Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Konferencija.) Dne 13. julija 1895. je bila v poslopji 1. mestne petrazrednice v Poljskih ulicah konferencija slovenskih in slovensko-nemških Ijudskih šol. Predsednik, c. kr. okrajni šolski nadzornik g. prof. Levec jo otvori s pozdravom na gosle in na učiteljstvo. Posebno prisrčno pozdravi prečastitega g. kanonika Andreja Zamejca, kateri se kot ud c. kr. mestnega šolskega sveta vedno zanirna za napredek in povzdigo ljudskega šolstva. Poteni irnenuje svojim namestnikom ravnatelja g. Fr. Hubada ter prebere imenik učiteljev in učiteljic, ki imajo pri konferenci sklepalen glas, smejo voliti in voljeni biti. S pravico aktivne in pasivne volilne pravice je navzočnih 41 učnih raoči. Na predlog vadničnega učitelja g. Fr. Gerkmana se izvolita zapisnikarjerna E. Gangl in J. Janeži č. G. predsednik omenja, da se je šola za korigende v prisilni delavnici tekom zadnjega šolskega leta uvrslila v področje njegovega nadzorovanja. Ko narn prebere in razloži važnejše ukaze oblastev, poroča nadalje t:iko-le: Slavni zbor! Ob jako neugodnih razmeiah se je danes sešla okrajna učiteljska konferencija slovenskih in nemško-slovenskih Ijudskih šol v Ljubljani. Velikonočni potres, ki je tako hudo zadel naše stolno inesto, prijazno Ljubljano, vsekal je tudi našemu mestnernu šolstvu hude rane, katere bode težko in le počasi prebolelo; kajti vsled polresa se je moralo ob najugodnejšein času na vseh niestnih Ijudskih šolah celih 6 tednov ustaviti popolnorna ves pouk. A tudi pozneje, ko so se poinirili razburjeni duhovi in smo zopet začeli rnisliti na šolo, bilo je možno s pouknin pričeti sanio v 23 razredih, ostalo pa je brez vsega pouka 37 razredov in otroški vrtci in to saino v f)odročji niojega nadzorovanja; o nemških ljudskih šolah molčim. Vsled tega ostane okoli 7O°/o šolske mladine celih 5 mesecev brez vsega pouka, in ker nas skušnja uči, da šolski otroci že ninogo pozabijo med navadnimi velikimi počitnicami, potem si lahko mislimo, kako zanemarjene otroke dobiiao s prihodnjim šolskim letotn zopet v šole. Vsega mestnega učiteljstva čaka zatorej jako važna in težka naloga, da z umno razdelitviju učne tvarine, s pametno porabo učnega časa, z napoinim poučevanjem navzlic tern žalostnim razmerani prihodnje leto skuša doseči predpisaai ur-ni smoter. V tem obziru prejmo šolska vodstva v kratkem od c. kr. mestnega šolskega sveta potrebna ukazila, in potern bode naloga učiteljskim zborom na vsaki šoli, da določi za vsak razred, kaj se je letos zamudilo, kaj se niora prihodnje leto ponoviti, in kako je v teh izrednih razmerah postopati pri pnuku, da se popravi letos narejena škoda. Ljubljana ima tako skušeno, razurnno in vestno učiteljstvo, da sem prepričan, da se prihodnje šolsko leto z vsem naporom in vso marljivostjo loti svojega težavnega dela, ki ga čaka bodisi pri pouku, bodisi pri vzgoji. Zakaj ne sarno pouk. ampak tudi vzgoja je mnogo škode trpela vsled zadnjega potresa. Mnogo rodbin nima svojega stanovanja, otroci pohajajo brez dela, brez varstva in nadzorstva po javnih prostorih in igrališčih in vsaj prve tedne bode učiteljstvu innogo posla, predno otroke privadijo spet na staro dobro disciplino. Toda, kakor sein že rekel, upam, da vse to se doseže in popravi v jednern, ali vsaj v dveh letih. Saj smo tudi prejšnja leta zaradi otrovnih bolezni časih imeli neprostovoljne počitnice po več tednov, a z dobro voljo in marljiviin delovanjem je vselej učiteljstvo vsaj v jednem letu poravnalo vse zamude in nedostatke, ki so nastali vsled tega tudi pri pouku in vzgoji. Velikonočni potres pa je mestno ljudsko šolstvo hudo udaril tudi s tem, da je nekatera šolska poslopja močno poškodoval, mestno dekliško osemrazrednico pa popolnoma vrgel na cesto. Res, da se škoda na I. in II. raestni deški petrazrednici popravi do jeseni; pričakovati je, da se tudi rnočno poškodovano šolsko puslopje pri Uršulinkah do jeseni popravi tako, da se bodo mogle odpreti ondotne šole, v katere zabaja okoli 4O°/o ljubljanske ženske šolske mladine, vender takorekoč brez podstrešja ostane mestna dekliška osemrazrednica. Posrečilo se je sicer c. kr. mestnemu šolskemu svetu ob cesti na Rožnik za to šolo najeti za tri leta stanovanja. A to poslopje leži preoddaljeno od šolskega okoliša pri sv. Jakobu, v bližini Uršulinskih šol in je združeno še z druzimi neprilikami. Mestna občina, s pot.resom sania hudo zadeta, bode morala za to šolo zidati posebno poslopje, in morebiti, da se posreči, v ta namen od dežele dobiti in prezidati sedanje redutno poslopje. Na vsak način bode to vprašanje mnogo novcev stalo mestno občino, zlasti ker mora skrbeti tudi za to, da primerno nastani ohe nemški ljudski šoli, in da dozida že pričeto dvorazredno ljudsko šolo na Barji, ki se prihodnje leto v novem poslopji izpremeni v dvorazrednico. Tako se v tern kritičnem času nad mestno občino hudo maščujejo zamude, katere je zakrivila pri šolskih stavbah poprejšnja leta. S svojim bivširn kolegom Wallnerjem sva se zadnja leta mnogo trudila v c. kr. mestnem šolskem svetu, da bi pripravila mestno občino do tega. naj zida za tiste svoje šole, ki so nastanjene v privatnih hišah, posebna šolska poslopja. Toda najin trud je ostal brez uspeha. Zdaj pa mora mestna občina v najbolj kritičnem položaji, ko ji je novcev trositi na vse strani, resno misliti na to, da si postavi najmanj troje ali vsaj dvoje novih šolskih poslopij. Ta žalostni položaj mestne občine pa je toliko bolj obžalovati, ker je zdaj še menj upanja, da bi se v Ljubljani kmalu ustanovile prepotrebne deške in dekliške meščanske šole, ki bi seveda mestni občini naložile tudi nekaj novčnih žrtev. Ustanovitev vsaj dveh meščanskih šol pa se meni zdi v Ljubljani nujna potreba in to iz več razlogov. Najprej je omeniti, da so zdanje osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani z ozirom na šolsko novelo 1. 1883. in k tej noveli izdanega izvršitvenega predpisa naravnost nezakonite, zakaj po šolski noveli bi se morala vsaka taka osemrazredna ljudska šola takoj izpremeniti v petrazredno Ijudsko in v trirazredno meščansko šolo, kar se pa v Ljubljani doslej še ni povsod zgodilo. Deška meščanska šolaje pa v Ljubljani nujno potrebna tudi zategadelj, da bi razbremenila prenapolnjene srednje šole. V Ljubljani vstopi vsako leto mnogo dečkov samo v srednje šole, ker nečejo ponavljati višjih razredov ljudskih šol, meščanske šole pa nimajo na razpolaganje. Tem učencem je samo do tega, da dosežejo gotovo fizično starost, da ugode svoji šolski dolžnosti in da inorejo potem prestopiti k trgovini ali obrtu. Ti dečki, ki vstopijo v srednje šole nimajo namere te šole dovršiti, ampak v njih prebiti samo 2—3 leta, in baš zato so taki elementi srednjirn šolam pravo breme. Da je meščanska šola na razpolaganje, hodili bi takšni dedki, ki si pozneje izvolijo trgovski ali obrtni stan, gotovo rajši v meščansko šolo, nego v srednje šole, ker bi jim bilo učenje v meščanski šoli ceneje in bi jih tudi bolje pripravljalo na njih prihodnji stan. Naposled je pomisliti, da so deške in dekliške meščanske šole po vseh drugih deželah najboljše pripravljalnice za učiteljišča. Posrečilo se je s tekočira šolskiin letorn v notranji in vnanji Uršulinski šoli osnovati dve dekliški meščanski šoli; inislil sem, da se to doseže s časom tudi pri rnestnih šolah, ali zadnji potres nas je oddaljil od našega namena, katerega pa bomo navzlic temu skušali doseči. Zatorej posebno zahvalo izrekam tistiin učnirn močem, ki gledajo v bodočnost, in že zdaj skrbe za svojo nadaljno izobrazbo s tem, da so prebile skušnjo učne usposobljenosti za meščanske šole. Kakor slavna konferencija vidi, ni na današnjern dnevnem redu nobenega refereta, kakor so bili doslej pri konferencijah običajni. Opustil je c. kr mestni šolski svet referate pedagogično didaktične vsebine iz dveh razlogov: «) odšlo je vsled potresa nmogo učiteljev iz Ljubljane, ker niso imeli tukaj ničesa opraviti in so bili mnogi tudi brez stanovanja; v takih razmerah je človeku težko kaj temeljitega pisati in s površno stvarjo nam ni poraagano; fi) učitelji pa, ki so ostali v Ljubljani, bili so vpreženi v šoli, in ker tudi izmed teh mnogi niso imeli svojega stanovanja, bilo bi raučno zanje, ko bi morali v takšnib razmerah izdelovati še referate za konferencijo. Izostane pa tudi moje navadno poročilo o nadzorovanih šolah, katero sem Vam podal druga leta, in to iz nastopnih vzrokov: 1. V prvem četrtletji sploh ni ugoden čas za nadzorovanje in za to sem si v tem času ogledal samo nekoliko razredov. 2. S koncem grudna 1894. je rninila moja poslovna doba in od 1. prosinca do srede mal. travna 1895. niseni bil upravičen nadzorovati. 3. Potem je prišel potres, šolski pouk je bil prekinjen. In ko so se pričele šole v začetku rožnika, takrat sem obolel in zdravnik mi je prepovedal vsako duševno delovanje. Kar pa sem zamudil letos, to hočem nadomestiti, ako Bog da, prihodnje leto in s teni obetom končam svoje kratko letošnje poročilce. Ko so se določile knjige za prihodnje šolsko leto na posameznih mestnih šolah ter se sprejelo poročilo knjižničnega odbora, se je vršila volitev v knjižnični in stalni odbor. V prvega so bili izvoljeni gg.: Jožef M a i e r, gospodična Gusl in Režek; v stalni odbor pa gg.: vodja R a k t e 1 j, gospodična Wessner, Maier in Razinger. Kerni bilo nobenega samostalnega predloga, sklene gosp. predsednik konferencijo s teni-le nagovorom: Cenjena gospoda! Prvi vesel dan po velikonočnem potresu je doživela Ljubljana dne 7. vel. travna, ko smo pozabili svoje bede in tuge ter veseli, da, navdušeni gledali v o č e t o v s k o - p r i j a z n i obraz, zrli vljudomile modre oči našegapresvetlegacesarja, ki se je prvi v milostni ljubezni in darežljivosti spominjal svoje nesrečne Ljubljane. Prihod Njegovega Veličanstva je povzdignil potrto dušo vsemu bednemu prebivalstvu, zlasti paje prihod Njegovega Veličanstva obradostil šolsko mladino in ljubljansko učitelj stvo, kije z oči v oči gledalo ter radostno pozdravljalo Njega, ki je prvi varuh in zaščitnik vsega napredka, vse omike, vsega š o 1 s t v a ! Pozivljain V a s , da našeinn presvetlemu cesarju in gospodarju Frančišku Jožefu I., ki je ustvaril in na novo podlago postavil naše ljudsko šolstvo, s krepkim glasom zakličete trikrat: Slava! Slava! Slava! Po konferenciji zbralo se je učiteljstvo mestnih slovenskih in neinškili šol v niestni dvorani z namenom, da si izvoli svojega zastopnika v c. kr. mestni šolski svet na uiesto g. A. Žumra. Zborovanju sta predsedovala oba mestna šolska nadzornika. Volilo se je po listkitj. Pri prvi volitvi je dobil zač. voditelj g. Jožef Maier 13 glasov, učitelj g. J. Dimnik 12 glasov in nadučitelj g. B. Valenta pa 9 glasov. Ker ni dobil nihče nadpolovične verine, vršila se je ožja volitev med gg. Maierjem in Dirnnikom, pri katerej je dobil g. Dimnik zopet 1_ glasov in g. Maier pa vse ostale glasove ter bil izvoljen zastopnikom učiteljstva v c. kr. rnestnern šolskem svetu. J. Janežič.