Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja,|t ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.	>
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. SI.
V Ljubljani, v torek 10. aprila 1894.
Letnilt XXII
Krščanska šola.
Govor princa Lichtensteina na zborovanju katoliškega šolskega društva na Dunaju.
(Dalje.)
4. Šola in socijalna preosnova.
Seveda se moramo varovati vsake jednostranosti. Ne smemo se udati zložni in površni veri, da je krščanska omika že rešena s samo preosnovo šole ; to bi bilo prav tako neresnično, kakor če bi mislili, da ozdravimo bolno človeštvo s samimi narodno-go-spodarskimi preosnovami.
Ne, gospoda! Oboje je potrebno: preosnovati šolo in preosnovati narodno gospodarstvo.
Hodimo v tem za vzvišenim vzgledom očeta vsega krščanstva, za Leonom XIII. S svojo okrožnico „Rerum novarum" nam je dal navodilo, kako rešimo socijalno vprašanje; po teh navodilih pridejo duhovniki in posvetnjaki naravnost do svojega cilja ; Ni ga pa menda vprašanja, s katerim bi se bil sv. Oče tako neprenehoma bavil in o katerem bi se bil tolikrat in tako odločno izrekel, kakor o šoli; tako že leta 1878., precej potem, ko je bil izvoljen, v nekem pismu do svojega kardinala - namestnika o rimski osnovni šoli in njenem brezverskem značaju; nato v dolgi vrsti let svojega slavnega vladanja v mnogoštevilnih pismih do Škotov najrazličnejših narodov in dežel, do škofov na Ogerskem, Portugalskem, Bavarskem in v Ameriki.
„Ne opusti ničesar", piše Leon XIII. nekemu škofu v Lusiani, „da pridobiš mojim otrokom katoliške šole. Šolska soba je bojišče, na katerem se ima odločiti, ali naj obdrži družba svoj krščanski značaj. Šolsko vprašanje je za krščanstvo vprašanje za življenje in smrt."
Razkristijanjenje šole se je v naši moderni omiki pričelo mnogo pozneje, kakor odpad od gospodarskih in socijalnih predpisov krščanstva. Ker pa je naša vera, božji nauk našega Odrešenika, nedeljiva celota, ki se ne da porabiti le za posamezne slučaje v življenju krščenih narodov, zato trpi povsod škodo, ako jo izpodrinejo tudi le z jednega mesta. Ako pa zmaga le na jednem polju, pridobiva potem zmago za zmago na celi vrsti.
Pred prevratom I. 1789. je bila šola na Francoskem skozi in skozi verska; in vendar je grozovito propadalo ljudstvo v veri in nravnosti, dokler ni pre-vrglo kraljevega prestola in začelo ostudno preganjati sv. Cerkve.
Kako naj si razlagamo ta na videz nelogični, vsemu razmišljevanju nasprotujoči zgodovinski razvoj ? Tako pač, da je odpad burbonskih kraljev od socijalnih predpisov in zakonov krščanstva popolnoma omajal versko prepričanje francoskega ljudstva.
Stara vlada je pač priffržavši vsebine oropane srednjeveške oblike postala novoveška plutokracija z vsem, kar se je drži in se vanjo zajeda.
Radi sramotne, dolgotrajne denarne zadrege je pokončal državni zakladnik lepo vravnavo družbe, ker je prodajal mojsterska mesta, in v obrtnijo je vtihotapil kapitalizem. Iz istega uzroka je razdejal državni zaklad po prehudih posrednih in neposrednih davkih kmečki stan in njegovo prihodnjost pripravil ob pogum.
Okrog prestola pa se je sukal neprodirno gost krog bogatcev, ki so ločili prestol od koprnečega, stiskanega ljudstva, vladarja in ljudstvo jeduako gu-1 li z odrtijo, s kraljevskih posestev zakupi, s carinami in državnimi zakupi, ter si po svaštvu pridobili že iz davna ubožano, od posestva ločeno, od
državnih pokojnih živeče visoko plemstvo. Nekdanji levdniki so opustili svojo opravo, ki jim je bila pretežka; tolsti borzni junak je zlezel vanjo ter se prelevil v viteza.
Že „La Bruyčre" piše sto let pred prevratom: „Si le financier manque son coup, les courtisans disent de lui: c'est une homme de rien, un ma-loutru; s'il reussit ils lui demandent sa fille." „Ako se denarnemu velemožu ponesreči njegova sleparija, pravijo dvorniki o njem: ta človek je nizkega rodu, zloben tepec; ako se mu je posrečila, prosijo gaza roko njegove hčere."
Ta v izbornih verskih ljudskih šolah in vseučiliščih vzgojeni francoski narod je postal pod „ancien regime"-om do cela duha Voltairejevega in brezbožen, prevrgel prestol in altar in molil boginjo pameti. Ta narod je sicer ob splošnem klanju pomoril tudi dvaintrideset velikih zakupnikov in morda prav toliko bankirjev, toda temelja in podslomb kapitalizma se ni dotaknil, tako da isti kapitalizem na razvalinah nasilja, katero se ali da podedovati ali sploh misliti, do današnjega dne v deželi panamskih sleparij vedno dalje širi svojo premoč, ki vedno huje tlači.
Življenje kakega naroda pač ne trpi nobenega nasprotja med naukom in življenjem, nobenega prepada med nravnostjo in zakonom. Ne more služiti Kristusu in mammonu hkrati. Kakor hitro mu omejite obzorje na zemljo in njene dobrote, izgubi vzlet, ki dviga dušo k Bogu. Njegovo oko postane kratkovidno in taji nebesa, o katerih gaučš duhovniki.
(Dalje sledi.)
LISTEK
Svatopluk,
knez velikomoravske države.
Napisal Frant. Kameniček. Z dovoljenjem pisateljevim pre ložil S. S.
Prva večja država po kraljestvu Samovem, na tleh dandanašnje Avstro Ogerske je v srednjem veku Velika Morava. Imenuje se v prvi četrtini IX. stoletja in je trpela do konca X., ko so jo v neznanih bojih pred 1. 906 zrušili Mažari. — Obsegala je v začetku Moravo v današnjih mejah in na izhodu ogrsko Slovakijo do Visoke Tatre, kjer je za Moj-mira I. Velikomoravskega, vladal paganski dedni knez Pfibina s sedežem v Nitri.
Dudik šteje k Vel. Moravi pozneje tudi del Pa-nonije okolo Blatnega jezera, če tudi seje ta zemlja smatrala za fevd nemške države.
O vladanju prvega velikomoravskega kneza, že imenovanega Mojmira L, nimamo skoro nobenih poročil, a gotovo je skoro, da je bilo njegovo vladanje bogato na činih, ker je bil nemškemu cesarju neprijeten sosed. Znano je samo, da je 830 pregnal Pfibino z njegovega dela Ntranskega — in da je pregnani knez bil prijazno sprejet v Panoniji od cesarja Ludovika Nemškega; v I. 846 pa govorijo
viri o prvem navalu nemškem na Moravo, pri katerem so Nemci pregnali Mojmira se stola in njegovega sinovca Rostislava kot vasala nemške države posadili nanj. Hrabri Rostislav si je priboril 1. 855 od Nemcev posebno samostalnost ter uredil državo tako, da je štela k najmočnejšim srednje Evrope. Razširjanje krščanstva po Moravi in njegova popolna zmaga nad poganstvom — zasluženje sv. bratov solunskih Cirila in Metoda — spada pod njegovo vlado. S tem si je zagotovil Rostislav, stolujoč v staroslav-nem Velehradu v narodu večen spomin. Nobeden velikomoravskih vladarjev ni razumel potreb svojega naroda, kakor on, a vlada je bila istotako zrušena s silo.
V Nitri je v tem času vladal njegov bratranec Svatopluk, mož poln slavohlepja, kateri se je zvezal proti njemu 1. 870 s Karlmanom Korotanskim, nezakonskim sinom Ludovika Nemca, da bi ga pahnil s prestola — Rostislava so v boju z zvijačo vjeli, oslepili in vrgli na Nemškem v ječo do smrti. Zakladi njegovi so se odvedli v Korotan. — Oskrbovanje Morave se je poverilo avstrijskima grofoma Viljemu in Englšalku, vladarjema vzhodne krajine, zakaj Nemci Svatopluku niso verovali, nasprotno — vjeli so ga in odvedli v ječo v Regensburg (871). Ko so se pa Moravani pod Slavomirom vzbunili, vedel si je Svatopluk pridobiti pri Nemcih toliko zat; anja, du so mu dali vojsko, s katero bi naj po-
koril svoje rojake. Pridrl je do Velehrada; tam pa je izdal nemško vojsko, podal se k Moravanom, porazil Viljema iu Englšalka tako, da sta oba padla v bitki ter se sam polastil vlade v Moravi 871. Oskrbovanje Avstrije prevzel je Aribo.
Z dvojno izdajo torej je dosegel Svatopluk prestol moravski; prvič je izdal svojega strica Rostislava in drugič Nemce. Etično se ne more odobravati ne prva, ne druga, patriotično se mu odpusti prva za drugo in obe se razlagata iz njegovega hrepenenja po vladi in junaških činih. Na prestolu moravskem se je obdržal tudi proti Nemcem, ki so se bojevali ž njim ua severu in jugu celo 872. 1. zmagal je in sklenil ž njimi po daljšem pogajauju mir v Forchheimu (874), v katerem ga je eesar v resnici pripoznal kot vladarja Velike Morave. Samostalnost njegove države je bila potrjena kakor tudi njegovo gospodstvo nad Češkim in drugimi slovanskimi zemljami, katere bi si še s časom morebiti pridobil. Panonije še takrat ni dobil, akoravno je bila po smrti Koceljovi (874) za to ugodna priložnost. Pripadla je k nemški državi kot fevd*) pod osebno gospodstvo Karlmanovo.
Cehi pa so bili že takrat v tesnejši zvezi z Moravo, ker je pre Svatopluk hitro po svojem nastopu vzel za ženo hčer ali sestro svojega vrstnika češkega
*) V češčini stoji odumrt' — fallgut, slovenske besede ne vem in je tudi ni najti.
C V; >Y, O
Govor poslanca g. prof. Franca Šukljeja
v državnem zboru dne 5. aprila.
Državni proračun.
Moji častiti gospodje! O budgetu se v današnji debati ni skoraj uič govorilo in reči moram, da se mi ta zdržljivost zdi jako lahko umljiva. Jaz mislim, da so postavke državnega proračuna tako utemeljene, da jih ni treba resno več utemeljevati.
Častita opozicija, ki je v odseku bila zastopana deloma po jako strokovnjaških članih, je to na jako znamenit način konštatovala.
Karakteristično je, gospodje moji, kadar se je s strani opozicije v pokritju predlagala kaka sprememba — če me spomin ne moti — se je to zgodilo v takem smislu, da se je hotelo številke ne pomanjšati, temveč povišati. Častiti tovariš gosp. Kaizl je pri jedni priložnosti se izjavil v budgetnem odseku : .Naš budget boleha za kroničnimi preostanki."
Gospodje moji! Nekaj resnice je v tem izreku, ali jaz mislim, da preostanek v budgetu je pač taka bolezen, da se že prav dobro prenese. Zares čudno se je stvar premenila. če se pomisli nazaj na deset let, v čas, ko sem jaz vstopil v to visoko zbornico, se je tedaj, ako si pogledal v slovstvu okrog, kako delo ali strokovni list vzel v roko, Avstrija slikala kot država s kroničnimi primanjkljeji, iu kako je danes ?
Računski sklepi kažejo že nekaj let jako znatne prebitke. Ravnovesje v financih se je doseglo, do-čim skoro v vseh drugih državah sveta se kaj neprijetno kaže primanjkljej v državnem proračunu. In tukaj mislim, da je dolžnost hvaležnosti, če se pri tej priliki spominjamo moža, katerega previdnosti in vztrajni odločnosti se imamo poleg domoljubja avstrijskih narodov in njih požrtvovalnosti v prvi vrsti zahvaliti za zboljšanje avstrijskih financ. Bilo je v vročini hudega boja — in to mnogo opravičuje — ko se je izustila zlobna beseda o .poljskem gospodarstvu" v državi. In jaz mislim, če se vzame današnje poročilo finančnega odseka v roke, da mi bodo pritrdili vsi, katerim je resno za red v državi, da naša stara država še nikdar ni imela boljšega gospodarstva.
Ali v tem oziru ima častiti gospod poročevalec popolnoma prav v svojem jako poučnem poročilu, če kaže na velike troške — mislim, da je to na 5. strani — ki bodo v bodoče še obremenili naš budget. Jaz sem popolnoma njegovih mislij, da je nujno potrebno previdnosti in pravočasne skrbi za naš budget vzlic momentannemu redu, in jaz bi temu, kar on navaja, še nekaj pristavil v utemeljitev teh mislij. Treba bode, da znatno povišamo naše izdatke pri nekaterih naslovih. Tukaj naj opozorim na postavko, katera je velicega pomena, če tudi se v budgetu tako malo izraža in se je v tej zbornici tako malo omenila. To je postavka .Sanitetna služba", katero najdete skrito v poglavju 7, nasl. 2 potrebščine.
Kacega pomena je zdravstvena služba, za to imamo dober dokaz lansko leto, ko se je z energičnim izvrševanjem zdravstvene službe posrečilo, omejiti kolero na Galicijo in jo premagati vzlic neugodnim razmeram.
Če hočemo pa to zdravstveno službo ne morda dalje razvijati, temveč le ohraniti na sedanji višini, potem je neobhodno potrebno, da se ta postavka znatno poviša.
Kako so pa stvari sedaj ? Kakšno stališče in kakšno nalogo imajo organi zdravstvene službe, v
kneza Borivoja. Ta je bil krščen v Moravi in se je naslanjal na svojega močnejšega soseda ne samo iz verskih, ampak tudi iz političnih ozirov, da bi se ubranil podložnosti nemške.
Po miru forchheimskem je vladal Svatopluk precej mirno do 1. 883, ker nemiri v Nemčiji niso dovoljevali spuščati se v razmere v Moravi. S Karl-manom Korotanskim in po njegovi smrti (880) s sinom Arnulfom je živel v dobrem prijateljstvu; Arnulfovemu sinu je bil celo kum. Se le, ko so se dorasli sinovi Viljema in Englšalka proti avstrijskemu Aribu potegovali za gospodstvo, nastal je med Sva-toplukom in Arnulfom razpor in sovraštvo, ker je on podpiral Ariba, ta pa sinova padlih grofov. Cesar Karol Tolsti je odločil za Ariba in Svatopluk, ki je bil zmagonosno odvrnil napad Bolgarov v svojo državo in zatrl domačo zaroto zoper sebe, imel je uvesti Ariba na Avstrijsko. Učinil je to z dosti silno vojsko, s katero je porazil sinove Viljema in Englšalka ter jih izgnal iz dežele. Zatekli so se k Arnuliu v Korotan in ta jih je radovpljno sprejel pod svoje zavetje. Svatopluk je zahteval, da se izročijo in se pri tem med drugimi pritožil čez Arnulfa tudi, da je ta bil vzrok napadu Bolgarov na Veliko Moravo. Iz tega je nastala vojna, v katerih je Svatopluk v letih 882 in 884 posebno hudo napadal Panonijo in spravil Arnulfa v veliko zadrego.
(Dalj. *W
prvi vrsti okrajui zdravniki? Država od njih pred vsem zahteva, da dovrši najtežje, najdaljše in najdražje vseučiliščne študije, da so doktorji vsega zdravilstva; nadalje se od njih zahteva, da napravijo težavni fizikatski izpit in očitno se vidi tendenca, da jih hočejo porabiti popolnoma jedino za sanitetno službo in jim bolj ali manj zapreti postranski zaslužek prakse. Ta tendenca je opravičena, ali kakšno plačilo daje država? Prosim, ti funkcionarji so v X., le nekateri v IX. činovnem razredu, to se pravi: možje, ki so si pridobili doktorstvo, katerih služba je združena s težavami in nevarnostmi, imajo službo in plačo okrajnega tajnika, kateri se jemljo izmej kvalifikovanih podčastnikov. Jaz mislim in izrečem že pri tej priložnosti, da se to mora pre-meniti. Za zdravstveno službo se bode moralo bolje skrbeti; treba bode okrajne zdravnike prestaviti v IX. oziroma VIII. Činovni razred. Morda bode dobro, da se stavi neki vmesni član mej deželnimi zdravstvenimi referenti in okrajnimi zdravniki, ali gledč na množeče se posle omenim samo zakon o živilih, ki bode jako pomnožil naloge sanitetne službe, bode tudi potrebno, da se pri centralnih uradih nekaj primernih močij boljše plačuje.
Ne zdi se mi času primerno, da bi sledil svojemu neposrednemu govorniku na ponrišče valute in zatorej popustim budgetarni del svojih izjav in pre-idem na politično polje.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. aprila.
Rusinski klub se je razbil. Minoli četrtek so rusinski poslanci imeli posvetovanje, kako stališče naj zavzemajo nasproti sedanjemu političnemu položaju. Pokazalo se je dvojno povsem različno mnenje. Nekateri so za to, da klub podpira vlado in hodi. kolikor je moč, v sporazumljenju s Poljaki, drugi so pa zahtevali, da pojdejo Rusini v opozicijo. Profesor Romančuk je izjavil, da on drugače ne ostane v klubu, da pojde v odločno opozicijo proti vladi. Ker se je videlo, da se sporazumljenje doseči ne da, se je klub razšel. Rumančuk najbrž vstopi v mladočeški klub, kdo morda vstopi v poljski klub. Kateremu se bode pa znabiti ugodneje zdelo, da ostane divjak. Za ru-sinsko narodnost pač ne bode ugodno, rusinski poslanci niso več jedini, kajti že sedaj so jo tako prezirali, Icakor bi Rusinov ne bilo v Avstriji, še bolj jo bodo v prihodnje.
TJpokojenje vseučiliškega profesorja Bresztgnszkega. Našim čitateljem je znano, da je vlada hrvatska upokojila profesorja Bresztynszkega samo zaradi tega, ker se v političnem oziru ni strinjal ž njo. Vseučiliška mladež je sedaj izdala izjavo, v kateri proti temu protestuje in nazivlje ta korak težek udarec za vseučilišče in veliko krivico proti gospodu profesorju. Vseučiliška mladež dobro ve, da je temu činu hrvatske vlade treba iskati uzroka zunaj profesorskega delovanja Bresztjnszkega, ker je on jako učen, reden in značajen mož. S skrbjo gleda mladež na bodočnost včeučilišča, ko pri nameščevanju in umirovljenju več ne odločujejo znanstveni, temveč drugi oziri. Vseučiliški mladeži ne more biti vse jedno, koga dobi za učitelja in je zatorej na svojem shodu due 8. aprila sklenila pro-tostovati proti vladnemu postopanju.
Kossuth II. Mažarski listi poročajo, da bode drugi sin Kossuthov Franc prevzel nekako politično nasledstvo svojega očeta. Nastanil se bode na Ogerskem. Mažarski narod se je prepričal, kakor zagotavljajo mažarski listi, da ima odlično zmožnost in velik značaj v sinovih Kossuthovih. Obnašala sta se taktno in v najraučnejšem položaju vsacega zadovoljila. Narod je srečen, da je spoznal Kossuthova sinova, kakoršna sta v resnici. Listi napovedujejo, da bode Franc Kossuth postopal prav v duhu svojega velicega očeta. Franc Kossuth bode popolnoma zastopal Kossuthove ideje. Poklican je, da prevzame nekako vodstvo mažarskega naroda. Nad tem se ne bo nikdo na Ogerskem izpotikal., da nima ogerskega državljanstva. Sploh pišejo ogerski listi, kot bi Kossuth imel sedaj za očetom zasesti ogerski prestol. Ta stvar pa ima svoje resno lice. Mažari bodo jeli odločneje delati za popolno odločenje od Avstrije. Zato je pa dolžnost državnikov tudi naše državne polovice, da se na vse pripravijo, treba bode zares misliti, je li umestna državna oblika za našo državo dualizem.
Civilni zakon na Ogerskem. Ogerska zbornica poslancev je danes zopet začela zborovati. Vlada se boji za svoj obstanek. Skrajna levica pride s predlogi, katerim ne bode več ustreči. Zahtevala bode, da se Kossuthove zasluge še uvekovečijo s posebnim zakonom. Gotovo bodo se pri tem govorile M'.f.ri, katerih vlada ne bode smela mirno po-
slušati. Če pa se upre skrajni levici, pa padejo njene proticerkvene predloge. Zatorej pa vladni „Nemzet" prigovarja poslance, naj nikar z drugimi stvarmi ne ovirajo posvetovanj o civilnem zakonu. Pri tem pa vladni list trdi, da je večina za civilni zakon že v gospodski zbornici zagotovljena. To je pač pesek v oči. Mnogi člani gospodske zbornice že tako ne bodo marali glasovati za vlado po dogodkih poslednje dni. Liberalcem seveda ni ugodno, da je malo upanja, da bi prodrli s civilnim zakonom. Baš Kossuthovo slavlje je muogo pripomoglo, da vlada ne bode dosegla svojih namenov. Liberalna vlada se nikakor ne more dolgo obdržati.
Srbija. Srbska vlada misli v kratkem razpustiti sedanjo skupščino, ker ž njo več vladati ne bode mogoče. Dala je prefektom in občinskim predstojnikom že nekatere navode, kako naj postopajo pri novih volitvah. Naročila je mej drugim, da naj pri sestavljanju seznamov volilcev nikar se ne ozirajo na davčne pnklade. Več radikalnih volilcev vsled tega zgubi volilno pravico. Na ta način se menda nadeja vlada spraviti v manjšino radikalce. Seveda se bode še poslužila tudi drugih sredstev. Občine se pa baje mislijo ustaviti vladni zahtevi. Stvar morda še pride pred državni svet, ki je po večini radikalen. Težave bode vsekako vlada imela, ako bode hotela zmagati z naprednjaki in liberalci, ko je večina dežele še vedno na strani radikalcev.
Pruski Poljaki so glasovali za nov vojaški zakon in vladi pripomogli do zmage, ker so se nadejali, da kaj dosežejo za-se v narodnem oziru. Nemški listi so že tudi dolgo napovedovali, da vlada misli poljščini dati večje pravice v šoli. Sedaj se je poljščina smela le zasebno gojiti. Te dni je pa izdal minister ukaz, da se bode poljščina učila v poljskih krajih za tiste otroke, ki se morajo učiti veronauka v poljščini na srednji stopinji najdalje dve leti po dve uri na teden. To je gotovo jako malo in otroci se bodo jedva čitati naučili v materinščini. Nenaravno je pa že to, da se na najnižji stopinji ne sme poučevati v poljščini. Poljaki seveda niso zadovoljni s to pridobitvijo in nekateri že premišljajo, če je li umestno, da tako zvesto podpirajo vlado. Vidi se, da se pruski vladni krogi še vedno drže načela, da se Poljaki morajo popolnoma ponemčiti.
Revščina na Španjskem je silno velika. V Andaluziji je na tisoče ljudij brez dela in jela. Nekatere občine so nekaj časa podpirale stradajoče, dokler se niso njih blagajnice izpraznile. Več ljudij je že lakote umrlo. Vlada namerava začeti nekaj javnih del, mej drugimi jedno gledališče za boje z biki. Toda s tem ne bode še dosti pomagano. Sploh pa vlada ne hiti z delom. Ze v januvarju se je sklenilo, da se začno dotična dela, ali se še sedaj niso začela, ljudstvo pa strada. Država pa dosti tudi storiti ne more, ker je sama zakopana v dolgove. Sploh so pa revščini krive nezdrave lastninske razmere kakor v Italiji. Treba je velicih narodnogospodarskih in agrarnih reform, katerih se pa sedaj vladajoče stranke ne marajo lotiti, ker se boje vsake žrtve. Brez žrtev s strani posedajočih stanov je pa vsako zboljšauje nemogoče. Pomanjkanje bode leto za letom večje.
Socijalne stvari.
Židovsko vprašanje.
Zadnjo soboto teden so v Krakovem v židovskem oddelku naStradomju in Kažmjera v množicah se zbrali ljudje in v mraku jeli pobijati okna židovskim hišam, pustošiti njihove predajalnice in sploh podirati, kar so mogli. Še-le vojaštvu se je posrečilo razgnati napadovalce. Strahovit krik je nastal vsled tega po celem Izraelu; židovski listi kriče in jokajo, da je groza. Ravno to soboto se je pričela slovesnost Ko-šcjuškova in takoj so porabili to priliko nasprotniki slovanski, da so jeli sumničiti Poljaki, očitati jim slepost, fanatizem in kedo ve, kaj še.
Lep vzgled so nam, kako se je treba potegniti za svoje. Nekaj pobitih židovskih šip jim razgreje kri! Gotovo tudi mi ne odobravamo pouličnih suro-vostij, toda ko čujemo o njih, smatramo tudi za svojo dolžnost pozvedovati, kaj je bil neposrednji vzrok tej razdraženosti dobrega, mirnega poljskega ljudstva, kateremu je le prevelika njegova krotkost vzrok, da se židje tako šopirijo mej njimi. In nato imamo točen in vsakemu razumljiv odgovor. Evo ga! — — — Veliki teden so praznovali židje praznik »hamana". Za nje je tedaj veliko veselje, oblačijo se v maškare in kričoč se potepajo po mestu. Zid je vedno nesramen, toda če jo vesel, mu nesramnost ne pozna mej.
Tako je ob zadnjem „hamana" se napravil neki sin Izraelov v obleko katoliškega duhovnika, ki gre previdet bolnika; pred njim pa je mlad ži-dek oblečen za strežnika nesel svetilnico in zvonil. Vsi so mislili, da gre res duhovnik obhajat, zato so poklekali iu ga sploh spoštljivo pozdravljali; četa vojakov je po vojaški pozdravila, policaj v službi je salutiral, toda ko je žid šel mimo njega, opazil je slabo skrite pejse, (skodrane lase pri ušesih) in ga je spoznal. Ustavil ga je, toda tu so prihrumeli z vseh koncev mesta židje, in so obkolili policaja; nesramni bogokletnež je pa ušel.
Policaja so židje vrgli ob tla in ga bili; ako bi ne bili prihiteli finančni stražniki, bi ga bili potokli do smrti.
Te besnosti židovske kristjani niso pozabili in kamor koli si prišel, si videl, kako je ljudstvo razburjeno proti njim. Zadnjo soboto se je ta razburjenost javno pokazala. Vse mesto Krakovsko je bilo o priliki Košcjuškove slavnosti na večer razsvetljeno, samo židovski oddelek je bil po večini teman. To je še bolj razdražilo ljudstvo in posledica tega so bili popisani izgredi.
Sedaj jih je vojaštvo ustavilo, toda s tem nikakor ui ustavilo srda kristjanov proti Židom; brez dvojbe se,bodo taki prizori še večkrat ponavljali in sicer dotle, dokler ž:dje ne spoznajo, da hočejo kristjanje ostati gospodarji na lastnih tleh in da si ne dade od pritepencev sramotiti svoje vere. Židje so dolgo mirno izsesavali krščansko ljudstvo; tudi najgorje krivice niso vzbudile vspešne reakcije; toda vselej, kedar so židje v svoji predrznosti jeli napadati krščansko vero, tedaj se je vzbudila speča samozavest v ljudstvu in se pokazala često v požarih in krvi. Predrznost in nesramnost židovska provzro-čujeti — antisemitstvo in dokler se židje v tem ne poboljšajo ali postavno ne prisilijo k spremembi, ne bo rešeno židovsko vprašanje.
Slovstvo.
Hrvatski učitelj. Broj 7. V Zagrebu 1. aprila 1894. — Ta številka je praznično okičeua ter prinaša na prvi strani v lepem rudečem okviru sliko novega zagrebškega nadškofa dr. Posiloviča. — Med drugim gradivom pričenja z zanimivo Koreničevo razpravo: Konferencije šolskih nadzornika, v kateri pisatelj pojasnjuje, da sedanje ljudske šole ne vstrezajo svojemu namenu.
Argo. Zeitschrift fiir kraiuische Lanleskunde. — St, 3. tego znanstvenega lista objavlja naslednje raznovrstne, zanimive tvarine: Reiseskizzen aus Italien. — Die Felsenburg Lueg iu Innerkiain (s sliko gradu). — Die Lueger Grotte. — Eine Vereins-sitzung in Laibach im Jahre 1694. — Die Privi-legien der Stadt Stein. — Poleg tega kot prilogo šest listov, narisanih z raznimi starinami in posameznostmi predjamsketra gradil.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. aprila.
I
t Andrej Alijančič.
I
Po dolgem hudem bolehanju je umrl dne
9. aprila opoludne v Celovcu naš rojak preč. gospod And rej Alijančič, stolni kanonik in dolgoletni odbornik družbe sv. Mohorja. Pokojnik se je porodil dne 21. novembra 1813. leta v Kovoru na Kranjskem ter bil v mašnika posvečen dne 2. avgusta 1838 leta. Vestno in marno je opravljal mnoge posle svoje duhovne službe. Bil je tudi knezo-škofijski duhovni svetovalec lavantinske škrfije in ko je leta 1888 praznoval svojo zlato mašo, bil je imenovan papeževim hišnim prelatom in častnim komor-nikom. Dolga leta je bil tudi dekan celovške škofije. — Mnogo je skrbel na ubožce in celovška Vincen-cijeva družba žaluje ob grobu jednega najzaslužnejših svojih udov. — Iskreno je ljubil svoj slovenski rod, bil dolga leta odbornik Mohorjevi družbi ter rad podpiral narodna podjetja. Dal Bog svojemu zvestemu služabniku večno plačilo v nebesih ! Pogreb bode v sredo ob polu 3. uri popoludne.
(Zahvala grofa Hohenwarta.) Za zaupnico se je zahvalil grof Hohenvrart v ljubezujivem pismu blejskemu dekanu, vč. g. J. Razboršk u, v katerem pravi, da „ga je zaupnica gledd števila in gled4 kakšnosti podpisov jako veselila in da jo umeje ceniti po njeni popolni ceni". Potem pa pristavlja lepe besede: B S p r e j m i t e , prosim, zagotovilo, da se bom trudil, kar naj-
bolje bom^pogel, zastopati koristi svojega volilnega okraja in naše drage domovine, dokler mi Bog za to daruje m o č i j."
(V mašuike bode posvečenih) v lavantinski škofiji letos sledečih 16 gg. bogoslovcev : Četrtoletniki: Janez Čemažar iz Selc, dekauije Loka; Jožef Jan-žekovič iz Polenšaka, dekanije Ptuj; Portunat Končan iz Žalca, dekanije Celje; Franc Kovačič izVer-žeja, dekanije Ljutomer; Martin Pirtovšek od Svetega Martina na Paki, dekanije Braslovče; Proskar Karol iz Polja, dekanije Kozje; Rožman Alojzij od Ljutomera, dekanije Ljutomer; Sket Miha od Svetega Križa pri Slatini, dekanije Rogatec; SijanecA. od Sv. Križa na murskem polju, dekauije Ljutomer; Šlamberger Lovro iz Hajdine, dekauije Ptuj; Ter-steujak Ernst od Sv. Barbare pri Vurbergn, dekanije Maribor na levem bregu Drave. — Tretjelet-niki: Jožef Cede iz Griž, dekanije Celje; Janežič Rudolf od Sv. Nikolaja pri Ljutomeru, dekanije Velika Nedelia; Anton Novak iz Šoštanja, dekanije Šaleška dolina; Jakob Palir iz Zibike, dekanije Šmarije.
(Slovenske paralelke v Celju.) Iz nekega pisma priobčenega v Celjski Vabtarici, ki ga je pisal rajni Šmejkal voditeljem nemške stranke v južnem Šta-jeru, izvemo, da je načelnik nemške levice dr. Russ bil naprošen od nemške stranke na Češkem, naj glede slovenskih paralelk v Celju skupno postopajo. Taka skupnost nam ne pomenja pravičnosti!
V Trstu, Gorici in Rovinjn) so dobili vsi, ki so v sodnijski službi, zaukaz, da se morajo v teku jednega leta priučiti slovenskemu, odnosno hrvatskemu jeziku v govoru in pisavi, ako želijo pri sodniji ostati — v pro-tivnem slučaju jih odpusti iz službe. Da je ta zaukaz zadel kot strela iz jasnega neba primorske italijanske časopise in njih prijatelje, ni potrebno niti spominjati. Koliko časa bodo pa Italijani potrebovali, da se priuče slovanščine — je odvisno od n|ih dobre volje. Sicer naše mnenje pa je, da se Lah ne bode nikoli privadil slov. jezika, da bi mogel v njem pošteno uradovati. Slovenci in Hrvati pa potrebujejo le takšne moči, ki bodo res kos svojim nalogam, ne le polmiši in poltiče. Zob vremena nam dokaže, kakšen plod rodi to seme! Toda za pravični ukaz smo iz srca hvaležni!
(Dolenjski železnici.) Komisijski vlak, ki je šel v soboto iz Ljubljane do Straže, vrnil se je ob 7. uri 31 minut (južni kolodvor) v Ljubljano. Sestavljen je bil iz štirih osobnih voz I. oziroma II. razreda. Vožnja se je vršila brez vsacih zaprek in je proga skozi v dodelanem stanju ter tir v redu položen. Na posameznih postajah ogledali so si s tem vlakom vozeči se višji železnični uradniki stavbe, važnejše naprave in objekte. V Novem Mestu bil je za tem postanek in obed. Vožnja je trajala blizu tri in pol ure, vračunši zamudo mej vožnjo. — Ker bode ta nova proga, ki se otvori s 1. junijem, smatrati kot glavna proga, ona na Kočevje pa kot stranska, vozili se bodo potniki do Straže s prvotnim vlakom, onim v Kočevje namenjenim pa bode na Grosupljem se v drug vlak presesti. Glede prihodnjega vožnega reda za osobne vlake čujejo se že zdaj obče želje, da bi odhod bil iz Ljubljane če ne že zjutraj, vsekako pa opoludne vsaj za jedno ah poldrugo uro kasnejši, ker je občinstvu — domačemu kot zunanjemu — le-ta čas bolj prikladen. Nadejamo se, da bode tako prometno vodstvo kot glavno ravnateljstvo državnih železnic potrudilo se, uvaževati drage volje opravičene želje občinstva in jim po moči vstreči.
(t Fr. V. Weber.) Dne 5. t. m. je umrl v vestfalskem mestecu Nieheimu 811etni pevec prekrasnega eposa „Dreizehnlinden". Rajni je nad ne-brojno tolpo piskačev svoje domovine neprimerno visoko. Ljubezen do svojeaa doraovja, njegove zgodovine, trezna razsodnost, pred vsem pa neomah-ljivo katoliško prepričanje ga dičijo. Nemci nimajo sedaj nobenega pesnika, ki bi se mogel meriti z veličino Weberjevo. Rodil se je pesnik 1. 1813 v Alhavznu na Vestfalskem. L. 1838 je postal doktor zdravilstva. Bil je od 1. 1861 naprej deželni poslanec. Njegovo zadnje pesniško delo je kmečka povest BGoliath" z 1. 1892. Naj v miru počiva!
(Iz Dnbice bosanske) 8. aprila: Lepa večidel suha zima jo prešla, pomlad je tu. Včeraj smo slišali ku-kovico, in drevje je v početku cvetja in zelenja. Toplote je bilo včeraj 18 Reaum. v senci, presuho je že za polje .. hvala B gu za tako toplo vreme, drugače bi bilo hudo živino, sena je Itak težko
dobiti. — Tukaj se bo napravila fabrika za sladkor. Sestavilo se je društvo, da bode zložilo potrebno glavnico s pomočjo vlade. Sladkorna pesa se bode sejala na veliko, zdaj fabrika v Doboju ne more vse porabiti. Zato bodo mogli le nekaj sejati, dokler se tu ne naredi fabrika. — Tudi most čez vodo Uno se bo gradil drugo leto; potrebne preiskave se že vršijo. To je pri vedno naraščaiočem prometu jako potrebno delo. Stroške bode nosila največ Bosna, nekaj hrvaška ozir. ogerska vlada. Pri sladkorni fabriki bodo imeli prvo besedo tujci — bogati Nemci, katerih je eden vpisal 20 0 tisoč gld. vplačati. Nadejamo se pa vsejeduo velike koristi za poljedelce, ker žito se ne splača sejati, saj je koruza še zdaj po 90 kr. mernik, pšenica pa malo bolje. — Turki imajo sedaj svoje praznike BBejram", postili so se mesec dnij, pa lenarili in veliko trošili. Zelo so že propadli; pri njih je veliko siromaštvo.
(Seja občinskega sveta ljubljanskega) bo v sredo dne 11. aprila ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu je tudi pravnega in osebnega odseka poročilo o Predovičevi ponudbi glede prostora za prašičji sejem.
(Včerajšnji živinski somenj) je bil jako živahen. Prignali so 737 konj in volov, 193 krav iu 37 telet. Tudi tujih kupcev je bilo precej.
(Rožica.) „Narod piše iz Zagorja ob Savi v včerajšnjem listu mej drugim to-le: „Mi ne delamo prepira, pač pa naš župnik in njegov kapelan, ki pajepremlad, da b i k a j v e č b e s e d i o njem z g a b 1 j e v a 1 i." Moška beseda je ta; za 28letne premlade g. dopisnik ue zgublja besedij, mi pa — zani ne!
Telegrami.*
Dunaj, 9. aprila. V neki bližnji opekarni začelo je 3000 delavcev štrajk, ker jim ne dovolijo povišanje plače.
Dunaj, 10. aprila. V zbornici poslancev sta danes pri podrobni budgetni debati govorila Mladočeha Breznovsky in Vašaty v češčini proti poglavju „Dvor". Ministerski predsednik Windischgratz je izrekel bridko obžalovanje zaradi tega. Oba govornika sta naglašala lojalnost češkega naroda, kateri ministerski predsednik pozna iz lastne skušnje. To lojalnost bi pa bila lepše pokazala, da nista izjavila, da bodeta glasovala proti poglavju „Dvor". Izjava ministerskega predsednika je vzbudila vsestransko odobravanje in ploskanje, le Mladočehi so burno ugovarjali. Bil je grozen hrup. Pri glasovanju v tem poglavju so Mladočehi glasovali nekateri proti, drugi pa za.
Dunaj, 10. aprila. Nekaj sto strajku-jočih delavcev opekarne v Inzendorfu je dopoldne vdrlo v bližnjo tovarno terracottnega blaga in zahtevalo s silo, da tamošnji delavci popuste delo. Hitro na pomoč poklicana policija napravila je red.
Praga, 9. aprila. Del delavcev Richar-dovega rudnika v Hodovu je začel štrajkati. Prišlo je do izgredov proti nepovoljnemu oskrbniku. Ljudje so metali kamenje v pisarno. Morala je posredovati žandarmerija.
Praga, \0. aprila. Oblastvo je razpustilo včeraj shod delavcev v Plznju. Ker ni mogla policija vzdržati reda, so se vojaki poklicali na pomoč. — V Daudlebu je bil boj mej delavci in žandarmi in so poslednji že bili v nevarnosti. Morali so rabiti orožje. Tri delavce so ranili z bajoneti.
Budimpešta, 10. aprila. Predno je danes zbornica poslancev prešla na dnevni red. je predlagal poslanec Babo Kolanszky z izrazom hvaležnosti in spoštovanja do viteškega kralja italijanskega in italijanskega naroda za sočutje skazano povodom smrti Kossuthove izreči zahvalo. Na to je pristavil ministerski predsednik mej odobravanjem, da mejsebojno izražanje simpatij kaže, da se prijateljstvo, ki veže oba vladarja, razteza tudi na oba naroda. Proti Helfyju, ki je grajal vlado, ker se ni udeležila Kossutho-vega pogreba, in očital posamičnim ministrom, da so s svojimi odredbami žalili čuvstvo naroda, je izjavil ministerski predsednik, da so vsi ministri jednoduštio postopali, da on odklanja vsak razgovor o tem in prevzame popolno odgovornost. Ko je pravosodni minister še zavrnil očitanje, da se je nezako-
nito postopalo, je zbornica prešla na dnevni red.
Pariz, 9. aprila. Osebo, o kateri se je mislilo, da je postavila bombo pred restavracijo Foyot, so spoznali za blazno in so jo oddali v bolniški oddelek jetnišnice.
Carigrad, 9. aprila. Znan hotel d'An-gleterre je po noči popolnoma pogorel. Človek ni nobeden zgorel.
Buenos Ayres, 9. aprila. Portugalske ladije so odšle, preskrbljene z živežem. Vse brzojavke iz Brazilije se zabranjujejo.
Buenos Ayres, 9. aprila. Ne potrjuje se, da bi Rio Grande bili vzeli. Po telegramu iz Rio de Janeiro so Peirotove čete zopet vzele Kuritybo.
Že 2o let se premovana želodčna tinktura Iekarja Piccolija v Ljubljani rabi zaradi blagodejnega vpliva in jo zaradi nizke cene (steklenica 10 kr.) lahko rabijo ubožci in bogatinje.	581 10 10 — 9
Umrli no:
7.	aprila. Uršula Jenko, kajžarica, 60 let, Kravja dolina št. 11, kron. vuetiea možganske mrene. — Terezija Košir, mokarica, 72 let, Krojaške ulico 4. ostarelost. — FranCiška Klančar, vpok. poročnika žena, 73 let, Stari trg 4, omeh-čenje možgan.
8.	aprila. Frančiška Perko, krojačeva vdova, 69 let, Florjanske ulice 16, ostarelost.
V bolnišnici:
6.	aprila. Anton Zidar, gostač, 73 let, gangraena pedis dextra.
7.	aprila. Jakob Cesarič, črevljar, 60 let, plučni emfizem.
Tujci.
6. aprila.
Pri MaUiu: Jelinek iz Brna. — Handl, Just, Sehaffer, Glas, t Dunaja. — Rechfeld, Mayrgiindter iz Gradca. — Hoiser iz Celja — Arko it Ribnice. — Goldenzweig iz Trsta. — Kroneisen iz Celovca. — HofTmann iz Kočevja,
Pri Slonu: Baroninj* Beust, Georgina Fux iz Badena pri Dunaju. — Wolfer in Geiringer z Dunaja. — Lewy iz Trsta. — Ernest Kollinann iz Ščavnice. — Josip Kollmann iz Gradca. — Fiseher iz Budimpešte. — Leitner iz Lienca. — Alešovec iz Opatije. — Menzel iz Liberce. — Tunchetti iz Vidna.
Pri bavarskem dvoru: Schneider s Češkega. — Sehmidt iz Rajhenburga.
Pri avstrijskem caru: Medved iz Št. Jurja._
_Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
Stanje
zrakomer. t mm
7. U. zjut. 2. u. pop. 9. a. zvee.
737'4 737.5 737.5
toplomere po Celtiju
8-0 17-0 10'6
Veter
si. vzh.
Vreme
del. jasno
jasno
o 5
i B
S S
0-70 dež
Srednja temperatura 11-9 za 3'3 nad normalom
Stanje avstr o-ogerske banke
dne 7. aprila 1894.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
436.308.000 (-f- 7,665.000) 280,326.000 (+ 808.000) 149,926.000 (.+10,333.000) 25.836.000 (— 153.000)
gld.
Kovinski zaklad „ Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna
rezerva	gld.
Državnih bankovcev je v prometu gld. 227,845.000 (— 3,070.000)
45,954 000 (— 8.297.000)
Nenavadno velik, 9 mesecev star

iz čistega plemena bernardlnskega je na prodaj.
„ Več pov6 lastnik g. Martin Flšer, logarski uradnik, v Sneperkn, p. Stari Trg pri Bakeku. 210 3—1
Nalaganje kapltalov.
4% zastavna pisma
društva, ustanovljenega 1842.
Pupilarno varna, fatlranja prosta,
kavoljsko sposobna, tudi za vojaške ženitvene kavcije porabljiva.
Hlpotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in kmetska zemljišča.
Hipotekama vrednost: Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotekarnega pokritja gld. 253 33.
Varnost prve vrste z do prve polovice njih vrednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško - kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksekucije.
Ta zastavna pisma dobtS se vselej po dnevnem kurzu v
J. C. Mayer-ja menjalnici
v Ljubljani. 17812-6
St. 3631.
211 1-1
las
o oddaji bikov-plcmenjakov belanskc (cikaste) pasme.
Deželni odbor kranjski odda konec meseca aprila t. 1. nekaj bikov- plemenjakov belanske (cikaste) pasme in sicer v prvi vrsti občinam in le če bi se teh ue oglasilo zadostno število, tudi zasebnim živinorejcem.
Prošnje za bike p* š jejo naj se do 22. aprila t. 1. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani.
Pogoji, pod katerimi se biki oddado, so:
1.	Bik se mora pravočasno prevzeti v Ljubljani pri Bavarskem dvoru.
2.	Pri prevzetju bika mora se zanj plačati polovica nakupnih stroškov.
3.	Prejemnik bika se ima zavezati, da ga bo imel dve leti za pleme in da povrne po 5 gld. za vsak mesec, če bi ga iz kakoršnegakoli vzroka, vedno pa z dovoljenjem deželnega odbora, pred pretekom 2 let prodal. Nasprotno pa bo deželni odbor dovolil nagrado 20 gld., če se bo bik rabil najmanj 4 mesece čez 2 leti za pleme, za vsak nadalnji mesec pa po 5 gld.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 7. aprila 1894.
Botro se izplai?i papir za nalaganje.
6°!0no bolgarsko
obrestljivo in povračljivo.
hipotekama posojilo.
V zlatu
Tfinntl>knrnn zagotovljeno s prvohi-1II|IUI1 (1(1.1 IIU poteko na železnici Bu-
ščuk-Varna in Kasplčan-Soflja-Klstendll
in na (iristanišča Burgas in Varno.
Se more podražiti, Ijf
8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo.
Popolno davka in pristojbin
ni>Acln za sedaj in za vso prihod-Jly [U «»IW njosl.
DoiiaSa P0 se<^aDjem kurzu okolu 6\, od-
po sedanjem stotka.
men j ar nični
delniški družbi
Po dnevnem kurzu dobi se pri
,XKEercur', t
58 40-10
Dunaj,
Wo 11 z e 11 e 10.
Polonica, Vilar
v Dobu
3>- Štefan Divjak
zdravnik v Prevojah
zaročena.
Dob, 3. aprila J894.	212 1
Za gasilna društva!
Ravnokar je izšla za gasilna društva neizogibno potrebna knjiga:
Službeni red in vadbeni predpisi
za gasil ua društva kranjske zaveze,
spisal A. C. Achtschin.
Cena tej knjigi znaša za člaue gasilnih društev kranjske zaveze 1 krono, za nečlane pa 2 kroni; po pošti 20 vinarjev več.
Naročbe vsprejema podpisanec, kateri ima v zalogi tudi sledeče tiskovine za gasilna društva iu sicer vse vezane, namreč:
Službeni zapisnik.........1 gld. 55 kr.
Sejni zapisnik..........1 „ 40 „
Blagajnična knjiga........1 „ 80 „
Osnovnik............1 „ 55 „
MAT. GERBER
(Josip C. Gerber)	204 3-2
založnik trgovine s papirjem in knjigoveznice v Ljubljani.
D u n a j 8 k a borza.
Bn6 10. aprila.
Papirna renta 5%, lr;> davka Srebrna renta 5%, 16% davka . , Zlata renta davka prosta . . , . i% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akeije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski eekini .........
Nemških mark 100......
98 gld. 50 kT.
98 119 97 1013 353 124 9 o 61
30 20 95
50 80 92 88 12 V,
Dn6 9. aprila.
Ogerska zlata renta 4l>	, ,
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .
Državne sreeke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. oar. zem. kred. banke 4 %
kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld.'......199
St. Genois srečke. 40 gld.......70
118 gld. 95 „
10 15
kr.
148 158 197 98 97
60 25 50
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	142 gld. 75 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 . 55 „
Rudolfove srečke, )0 gld.......22
Salmove srečke, 40 gid....... 74
VValdsteinove srečke, 20 gid......50
Ljubljanske srečke.........23
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	152 , —
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gi. st. v.	2940 . — .
Akeije južne železniee, 200 gld. sr. . .	107 „ 90 ,
Papirnih rubeljev 100 .......	134 „ 12'/.,,
75
25
«Sar Nakup ln prodaja SXt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
,,M ID K C U
UllolIzBile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh §pekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 'Va