Papež Pij X. Sveta katoliska cerkev ima zopet papeža, čoln sv. Petra krepkega krmiiarja. Pij X. se imenuje novoizvoljeni papež. Ko se }e v Rimu izvedelo za izvolitev, nastalo je nepopisno navdušenje. In to navdušenje se širi po celem katoliškem svetu, kajti o novem papežu gre glas, da se mož odlikuje po veliki svetosti, dobrem sreu in milem obnašanju. Mi štajerski Slovenci prinasamo novemu papežu v udanosti svoja srca in kličemo: Živel papež Pij X.! Naš škof pozdravljajo novega papeža. Takoj, ko se je izvedelo, da je dobila katoliška cerkev zopet svojega vidnega poglavarja, izdali so naS prem. knez in Skof pastirsko pismo, ki v navdušenih in v znesenih besedah tolmači veliko veselje našega nadpastirja in ž njim cele lavantinske vladikovine nad izvolitvijo novega papeža. Slove pa to pismo: V Gospodu Ijubljeni škofljani! Naznanim vam veselo vest. Papeža imamo v osebi Njih eminence prečastitega gospoda kardinala Jožefa Sarto, ki si je pridejal ime Pij X. S temi prepomembnimi besedami je naznanil najstarejši kardinal dijakon zgodovinsko znamenitega dne 4. avgusta tekočega leta z velikega balkona nad vrati Vatikanske bazilike na svetopeterskem trgu težko fiakajoči množici izid volitve novega papeža. Takoj so zadoneli zvonovi vseh rimskih cerkva in švicarska straža je oddala na svojih mestih strele veseija Brzojav jt hipno raznesel preveselo vest, je bliskoma oznanil zgodovinski dogodek po vsem Sirnem svetu. Že četrti volivni dan je stopil v konklavu, ki se je začel v Vatikanu dne 31. julija ob 5. uri popoldne, dekan svetega kardinalskega zbora v spremstvu najstarejSega kardinaia mašnika in najstarejsega kardinaldiakona pred Njih eminenco prečastitega gospoda kardinala Jožefa Sarto ter mu je stavil prevažno vpraSanje, ali sprejme postavno izvolitev za poglavarja katoliške cerkve. Po kratki, goreči molitvi in pobožnem vzdihljaju k Bogu je sprejel visoki vpraSanec izvolitev ter je dobil v tistem trenotku črez vso cerkev popolno oblast in sicer neposredno od Kristusa kot njegov vidni namestnik na zeralji. To je najvišja čast, ki jo more človek doseči na zemlji, je pa obenem tudi najtežje breme, ki ga mora nositi. Novoizvoljeni papež so si pridejali blagodopeče in nadepolno ime Pij X, pod katerim hočejo cerkev Kristusovo, to je vidno diužbo vseh pravovernih kristjanov, kot njen najvišji duhovnik blagoslavljati in posvečevati, kot njen nezmotljivi učenik učiti in kot njen najvisji pastir voditi in vladati. Po sprejetju izvolitve in po napovedi imena so si sveti oče oblekli papeSko obleko, so zasedli svoj prestol ter so sprejeli prvo izjavo vdanosti in zvestobe od tistih, ki so jih izvolili za poglavarja naše svete cerkve. Kardinali so pokleknili pred njih ter jim poljubili roko, na kar so jih sveti oče )jubeznivo objeli. Ta izraz vdanosti in spoštovanja so očetje kardinali ponovili pozneje na razlifimh krajih Se drugo- in šs tretjekrat. Po tem genljivem prizoru so novoizvoljeni sveti o6e v veličastni baziliki sv. Petra prvikrat slovesno podelili apostolski blagoslov urbi et orbi, to je večnemu mestu Rimu in celemu svetu. V prejšnjih časih so stopili novoizvoIjeni papeži na zunanji balkon velike dvorane pri cerkvi sv. Petra ter so od tam podelili vernemu ljudstvu svoj prvi najvišeduhovniški blagoslov. Papež Leon XIII. neumrljivega sporaina pa so takoj pri svojem blagoslovu, ki so ga dali dne 20. febr. leta 1878 v dvorani Pavla V., opozorili na izredni položaj svete cerkve, kar so storili zdaj tudi njih neposredni naslednik. Kakor je bil prvi javni čin novoizvoljenega rimskega papeža blagoslov. tako bodi vse njihovo vladanje pod božjim varstvom in z božjo pomočjo trajen blagoslov za vse krščan.-tvo, za ves človeški rod. — Pač iskreno in ponižno se moramo, preljubi škofljani, zahvaliti Kristusu Jezusu, božjemu ustanovitelju in nevidnemu poglavarju naše svete Cerkve, za veliko milost, da aas ni predolgo pustil osamljenih sirot. V najkrajSem času je usliiial naSo milo prošnjo ter je izpolnil svojo apostolom dano slovesno obljubo, ki smo jo siišali brati v mariborski stolnici dne 26. julija tekočega leta pri slovesni sv. maSi za srečno izvolitev novega poglavarja svete Cerkve, po drugih župnijskih cerkvah pa dne 2. avgusta pri službi božji za dober izid volitve novega papeža — obljubo namreč: Non relinquam vos orphanos; veniatn ad vos. Ne bom vas zapustil sirot; k vam bom priSel. (Jan. 14, 18). V svoji neskončni dobrotljivosti je Gospod sveti rimsko - katoliski Cerkvi podelil zopet najvišjega pastirja, ki bo po svoji gorefinosti za naSe vzveiičanje njemu vedno prijeten, nam pa po modrem vladarstvu v čast najsvetejšega Imena vsekdar častitljiv. Da pa bodo Njih Svetost papež Pij X. po goreči vnemi za naSe izveličanje ostali Gospodu Bogu vedno prijetni in nam po modrem vladarstvu v čast najsvetejSega Imena vsekdar častitljivi, hočemo neprestano prositi sv. Duha in pa delivca modrosti in umnosti, sv6ta in moči, učenosti, pobožnosti in strahu božjega, da podeli sv. očetu Piju X. svojo vsemogočDo pomoč. Po prejemu tega pastirskega lista se naj po vseh župnijah pol ure praznično zvoni in v nedeljo potem se naj v vseh župnijskih cerkvah v zahvalo opravi slovesna služba božja z ambrozijansko zahvalnico Te Deum, h kateri se naj prijazno povabijo tudi veleslavni c. kr. uradi. Vrhutega se naj v kanonu svete maSe povzamejo zopet besede una cum famulo tuo Papa nostro Pio; v litanijah pa se naj iznova opravlja navadna molitev za papeža, da se vsem^gofini večni Bog usmili svojega služabmka, naSega vrhovnega pastirja, ter jih vodi po potu večnega življenja, da bodo z njegovo pomočjo želeli in z vso močjo storili, kar je njemu, troedinemu Bogu, dopadljivo. Življenjepis novega papeža. Prej so se novoizvoljeni papež imenovali Jožef Sarto ter so bili patriarh v Benetkah. Rojeni so bili kot naistarejši lzmed osem otrok dne 2 junija 1. 1835 v Rsese, v Skofiji Treviso ter so stari sedaj 68 let. Dne 10. nov. leta 1884 so bili imenovani za škofa v Mantovi. Papež Leon XIII., blagega spomina, so jih dne 12. iunija 1883 povzdignili v kardinalsko čast ter jih 15. istega meseca imenovali za patriarha v Benetkah. Dne 25. nov. 1894. leta so kot patriarh obhajali slovesni vhod v cerkev sv. Marka v Benetkah. Od dne 12. do 15. majnika 1900 so praznovali v cerkvi sv. Jurija na otoku velike slavnosti v spomin stoletnice, odkar so bili dne 14. marcija 1800 v Benetkah izvoljeni kardinal Barnabas Chiaramonti R. S. B. za papeža Pija VII. BivSi kardinal in patriarh Sarto si je pridobil po svoji milosrčnosti in neutrudni delavnosti za slavo božjo in pravo srečo svojih Skofljanov vsestransko spoštovanje, ljubezen in vdanost. Kaj čuda, da so ga prednik Leon XIII. imeli za najsposobnejSega moža, ki bi naj po njihovi smrti zasedel prestol sv. Petra. Ko se je patriarh temu začudil ter dejal, da bi ta visoka služba presegala njegove moči, so dejali Leon na to: Mi vemo, da bi vi cerkvi izvrstno služili, za to imate vse potrebne lastnosti. V Gospodu ljubljeni Skofljani! Po izpodbudnem vzgledu častitljivih očetov kardinalov se hočemo tudi mi novoizvoljenemu poglavarju sv. Cerkve, našemu sv. očetu papežu Piju X, z veseljem pokloniti s tem, da zdaj tukaj v pričo Kraija večnosti, ki v tabernakelju v podobi kruha prebiva in kraljuje, slovesno obljubimo: vidnemu kralju nebeškega kraljestva na zetulji vsekdar in povsod skazovati spoStovanje, ljubezen in pokorSčino. Da, Njih Svetosti svetemu očetu papežu smo dolžni najzvestejSe spoStovanje kot svojemu najvisjemu dnhovniku, o katerem pravi berilo pri sv. maši za izvolitev novega papeža: Vsak veliki duhovnik, vzet izmed ljudi, je za ljudi pcstavljen v tem, kar je božjega, da prinaSa darove in opravlja daritve za grehe, ki more sočutje imeti z onimi, ki so nevedni in v zmoti ... In nihče si ne jemlje časti, ampak kogar Bog pokliče, kakor Arona. (Hebr. 5, 1—4). Dolžni smo Njih Svetosti papežu najvdanejšo Ijubezen, kot svojemu najviSjemu učeniku, katerega so očetje vesoljnega vatikanskega zbora v slovesm seji dne 18. julija 1870 na podlagi svetega pisma in neprestanega ustnega izročila proglasili nezmotljivim, kedar govori iz svoje učiteljske stolice, to je, kedar odločuje v svoji službi kot učenik in pastir vseh kristianov vsled svoje najvišieapostolske oblasti o verskih ia naravnihnaukih, katere mora verovati vsa Cerkev. Vtem slučaju so rimski papež z božjo pomočjo,ki je bila obljubljena sv. Petru, deležni tiste nezmotljivosti, s katero je božji Vzveličar obdaril svojo Cerkev z ozirom na odloke v verskih in nravskih resnicah. Raditega so take razsodbe rimskega papeža neizpremenljive že same na sebi, ne da bi potrebovale še pritrdila corkve. Njih Svetosti svetemu očetu papežu smo dolžni tudi najzvestejso pokoržčino kot svojemu vrhovnemu pastirju, kateremu veljajo besede ustanovne listine o prvaStvu sv. Petra: Pasi moja jagnjeta! Pasi moje ovce! (Jan. 21 15—17). S temi večno znamenitimi besedami je podelil najvišji Pastir vseh vernikov, Kristus Jezus, svojemu vidnemu namestniku na zemlji neomejeno vladarsko oblast nad vso sveto Cerkev. Kot dobri hvaležni otroci od Boga nam dane matere svete Cerkve hočemo svojega skupnega očeta papeža Pija* X. iz vsega svojega srca in iz vse svoje duSe spoštovati, ljubiti in ga ubogatf. Obenem hočeino s psalmistoin za njih goreče moiiti: Gospod jih naj obvaruje in ohrani pri življenju ter jih naj osrečuje na zemlji, pa jih naj ne izda v voljo njih sovražnikov. Gospod naj jim da pomoč na mestu njih bolečin. (Ps. 40, 34). Jezus Kristus, ki je rekel: Ogenj sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, kakor da se vname (Luk. 12, 49), naj svojemu namestniku na zemlji, papežu Piju X. podeli milost, da med ljudstvi sveta ohraniio ogenj ljubezni do Boga in do bližnjega, ogenj bridkosti in nadlog pa da pogasijo ali vsaj njegovo moč ublažijo in koristno ukrotijo. Sv. Marija, deviea mogočna in usmiljena, sv. Mihael, varuh svete cerkve, sv. Jožef, zaSčitnik cerkve in krstni patron novoizvoljenega poglavarja cerkve, sveta prvaka apostolov Peter in Pavel, sv. Pij, patron novega rimskega papeža, in vsi angeli in svetniki božji, pomagajte vidnemu vladarju kraljevstva božjega na zemlji in prosite za njega, da vse, ki so izročeni njegovi najvisji pastirski skrbi, vlada in varno vodi po kraljevem potu resnice in pravice, čednosti in vzveličanja! Vi pa, bratje, rastite v milosti in spoznanju Gospoda našega in Vzveličarja Jezusa Kristusa! Njemu bodi čast zdaj in vse vekomaj! Amen. Dano v Mariboru. na praznik sv. Dominika, dne 4. avgu3ta 1903. M ihael, knez in ikoL