N a p i s a n o v l a h ke m b r a n j u EVROPSKA KOHEZIJSKA POLITIKA IN KAJ NAREDITI, ČE SO KRŠENE PRAVICE Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pripravilo pomembne informacije o Evropski uniji in o pritožbi ob kršenju pravic. V tem dokumentu lahko najdete naslednje informacije: O Evropski uniji: • Kaj je Evropska unija? • Katere so naloge Evropske unije? • Kako se Evropska unija trudi izboljšati naša življenja? • Katere pomembne dokumente mora Evropska unija pri svojem delu upoštevati? O pritožbi in kršitvi pravic: • Kako se izvaja kohezijska politika? • Kdaj se lahko pritožite? • Kdo se lahko pritoži? • Kaj se bo zgodilo z vašo pritožbo? • Kako lahko oddate pritožbo? • Kje najdete pomoč pri oddaji pritožbe? 3 Kaj je Evropska unija? V Evropsko unijo je združenih 27 držav iz Evrope. Tudi Slovenija je članica Evropske unije. Za besedi Evropska unija pogosto uporabljamo kratico EU. Glavni nameni Evropske unije so: • ohranjati mir, • spodbujati gospodarsko in socialno sodelovanje, • povezovati ljudi, ki živijo v Evropski uniji. Zastava Evropske unije 4 Evropska unija ima veliko nalog EU skrbi, da se vsi držijo enakih vrednot. Vrednota je nekaj, kar ljudje mislijo, da je dobro in prav. EU skrbi, da imamo vsi človekove pravice. To so najbolj pomembne pravice vseh ljudi. Evropska unija skrbi, da imajo države demokracijo. To pomeni, da se v državah EU ljudje na volitvah odločajo, kdo bo vodil državo. EU skrbi, da se vsi držijo zakonov in da zakoni veljajo za vse enako. Zakoni so dokumenti, v katerih so zapisana pravila. Evropska unija skrbi, da vsi spoštujemo različne kulture in tradicije ljudi, ki živijo v državah EU. Več informacij o Evropski uniji v lahkem branju 5 Zemljevid držav v Evropski uniji. 6 Kako se Evropska unija trudi izboljšati naša življenja? EU ima kohezijsko politiko. Politika so načrti, kako želi Evropska unija delovati. Kohezijska politika so načrti, ki se med seboj povezujejo. Dobro je, da se načrti med seboj povezujejo, ker nam tako pomagajo izboljšati naša življenja. S kohezijsko politiko želi EU: • zmanjšati gospodarske in socialne razlike med državami, • zmanjšati gospodarske in socialne razlike med posameznimi deli vsake države, • spodbujati gospodarsko in socialno sodelovanje med državami v EU, • spodbujati države EU, da si med seboj pomagajo, • uresničevati pomembne dokumente EU, kjer so zapisane naše najpomembnejše pravice. Na sliki so roke, ki držijo zastavo Evropske unije. 7 Slovenija je v Evropski uniji. Zato mora Slovenija skrbeti, da se izvaja kohezijska politika. Evropska unija pomaga Sloveniji pri izvajanju kohezijske politike. Izvajanje kohezijske politike pomeni, da: • Slovenija pomaga oblikovati želje in cilje EU za izvajanje Evropske kohezijske politike, • Slovenija naredi načrt, kako bo izvedla cilje za izvajanje Evropske kohezijske politike, • Slovenija skrbi, da se denar za kohezijsko politiko porabi za cilje EU, • Slovenija ugotovi, ali je dobro izvedla cilje Evropske kohezijske politike. V Sloveniji za izvajanje Evropske kohezijske politike skrbi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. 8 EU skrbi, da imamo vsi enake možnosti in da lahko dobro živimo. Zato mora EU pri svojem delu upoštevati dva pomembna dokumenta. Dokumenti so na primer: zakon, osebna izkaznica, zdravniški izvid … Evropska unija mora pri svojem delu upoštevati: 1. Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Temu dokumentu bomo rekli Listina. V Listini so zapisane najpomembnejše pravice ljudi v EU, na primer: • pravica do življenja, • prepoved mučenja, • pravica do svobode in varnosti, • pravica do vključevanja invalidov v družbo. Države v EU morajo poskrbeti, da imamo vsi ljudje, ki živimo v EU, pravice, ki so napisane v Listini. Listina Evropske unije o temeljih pravicah 9 2. Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov. Temu dokumentu bomo rekli Konvencija. V Konvenciji piše, da imajo invalidi človekove pravice in temeljne svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so najbolj pomembne pravice vseh ljudi. Vsak človek jih dobi ob rojstvu in jih ima celo življenje. Pravice so na primer: pravica do življenja, pravica do varnosti in pravica do svobode. V Konvenciji so zapisane tudi posebne pravice, ki jih imajo invalidi. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov Lahko berljiva Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov 10 V Sloveniji imamo Program evropske kohezijske politike med letoma 2021 in 2027. V tem programu je napisano, da se moramo držati Listine in Konvencije. V Sloveniji imamo tudi načrt za upoštevanje Listine in Konvencije. V načrtu piše, kako bo Slovenija upoštevala Listino in Konvencijo. V Sloveniji moramo poskrbeti, da se držimo Listine in Konvencije. Spletna stran programa Evropske kohezijske politike 2021-2027 Načrt za upoštevanje Listine in Konvencije Na sliki je naslovnica povzetka Programa kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. 11 Kako se izvaja kohezijska politika? Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj od Evropske unije lahko dobi denar. Ministrstvo mora denar od EU porabiti za izvajanje kohezijske politike. Denar lahko ministrstvo dobi iz različnih skladov. Na primer: Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod … Skladi zagotavljajo denar v pomoč izvajanju kohezijske politike v državi članici EU. Denar iz sklada se lahko porabi za točno določeno zadevo. Tako Evropska unija poskrbi, da se denar iz skladov porabi za pomoč državam EU, ki ta denar najbolj potrebujejo. S tem denarjem EU skrbi, da se vse države razvijajo. S tem denarjem EU skrbi, da lahko vsi državljani dobro živijo. 12 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj drugim ministrstvom razdeli denar, ki ga je dobilo od EU za izvajanje kohezijske politike. Ko želi ministrstvo denar porabiti za izvajanje kohezijske politike, napiše razpis. Razpis je dokument. V razpisu ministrstvo napiše, za katere stvari se denar porabi. V razpisu je napisano, kdo se lahko na razpis prijavi. Na razpis se prijavljajo tisti, ki vedo, kako denar porabiti v dobro ljudi in za izvajanje kohezijske politike. Slovenija je s pomočjo denarja za izvajanje kohezijske politike uspešno izvedla že zelo veliko projektov. Izvedla je več kot deset tisoč projektov. Projekte so vodili podjetja, občine, organizacije in tudi posamezni ljudje. Na primer: Mestna občina Celje je dobila denar za izgradnjo kolesarskih poti. S projektom izvajajo kohezijsko politiko. Z denarjem so v Mestni občini Celje Na sliki je reklama za zgradili veliko novih kolesarskih stez. kolesarske poti v Celju. 13 Če so kršene pravice, ki so napisane v Listini in Konvenciji, se lahko pritožite. Kohezijska politika mora upoštevati pravice, ki so napisane v Listini in Konvenciji. Če politika ne upošteva pravic, ki so zapisane v Listini in Konvenciji, se lahko pritožite. Pritožite se takrat, ko nekdo naredi nekaj narobe in želite to nekomu povedati. Pritožite se lahko na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Ministrstvo skrbi, da Slovenija izvaja kohezijsko politiko. Več o Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj 14 Kdo se lahko pritoži? Pritoži se lahko vsak, ki sodeluje pri izvajanju evropske kohezijske politike v Sloveniji. Pritoži se lahko vsak, ki misli, da so bile kršene pravice iz Listine ali Konvencije. Pritoži se lahko: • kdor je prijavil projekt na razpis, • kdor je bil izbran na razpisu s svojim projektom, • kdor je sodeloval v projektu. Pritožite se lahko na: • korake, kako je nekdo dobil denar za projekt, • kako je nekdo porabil denar, ki ga je dobil za projekt. 15 Na primer: Zavod je organiziral izobraževanje. Izobraževanje je bilo organizirano in plačano z denarjem iz skladov evropske kohezijske politike. Ana se je želela udeležiti izobraževanja. Ana uporablja invalidski voziček. Izobraževanje je bilo v prvem nadstropju hiše brez dvigala. Ana se izobraževanja ni mogla udeležiti, ker z vozičkom ni mogla priti do sobe, kjer je bilo izobraževanje. Zavod se ni držal Konvencije, zato se je Ana pritožila. Pritožiš se lahko, če je denar prišel iz skladov EU: • Evropski sklad za regionalni razvoj, • Evropski socialni sklad plus, • Kohezijski sklad in • Sklad za pravični prehod. 16 O pritožbi bodo odločali ljudje, ki skrbijo za izvajanje Programa evropske kohezijske politike med letoma 2021 in 2027. Pravimo, da so ti ljudje v Organu upravljanja. Kaj se bo zgodilo z vašo pritožbo? Vašo pritožbo bodo prebrali ljudje, ki so v Organu upravljanja. Ugotovili bodo, ali je pritožba na zadevo, o kateri smejo odločati. Preverili bodo vse dokaze o kršitvi pravic. Če o pritožbi ne smejo odločati, bodo svetovali, kdo lahko o vaši pritožbi odloča. Seznam institucij, ki skrbi za varovanje človekovih pravic v Sloveniji 17 Če Organ upravljanja ugotovi, da so bile kršene pravice, o tem obvesti ljudi, ki so v Odboru za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju med letoma 2021 in 2027. Organ upravljanja obvesti Odbor za spremljanje, kako so bile pravice kršene in kaj morajo kršitelji narediti, da pravic ne kršijo več. Organ upravljanja Odboru za spremljanje ne pove, kdo je kršil pravice in kdo je prijavil kršitelja pravic. 18 Kako lahko oddamo pritožbo? 1) Pritožbo lahko oddate preko elektronskega obrazca: Oddaj elektronsko prijavo 2) Obrazec lahko izpolnite na računalniku in ga pošljete po elektronski pošti na naslov gp.mkrr@gov.si 3) Obrazec lahko natisnete, ga izpolnite na roke in ga po pošti pošljete na naslov: Organ upravljanja za Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Kotnikova 5 1000 Ljubljana Slovenija 19 Potrebujete pomoč pri oddaji pritožbe? Če potrebujete pomoč pri oddaji pritožbe, lahko pokličete na: 080 20 23 med 9:00 in 12:00 uro od ponedeljka do petka. Klic je brezplačen. Več informacij o pomoči Na sliki je Ema. Ema vam lahko na spletni strani www.evropskasredstva.si pomaga. 20 Druge pomembne informacije Če se pritožite na Organ upravljanja, se še vedno lahko pritožite tudi drugam. Pritožite se lahko v Sloveniji in tudi na Evropsko komisijo. Pritožite se lahko tudi osebi ali organizaciji, ki krši pravice. Seznam institucij, ki skrbi za varovanje človekovih pravic v Sloveniji 21 O teh informacijah Informacije v tem dokumentu so napisane v lahkem branju. Napisane so za vse, ki težje berejo in težje razumejo prebrano. Informacije so napisane v moški obliki. To pomeni, da pišemo tako, kot bi govorili z moškim. Informacije so kljub temu namenjene vsem ljudem. V dokumentu sledimo priporočilom za pisanje lahkega branja v slovenščini. Priporočila so objavljena v knjigi Lahko je brati: Nasveti za lahko branje v slovenščini, 2. zvezek. Zato v dokumentu uporabljamo Slovenski znak za lahko branje. © Slovenski znak za lahko branje: Zavod Risa. V dokumentu sledimo tudi priporočilom Evropske unije za pisanje lahkega branja. Priporočila so napisana v knjigi Informacije za vse. Zato v dokumentu uporabljamo tudi evropski znak za lahko branje. © European Easy-to-Read Logo: Inclusion Europe V dokumentu so uporabljene fotografije in ilustracije, ki so brezplačno dostopne na spletu. Fotografije in ilustracije smo pridobili tudi na spletni strani Freepic in Lahko je brati. 22 Evropska kohezijska politika in kaj narediti, če so kršene pravice Avtorica priredbe: Živa Jakšić Ivačič Strokovni pregled: mag. Jerneja Stanišič in mag. Petra Potrpin Bertole. Testni bralci: Blaž Kern, Aljaž Bohinc Hušič, Andrej Tehovnik in Darko Pejić. Strokovna podpora testnim bralcem: Vlasta Stupar in Kristina Stražišar. Jezikovni pregled: Marjanca Scheicher Oblikovanje: Oblikovalski studio 76, Marko Bradica s. p. Izdal: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Za založnika: dr. Aleksander Jevšek, minister Elektronska izdaja. Informacije so dostopne na: https: //evropskasredstva.si/lahko-branje/ Ljubljana, 2023 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 169376259 ISBN 978-961-96425-1-1 (PDF) 23