev velika nepravičnost.
Ti sklepi so povzročili v Italiji val neupravičenega ogorčenja proti ZSSR, Franciji, Angliji in ZDA, kar je posledica ogorčene nacionalistične gonje, katero so že mesece vodile skoraj vse Italijanske stranke s pomočjo svo-
jih glasil, z lepaki, po rad’u, na zborovanjih in sestankih. Namesto da bi vzgajali narod v novem duhu demokratične prizanesljivosti, ga vzpodbujajo in gonijo v šovinizem. To se utegne pozneje hudo maščevati nad samimi strankami, ker bi to znalo biti
seme novemu fašizmu, kakor je bila politika raznih Sforz ln Gio-litijev po prvi svetovni vojn’, hote ali nehote, kal, iz katerega je zrastel Italijanski fašizem.
Ako si upa odgovorni ministrski predsednik in zunanji minister premagane države De Gasperi govoriti o sosednem slovanskem narodu kot o narodu »kozjih pastirjev*, potem res ne vemo, kaj naj pričakujemo od oseb, ki so bile do včeraj še fašisti in ki obožujejo fašizem še danes. Edini odgovor na tako izzivanje in žaljenj e je, da ga ne moremo imeti za drugo kot za prenapeti izrodek 2000 letne kulture s fašistično ml-selnpstio, oblečenega v detnokri-stijanskl plašč.
Pred nami ležijo lepaki zadnjih dni, kateri ščuvajo italijanski narod na odpor in poveličujejo 2000 letno kulturo italijanskega naroda, češ da je bila to že kultura, ko se oni tam preko še rodili niso. So to lepaki znanega šovini-selnostjo, oblečenega v domokri-sijanski plašč.
7e leto dni trajajoča šovinistična gonja je rodila obilne uspehe. V Trstu. Gorici in Pulju so fašisti in reakcionarji sežigali, razbijali ln izropali sedeže antifašističnih organizacij, trgovin in zaseb-
nih stanovanj. Ubijali, ranili in pretepali so znane antifašiste in vse to pred Očmi civilne policije, ki pa ni ukrenila ničesar. Na vse to je pravo domače antifašistično ljudstvo odgovorilo s stavko, ki je borben odgovor na ta vandalizem. Ljudstvo je pokazalo s tem, da bo znalo braniti svoje demokratične ustanove in da se ne boji nadaljnjih hudih žrtev.
S takimi izzivanji in vandalizmi se ne pustimo premotiti. Naš narod ne piše zgodovino preteklosti, temveč hoče ustvarjati zgodovino bodočnosti, ki pa ne sme sloneti na sovraštvu med narodi, temveč na bratstvu in na socialni pravičnosti. Mnogo je takih, ki danes tega še ne razumejo, upamo pa, da bo kmalu prišel da.n, ko bodo ljudje spregledali in v bratskem objemu hvalili to, kar še danes nekateri zavračajo.
Dr. K. C.
Primorskim učiteljem
Opozarjamo vse učitelje, ki so bili pod bivšo fašistično vlado odpuščeni iz službe ali predčasno upokojeni iz političnih razlogov ali zaradi ukinitve slovenskih šol, da je ZVU izdala splošni ukaz št. 60. Na podlagi tega ukaza lahko omenjeni učitelji zaprosijo za ponoven sprejem v službo.
Zato naj vsi prizadeti v dvojniku sestavijo prošnjo v italijanščini na navadnem pap rju. Vsa potrebna pojasnila dobe prizadeti pri Odboru za odpuščene javne uslužbence, v ulici della Zonta 2, I, kjer naj oddajo tudi svoje prošnje. Isto morajo sestaviti tudi oni učitelji, ki so take prošnje pri omenjenem odboru že oddali ter vdove ali dediči že umrlih prizadetih učiteljev. Zato je potrebno, da se vsi prizadeti včlanijo v Udruženje odpuščenih javnih uskužbencev. Odbor tega udryženja bo nud.l prizadetim vso potrebno pomoč pri reševanju njihovih prošenj.
Solidarni z nami
Za plačilo krivično naložene globe so prispevali: N. N. iz Trsta 100 l'r; N. N. 100 lir; A. P. 100 lir; Lidija Sukan 100 lir; Dordolo Duiza 100 lir;' Marija Ferjančič 100 lir; Valerija Jejčič 100 lir; Toži 200 lir.
Pripravljalni tečaj
Pri kulturnem krožku »Chimicl* se bo vršil brezplačen poletni pripravljalni tečaj za prvi razred srednjih šol. Tega tečaja se lahko udeleže učenci in učenke s sledečimi pogoji:
1. spričevalo V. razreda osnovne šole.
2. spričevalo o spremu v prvi razred srednje šole.
Tečaja se lahko udeleže tudi učenci, ki niso napravili izpita za sprejem v j>rvi razred srednje šole in ki bodo morali delati ponavljalni izpit. Tečaja se lahko udeleže samo sinovi članov kulturnih krožkov. Vpise sprejema tajništvo kulturnega krožka »Chimicl* od ponedeljka 15. t. m. do sobote 20. t. m. vsak dan od 16 do 19. ure.
Strelske vaje
Gorica, 13. (VZN). — Sporočajo, da bodo na strelišču 88. divizije, ki leži v področju južno od Sv. Martina na Krasu, vzhodno od Sredi-polja in severno od Vižovelj in Ronkov, imeli veibe v streljanju 15. julija od 10. do 14. ure in 16. julija od 8. do 15. ure.
GLASBENA MATICA. V torek dne 16. t. m. ob 17. uri se vrši v društvenih prostorih odborcva seja. Prosimo točnosti.
Govor maršala Tila
ob 5. obletnici črnogorske vstaje
Cetinje, 13. Tanjug — Maršal Tild je prispel včeraj s svojim spremstvom v Cmo Goro. Na meji so ga pozdravili zastopniki vlad3, člani črnogorske skupščine in velika množica ljudstva.
V odgovoru, na pozdrav predsednika črnogorske skuplčine Ra-Soviča se je marSal Tito zahvalil za prsrčen sprejem in med drugim tudi dejal:
»Ze dolgo sem želel obiskati Crno Goro, zemljo, ki je skupno s Srbijo veliko doprinesla kot oporišče za operacije v narodno osvobodilni borbi*.
V Bijelom Polju, ki je bilo okrašeno z sastavami in cvetjem, je govoril marSal Tito veo tisocglavi množiči, in se spominjal hude borbe iz leta lSji-ltS, fci so jo vodili v te) deželi najboljli črnogorski si-noui in junaki Srbije.
»Vse nale pridobitve so nastale po neSlevilnih žrtvah in rekah krvi in če se danes najde Se kdo, ki mu to ne ugaja, ne more to biti nihSče drugi kot samo sovražnik nalih narodov. Na pribobitve noše borbe nismo samo ponosni mi, ampak bodo ponosna tudi bodoča pokolenja*.
MarSal Tito je poudaril, da nova Jugoslavija napreduje z orjaSki
llija Ehrenburs o Ameriki
Pariz, 13. - AFP — »Lahko je opevati in hvaliti Ameriko, toda težko Je zasmehovati jo, kakor jo je težko razumeti*, piše veliki ruski novinar Illja Ehrenburg ob povratku iz ZDA, kjer se Je mudil dva meseca.
Pravi, da si Je zopet ogledal v Amer ki čudovite stvari in množico malih praktičnih predmetov, ki dvigajo gmotno stopnjo življenja.
O fantastični plati newyorškega življenja trdi, da Je najUpša stvar duševno bogastvo ameriškega naroda, mladega naroda, ljudi, ki vča-s h spominjajo na otroke. Ta narod je napravil čudovite pridobitve na tehničnem področju in prepričan sem, da bo ustvaril visoko novo človeško kulturo.
Ameriški narod je resnično inteligenten- Spontanost, marlj vost in energija tega naroda nenehno naraščajo in bodo človeštvu pomagali na poti k sreči*.
Sovjetski novinar omenja nato stališče in kritike nekaterih Amgri-kancev in pravi:
»Nisem razžaljen, pač pa se razburjam nad Amerikanci, ki nas obrekujejo. V bistvu je manjša razlika med stal.ščl dveh vlad do novinarjev, kakor pa med stališči novinarjev do vlad, katerih so očitni sovražniki In ki pišejo stvari, preden prekorač Jo ocean.
Ehrenburg izraža svojo zagrenjenost nad lažnimi vestmi, ki se vsak dan pojavljajo v amer škem tisku. Izkoriščajo vsak mednarodni prepir, da dokažejo, da je vojna med ZDA ln mojo diiavo mogoča, jaz pa Imam pravico na ves glas zakričati: »Ne! Ta vojna ni mogoča za
junake, ki so padli pred Stalingradom in za tiste, ki so dali svoje življenje v Normandiji in ki tvorijo najboljše jamstvo za mir. Ameriški narod, zatrjuje Ehrenburg,. noče vojne! Zakaj se torej moramo prepirati? Ali nismo dve ogromn državi, dva velika in plemenita naroda, ali mogoče res obstajajo tako globoka nasprotstva med rami? Labko odgovorim: ne!
Loči nas samo pregrada, ki jo ustvarjajo z obrekovanji, kater h namen je pripraviti tretjo svetovno vojno. Gonja tiska je zelo nevarna, ker bralec ne more zvedeti, kaj se stvarno dogaja v Rusiji. Ne ve, da ml ljubimo mir, pač pa utegne verjeti, da Imamo Rusi vel ke načrte proti Ameriki, proti kulturi in proti miru. Vse to Je propaganda, ki je samo škodljiva za mir in varnost v svetu*.
Anglo-amerlško stališče podpihuje teror v Špan ji
New York, 13. Tass. — Odbor, ki se bori za svobodo v Španiji, je poslal Trumanu in Byrnesu pismo, v katerem pravi, da anglo-amerl-ško stališče, ki Je proti prekinitvi odnošajev s Španijo po ZN, podpihuje fašistični teror v Španiji.
Odbor zahteva nemudoma prelom s to državo. V zvezi z umorom sln-da kal nega voditelja kovinske industrije v Malagi prosi odbor ameriško vlado, da preko svojih zastopnikov v Madridu pod vzame vse potret ne korake, da se zajamči varnost španskih antifašistov, ki so zaprti v Francovih Ječah.
Pevski praznik v Gabrovici pri Komnu
Dne 19. junija je bil v Gabrovi-.oi pr\ Komnu konotrt »borov komenskega okraja, na katerem sta sodelovala ie pevski zbor odreda Ja iz Brestovice in radijski komorni zbor iz Trsta.
Gabrovica je dala za časa osvobodilne borbe mnogo irtev, »a srečo pa je ostala vas oela, medtem ko sta sosednja Tomačevica tn pa Komen popolnoma razdejana. Domači fantje so lepo okrasili prostran prostor pod lipami s trobojnicami s peterokrako zvezdo ln pripravili lep oder za masovni nastop p'vskih »borov.
V Imenu kr. NOO in domačega prosvetnega drultva »Ljubo* je
pozdravil nekaj tisoč glavo množico učitelj lov. Cotar. Po vzorno deklamirani pasmi »Afi vstajamo* je spregovoril mnolict tov. Venturini, ki je iel za svoje navdušujoče Izvajanje mogočen aplavz. Sledil je nato spored.
Prvi je nastopil meSani pevski zbor iz Škrbine pod vodstvom pevovodje Ščuko Antona. ZborjS'cer ni mnogoštevilen, vendar sem u-gotovil pri tem nastopu viden napredek in uspeh. Potrebno pa je, da se aktiviztra za petje vsa) I* d»sef do petnajst pevcev in pevk, da bo' ‘zbor dosegel le posebno zvočnost.
Burno pozdravljeni eo nato na-
mi koraki izboljšanju življenjskih pogojev svo, jih narodov*. Pristavil je:
«Ustvarili smo si svojo državo, ki so jo podkopali ln olibeli hudi narodnostni spori in tako dosegli bratstvo in edinost med nad mi narodi. Danes so Slovenci m Hrvati ponosni na napredek, ki ga je dosegla Srbija ln Crna Gora, kakor so tudi Crnogord tn Srbi nestrpni, da pride Slovensko Primorje do svoje pravice.
Povsod beležimo koristen duh tekmovanja v delu, ki teži za splol
nim blagostanjem. Vse narodne sile prispevajo k splolnemu usaihu. S tem velikim delom se osi mi trudimo, da si zgradimo boljše življenje in da se ne zadovoljmo samo s tem, kar smo že nekač imeli, ampak da izvrlimo nove velike pridobitve, ki bodo ustrezale našim naporom in našim ve.ikim žrtvam*.
Maršal Tito je nato nadaljeval svojo pot v Kolašin, kjer ga je navdušeno sprejelo nad 5.000 ljudi. Tu se je dolgo razgovarjal z materami padlih borcev.
Ustanovitev komisije
za internacionalizacijo tržaške luke
Pariz, 13. AFP. — Zasedanje konference štirih zunanjih mini-str&V je bilo zaključeno ob 21.15 uri. Byrr.ee odpotuje danes in Pariza ln bo prispel jutri v Washington.
t»o 19 ure eo ministri preučevali poročila namestnikov. Razpravljali so o manj važnih vprašanjih in naleteli le na redke težave. Poročilo namestnikov obsega 6 točk:
Svet ministrov je sklenil, sklicati za sestavo tržaškega statuta odbor, ki bo določil podkomisijo za preučevanje internacionalizacije pristanišča.	i
Pomorske klavzule, ki se nanašajo na Grčijo in Jugoslavijo, na osnovi katerih so odstopili ladjo «Savo!a» Grčiji kot kompensacljo za ladjo »Helas*, Izgubljeno v vojni. Jugoslaviji bodo izročili 5000 ton ladjevja.
Z gospodarfk'mi klavzulami v pogodbah se bodo lahko okoristile vse države, ki so prekinile diplomatske odnose s premaganimi državami.
Byrnesov predlog, po katerem bi morala Jugoslavije jamčiti za o-skrbovanje z vodo, živili itd. nekaterih obmejnih con, so odbili.
Sprejeli so nekatere manj važne predloge, kakor na primer ureditev imetka ZN v Italiji in vprašanje umetnin. Te predloge bodo predložili 21 narodom v - dokončno rešitev. Namestniki bodo zaključili dokončno poročilo o vprašanju pogodb v petek ln ga bodo nato preučili štirje ministri, ki bodo nato prešli na vprašanje nemškega premoga. Molotov je podprl Bldaultov predlog, po katerim bo Svet 'četverice pooblastil nadzorstveno komisijo v Berlinu, da določi odbor izvedencev. Le-ta bo pripravil do 10., avgusta poročilo za nadzorstveno komisijo v Berlinu, ki ga bo predložila štirim zunanjim ministrom pred 1. septembrom. V tem poročilu bodo predloženi ukrepi za povečanje nemške proizvodnje premoga In njegovo kar najbolj učnikovito distribucijo.
O Avstrt.il je Molotov predlagal, da bi preučili štiri sledeče točke:
1.' vprašanje beguncev;
2.) denaciflkacijo Avstrije;
3.) ukrep« za dokončno ločitev Avstrije od Nemčije;
4.) upoštevanje Molotovljevegft predloga, po katerem naj bi se rešilo najprej vprašanje denaclflka-clj? ln potem šele vprašanje begun-
cev. Prav tako Je sovjetski minister tahteval, naj bi vse štiri točke preučili hkrati, ker tvorijo celoto m ne — kakor je predlagal Byr-nes — da bi tri prve točke ločili od četrte. Bymes je predlagal, naj dado miedzavezniškemu odboru v Berlinu navodila za ustanovitev osrednje uprave, kar bi ustrezalo potsdamskim sklepom. Pristavil Je, da Posarji ne bo podvrženo ukrepom o osrednji upravi. Molotov je zavrnil, da ne bi smeli združiti obeh vprašanji, nakar je Bev n ugotovil, da sporazum ni mogoč. Takp je to vprašanje ostalo nerešeno.
Bidault je predlagal, naj bi povabili k razpravljanju o nemškem vprašanju razen štirih velesil še sledeče države: Belgijo, Luksemburg; Nizozemsko, Češkoslovaško, Poljsko ln Dansko.
Medtem ko je bil Bymes za predlog, je Molotov odgovoril, da se ne smemo prenagliti z razpravljanjem o nemškem vprašanju in da ne smemo delati sklepov preveč na lahko. Bevin. ki je predsedoval seji, je nato ugotovil, da je dnevni red izčrpan. Sestanek za vse je odrejen 29. julija v Parizu.
Tako je bilo zasedanje Sveta zunanjih ministrov zaključeno, ne da bi bilo objavljeno kako poročilo.
Bevin. Molotov tn Biirnes odpotoval* *z Pariza
London, 13. (VZN) — Minister Bevin se Je vrnil v London s konference zunanjih ministrov v Parizu. Tekom dneva sta odpotovala Iz Pariza tudi Molotov v Moskvo in pozneje Bymes z Združene države.
Velik del uradništva britanske, a-merlčke ln sovjetske delegacije je ostal v Parizu, da bo pripravil dokumente za mirovno konferenco 29. julija.
Sestanek namestnikov
Pariz, 13. AFP — Namestniki zunanjih ministrov so se sestali danes ob 16. url. Z dveml alt tremi dodatnimi sestanki tehničnega značaja bodo zaključili delo konference.
SIDNEY. Zaradi suSe, kakršne ne pomnijo že 50 let, so zaklali pri-I bližno 20 milijonov ovac v Jugozahodnem Qeenslandu.
stopili tovariši odreda JA. iz Opatje ga sela, ki so pod spretnim vodstvom znanega diriginta Dareta Matula odpeli Iliri pesmi. Zbor sicer ni mnogoštevilen (St pevcev) vendar dosega lepo zvočnost In je v tehničnem pogledu na zavidljivi višini. Pred kratkim so gostoiuili v Ljubljani in i‘h stvda lep uspeh. Nad vse je hva lovredno, da se pojavljajo na naših prireditvah kot gosti, kjer lahko pokaiejo, kako je treba podajati bodisi umetno, narodno ali partizansko pesem. N
Nato je nastopil pevski zbor *z Preserja pod vodstvom pevovodje Čopiča Joleta. Glasovno je precej dobro izenačen in sledi svojemu pevovodji na vsak njegov mig. Na oko so lepo učinkosmle enotne obleke pevk.
Sledil je molki zbor Iz Kobjeglave. Telo mi je ugajal način dirigiranja tov. Reharja Franoa in
lahko rečem, da ni zbor pel samo ubrano, temveč se je poglabljal v skladbe, hoteč čim nazorneje podati njih vsebino. Potrebno pa bi bilo, da tudi v Kobjeglavi pričnejo z mešanim zborom.
Pod vodstvom Cotarja Joleta so nastojiili pevci iz Gorjanskega. Malo jih jo, a vendar so se potrudili, da so dali vse iz sebe. Le tako napčcjl
Pevski zbor ti Komna xcdt tov. Stanko Zidarič, ki hodi t* Sem-polaja v Komen k pevskim vajam. Vsekakor je to veliko polrt-vovalnost. Pivski zbor je glasovno dober in je lel od poslušalcev vse priznanjei.
Sempolajci so nastopili pod vodstvom pevovodje tov. Stanka Zidariča najprej z moškim zborom in nato še z m-Smim. Moški zbor razpohiga e odličnimi tenorji <n potrebno bi bilo še neka) funda-mentalnih basov, da bi bila zvoč-
nost vseh glasov izenačena. Mešani zbor zveni prav dobro in Je bil izmed vseh nastopajočih pevskih zborov najštevilnejši. Sem-polajcem vsa časti
Kot zadnji je nastopiI radijski komorni 'zbor iz Trsta. Pisati o tem mzboru bi bilo odveč, kajti, kdo ga ni še slišal pri oddajah v tržaškem radiu f Menim pa, naj bi nastopal samo v zaprtih pro. štorih, da bi no prišel ob dobro ime pred nerazsodno publiko pri nastopih na prostem.
Nato so vsi zbori, to je £$£ pevcev in pevk, odpeli Štiri pesmi, ki so Jih vodili tovariši: Zidarič, Ščuka, Cotar in C opit. Lahko trdim, da je celoten program, bodisi posameznih zborov ali pa masovnih, dosegel prav lep n-speh in želim le, da bi pevski zbori komenskega okraja organizirali še to poletje v kak-m drugem kraju podoben nastop.
Pertot Milan
OD TIRIIGLAVA DO
Brda
BRICI ZA POČITNIŠKE KOLONIJE
V Brdih bodo v kratkem odprli kolonijo, kjer bo letovalo 100 o-trok tržaških delavcev. Ljudstvo Brd je žal teh otroč, in jih podpira, kej- se zaveda težkega življenja tržaških delavcev in njih družin.
Vas Steverjan se je obvezala, da bo podprla kolonijo s 1410 kg suhe hrane in 41 litrov mleka dnevno. Prav tako vasi Medana, Vlpol-že, Brestje-Figovca in še mnoge druge v Brdih.
Do danes so se vasi celega okraja obvezale za 3279 kg suhe hrane 26.000 lir, večjo količino sadja in mleka.
Idrija
MLADINA ZA OBNOVO
Tudi mladina iz rudarskega mesta Idrije marljivo dela pri načrtni obnovi na Vojskem. Ko me je pot zanesla na Vojsko, sem z veseljem opazoval, kako so mladinke kopale pesek, mladinci pa kopal: temelj novi hisi tov. Vončini Filipu 'v Mrzli rupi. Ostala mladina je spravljala kamenje In odvažala ruševi
ne. Tud v Kotlu je mladina pomagala, da bi' hitreje pokrili hiso in hlev.
Posebno mladinca Koler Cveto in Vidmar Franc sta bila zelo marljiva. Med mladinkami so se najbolj postavile tovarišice Koler Ste-fi, Kavči- Marija in Ogrič Irma.
Minulo nedeljo je bilo mladinsko zborovanje, na katerem je tov. okrajna tajnica Z. M. J. K. poudarila pomen prostovoljnega dela, na podlagi katerega bomo postali politično in gospodarsko neodvisni. Mladina si je iz svoje srede izbrala svojega komandanta — odpuščenega borca, ki bo znal kakor v borbi tudi v obnovi pravilno voditi našo mladino. Mladina iz I. rajona je podarila zastavo II. delovni mladinski brigadi. Obljubili so vzesto čuvati podarjeno zastavo, pod katero hočejo obnavljati naše požgane domove. Veselih obrazov se je 44 mladincev in mladink z zastavo na čslu odpravilo na udarniško delo na Vojsko.
Tudi v vas Lokve je šlo 8 mladink na prostovoljno delo. Enako je sklenilo oditi 10 mladink in mladincev na obnovo ceste Postojna-Ljubljana.
Mladina iz idrijskega kotla je s tem dokazala, da hoče zve3to slediti smernicam tovariša maršala Tita, ki nam jih je dal v poslanci na Novo leto.
F. V.
Bovec
VES BOVŠKI OKRAJ SOLIDAREN S TRŽAŠKIMI ANTIFAŠISTI
Takoj, ko sj je razširila vest o fašističnih zločinih v Trstu, se je tudi - v Bovcu ustanovil okrajni stavkovni odbor z zastopniki vseh ljudskih organizacij. Splošna stav. ka je 1. julija zajela vsa podjetja obnovitvenih del po vaseh, na cestah, na žagah, vse mahanične in kovaške delavnice, trgovine in zadruge ter ves promet. Vse zavedno bovško ljudstvo Je pripravljeno gmotno in z živežem podpirati stavkujoče delavstvo.
Tudi 40 kvalificiranih delavcev iz Rezije, zaposlenih na Zagi, so — solidarni z vsem ostalim delovnim ljudstvom — prekinili z de-
lom. Prebivalstvo z Zage je pripravljeno samo vzdrževati te delavce tako dolgo, dokler se splošna stavka nadaljuje.
St. Peter na Krasu
GASILSKA VESELICA
Dne 29. junija so St. Peterčani slavili žegnanje. Gasilci in fizkul-turniki so priredili veselico s plesom. Ta dan je prvič Javno nastopila šentpetrska godba na pihala. Na Titovem trgu je v dopoldanskih urah prav dobro zaigrala nekaj komadov. Osnovala se je šele sedaj pod okriljem prosvetnega društva «Pivka». Največ pohvale gre bratoma Korošec, ki sta se z vnemo in navdušenjem oprijela te naloge ln vztrajno prebredla težave in ovire. Najti, popraviti in preskrbeti je bilo treba instrumente, zbrati med ljudstvom godce. Upoštevati je treba, da večina godcev ni poznala niti godbene teorije. Napravili so tudi stojala za note in podij za dirigenta. Sedaj imajo 25 instrumentov. Upajo pa, da se bo v kratkem orkester povečal. Tako bo imel St. Peter svoj lastni, popoln! orkester in naši muzikanti nam bodo v bližnji bodočnosti pod mojstrskim vodstvom kapelnika tov.
Korošca nudili marsikak Lep dan je privabil t"11" okoličanov ki so se udele»>j' bole na prostem.	„aJl
bila plesišča polna mladih,
Leto
parov.
Gasilci si bodo s čistim d°M*1 nabavili gasilsko opremo. f1^^
niki si pa že dolgo
žogo. Naše žene so ki znaša okrog 30.000 liri obnovi.
., nam'*1
Z
II
Ti
ttlo
tonu
I^Vek	yjl
PRAZNIK SV. PETRA IN PA Prvič po osvoboditvi izpod fašistov smo letos kar najs ^ neje praznovali žegnanje Pn^ podru-ni cerkvi sv. Petra ®	—
la. Na slavnost je prišlo tudi	^
go ljudi iz Sošk; doline in 1 **\er ske Benečije. Na ta praznik . ^ šlte žene in mladinke okrasi grobove padlih partizanov.
Prosvetno društvo «planin^u!Wf imelo v popoldanskih urah i no prireditev s trodejanko * na samce*.	, e
Prireditvi je sledila Pr0: a, bava, med katero so žene in . na zbrale 1200 lir, ki bodo prid stavkujočim antifa*11 delavcem v naših mestih,
Mii f sile,
Osebne izkaznic* - prizivne komisij*
(Nadaljevanje)
Tega protislovja se je zavedla Z.V.U. sama, ki ga je skušala po svojem predstavniku polk. Bow-manu vsaj deloma premostiti in o-militi z dvema ukrepoma in sicer.
z internimi, neobjavljenimi in-strukcijami je polk. Bowman o-dredil, da se imajo za stalno bivajoče pred 1. majem 1945 one osebe, ki so prekinile svoje stalno bivanje v Trstu zadnjih 7 let pred 1. majem 1945, češ da so se taki ljudje samo telesno odstranili iz Trsta, prisiljeni po izbruhu vojnih dogodkov, a da so duševno še vedno ostali povezani s Trstom;
pozneje je polk. Bowman na tiskovni konferenci dne 12. novembra 1945 poudaril da ni treba jemati dobesedno stalno bivanje pred 1. majem 1955 v Trstu, ker da imajo pravico do izkaznice štev. 1 tudi osebo, ki so bile dlje časa odsotne iz Trsta (polk. Bowman ne precizira število let), če dokažejo, da so iz tehtnih vzrokov motale zapustiti te kraje pred 1. majem 1945, da so vedno imele Julijsko krajino za svojo domovino in so imele namen vrniti se, kakor hitro bi ti vzroki odpadli. Po drugi strani pa osebe, ki so se nahajale 1. maja 1945 v teh krajih samo začasno in niso ni. koli nameravale stalno živeti na tem področju, nimajo pravice do takih izkaznic.
Polkovnik Bowman je poudaril, da je treba vsak posamezni primer podrobno preučiti. Dejal je, da Je možno, da se zaradi naglega izdajanja izkaznic vrše razne napako in krivice. Pristavil pa je, da bo Z. V. U. skušala storjene napake člmprej popraviti.
To so pametne misli najvišjega predstavnika Z. V. U. v coni «A», ki bi bile morale služiti njegovim
, -VpftP
podrejenim organom kot r
*i>«
Prtn
P
litaj
tat
Pta
itvt
ta
'loj
ptoi
*tv(
tai
vil
navodila. To pa se gajal°-Osebne izkaznice so se v dveh poslovalnicah: v tel^ ^
V Isiri olvorjene
nove italijanske in brvatske šole
Beograd, IS. Tanjug. — Prosvetni oddelek Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Istro je dosegel lepe uspehe pri svojem vzgojnem delu v Istri.
Na vsem ozemlju Istre so ustanovili celo vrsto osnovnih italijanskih in hrvaških šol. Otvorili so S51 hrvaških šol, katere obiskuje £2.851 di-
Nova italijanska vlada
Rim, 13. AFP — Stlri stranke, demokrščanska, socialističr.a, ko-munstična in republikanska so se sporazumele o novi vladi in so se včeraj ponovno sestale zaradi razdelitve ministrskih položajev.
Neva vlade je sledeče:
Predsednik* ministrskega sveta in notranji minister: De Gasperi, demokristjan.
Zunanje zadeve: Pietro Nenni, ki bo ostal minister brez listnice do podpisa mirovne pogodbe. Do tega časa bo De Gasperi vodil ministrstvo zunanjih zadev.
Pravosodje: Gullo, komunist.
Prosveta:	Gonnella, demokri-
stjan.
Državni zaklad: Corblno, neodvisen.
Finance: Scocaimarro, komunist-
Vojska:	Facchlnettt, republi-
kanec.
Zunanja trgovna: Campilli ,de-mbkr!st!an.
Javna dela: Romlta, socialist.
Povojna pomoč: Sereni, komunist.
Pošta telegraf: Scelba, deaiokil-stlan.
i Sklenili, so, da bo v vlad; tudi en republikanec kot minister brez listnice.
Ministrstva mornarice, letalstva, in kmetijstva Ima v rokah demokrščanska stranka, medtem ko 10 ministrstva za Industrijo ln za doto izročili soclalstom.
De Gasperi bo predložil dokončno listo nove vlade predsedniku republike De Nlcoli.
Voditelj komunistične stranke Togliatti je izjavil, da ne bo član nove vlade, ker hoče posvetiti \ so svojb dejavnost organizaciji stranke.
jakov in 6J) italijanskih Sol, katere obiskuje 6.600 dijakov. Za zgraditev Šolskih poslopij so porabili 6 milijonov lir.
V Istri so po vojni otvorili tudi it hrvaških srednjih šol in 18 italijanskih.
Dosegli so izvrstne uspehe s svojim vzgojnim delom Širokih ljudskih mas. Ustanovili so tudi 116 prosvetnih domov, 11 okrajnsh in 59 vaških čitalnic. Na tem ozemlju jo delovalo 1£0 amaterskih gledaliških skupin, 15 pevskih zborov in »9 glasbenih društev.
Na Reki so otvorili narodno gledališče.
Dobra srca
Godina Alojz je daroval v počastitev spomina umrlega Godine Milana 300 lir v pr.d sirot padlih partizanov.
7,ene tz Spednje Branice darujejo ženi pokojnega Karla Klačarja iz Sv. Ivana 667 lir ln 20 lir za tiskovni sklad.
Namesto cvetja na grob Grgič Vlnkota iz Padrič so poklonile vse organizacije 4.500 lir za pomoč družinam stavkujočih.
Josip Škabar in Pahor Romano darujeta 300 lir za kolonije delav-sk h otrok.
ci v ulici della Valle ter v
ulici'
,£n o't
ta
Carlo št. 2. V zadnjem ime^ nem uradu so se pobude man-a včasih upoštevale, ^ čkrat pa se niso uP°^eva'^,jjil dilo se je, da je prosilec od službujočega zavezniške?* . nika v poslovalnici upošteva* čel polk. Bowman-a in da p lo dovoljeno, da je mogel Pr ^ gleško policijo F. S. S., P° dokazati, da so ga sploh politični vrzroki P‘ p, pred 15 - '20 leti Iz dofr.ač6?® ^ ja (Trst) ali Julijske kraJl%i<* kar so dotičnemu izdali 'z ^ štev. 1. Za ta dokaz je hi'° ^ letanja in napora. Večin0®^. ^ v tej poslovalnici niso bili ^ »: ki dovzetni za pobude P0,lt'. ^l
tpan-a. V poslovalnici v
la:
6iei
J
Ji,
Ultf
Valle pa ss uradništvo spl0*1
ralo na načela polkovnik®■ jf man-a, izražena na omenje® ^ ni konferenci, temveč se j® j samo pismenih navodil, s« nanašala na odsotnost 7 let pred 1. majem 1®^' smo že gori povedali. Sredi u bra 1945 je bila izdaja kaznic za tržaško. preblv® ^ p glavnem zaključena, nak®r^ čel poslovati enoten urad Riva 3 novembre št. 1 z® lZ
ud®*"
tekočih izkaznic za za m® neve prišleke. Ta urad manj 6zi~al na pobude P' man-a, kar velja tudi za ^di 1* vzrok temu je med drug'01 ^ da je uradno glasilo	nj||f
nlkov* že 17. decembra	r\
vedalo ustanovitev poseb®1
dišča, ki bo odločevalo spornjh primerih z osebni® -d rlcnnl. To sodišče pa je 1:1 JV*1 liki posebnih komisij šele z ukazom polk. pc c 'f
t. dne 13. maja t. 1. štev.
terem bomo govorili
(se nadri1
ttADIO TPSJJ*
NEDELJA, 14.
7 pestra glasba;
7.25
7.30 vesti v ital.; 7.45 vesUJ*.
9.30 kmetijska oddaja; 10-'^
iz Sv. Justa; 10.15 pridig® _ 10.30 sv. maša iz Sv. Just®’ ^ , deljski glasbeni spored; **jr!
na glasba; 12.30 pestr®
12 45 napoved časa - ves wji
13 vesti v ital.; 13.15
rod; 13.30 slovenske narod°0^;:)!’i
14' pregled vesti; 14.05 prida ven je; 17.30 otresk® f predavanje; 18.15 simfo®1 vA ba; 19 BRC v slov.; l9‘]-sV>''č ura: skeči; 19.45 plesna f?1 . T časa - vesti v 8 ,.<6® j
napoved
vesti v ital.; 20.30 operna
Odg. urednik DUŠAN
MALI O
FIAT 626 skoraj nove prodaja. Trst, vla P®8^ J
vol.ella 6.
KOMPLETNO SPALNIKOV"::
ti, žimnico iz volne, za 1 derno spalnico, omara z *no valni stroj, radio in mjtl
njo prodam zarad: Raffaele Sanzio 20, I. T ^
--------------------------.	„ vrtoft-
HISO, dvo alt trisobno * po)";
jrajt L,
ekollei Trsta — najr»J* ‘V ali pri Sv. Ivanu — k>*P ipPfl Ponudbe na naslov: vi®
15, Castonzo, p. III.
d.
Z 0. Z.
TRST, Via Roma 22
ima v zalogi PO ZE10IIGODN H CENAH
vse vrste žebljev za mizarje, kolarje,
eevii**'
u»n? ‘umijcv mizarje, kui»*jv' ^ rje In tapecirarje, žico črno, svetlo M kano, pločevino črno, pocinkano ln bakra ter cinkn, veliko izbiro orodja » t ke in higijenskih predmetov, razno'
*o’
piCTllHClvl, '	g,
predmete za gospodinje, veliko izbiro de iz aluminija ln iemajlirane, clektri^116 ^ halnlke, hladilnike, štedilnike kompl«^0^ dele iz litega železa, litoželezno kotle B®'