Poštnina plačana v gotovini, Leto IX., št* 23 (»jutro« xvnM st 131 a> Ljubljana, ponedeljek & junija 1936 Cena 2 Din _f.an.01vu. UjUOlJitna, rmfljp.va uUca i. — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora st. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v bišl dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet*4 Uredništvo: Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Telefo> št. 3122. 3123, 3124, 3125 tn 3126 vsa!' ponedeljeH zjutraj. — Na L; roča se posebej ln velja po pošt f prejemana Din 4.-, po raznašal dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefoi, 6t. 2440. Celje: Strossmayerjeva dL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu. Ponedeljska Izdaja »Jutra« Szhais- SLAVNOSTNI DNEVI V BUKAREŠTI Prvi sestanek državnih poglavarjev Male antante je simbolična in velika manifestacija enotnosti, potrditev idej, sistema in velike politične veljave, aSirmacija moralne in materijalne sile kakor tudi miroljubnega in konstruktivnega poslanstva Male antante Bukarešta, 7. junija, r. Rumunska prestolnica preživlja slavnostne dni, kakršni so v taki obliki in v takem pomenu zelo redek dogodek. Sestanek državnih poglavarjev treh zavezniških držav Male antante kaže v vsem svojem poteku, po vseh svojih svečanostih ter po širokem in živahnem zanimanju širokih ljudskih slojev, da je sodelovanje Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije na političnem, kulturnem in gospodarskem polju, preizkušeno v vseh preteklih 16 letih, zasnovano na solidnih temeljih. Še bolj ko kdaj poprej je ta sestanek na manifestanten način vsemu svetu pokazal, da je sodelovanje treh držav v okviru Male antante trajno in bo trajno tudi ostalo ter da je Mala antanta danes čvrsta in enotna bolj ko kdaj poprej in da so nepotrebne vse bojazni tn še bolj zaman vse nade, da bi se kdajkoli in komurkoli posrečilo zrahljati vezi, ogroziti enotnost ali zmanjšati politični pomen Male antante. Po včerajšnji veličastni reviji čet je kralj Karol svojima visokima gostoma priredfl na dvoru kosilo, na katerem so bile izmenjane med vladarji držav Male antante pomembne zdravice. Zdravici kralja Karola in kneza namestnika Pavla je objavijo že nedeljsko »Jutro«, zato objavljamo danes samo pomembni govpr prezidenta češkoslovaške republike dr. Beneša, ki je dejal med drugim: Prezident dr. Beneš o Mali antanti Vaše veličanstvo! Vaše kraljevsko -včso-iftanstvo! S čustvi najglobljega ganotja ee obračam dan-es na Vaše veličanstvo. Od leta 1920. sem redno prihajal v Bukarešto in Beograd kot češkoslovaški zunanji minister, da bi razpravljal o poslih naših treh ■držav in o svetovnih in evropskih vprašan rh z zunanjimi ministri Rumunije in Jugoslavije kot s svojimi tovariši, sotrud-jniki in starimi prijatelji. Odzval sem se ■na rumunsko in jugoslovansko prijateljstvo z zvestim prijateljstvom 'hi vdanostjo s češkoslovaške strani. V 16 letih sodelovanja in globoke prijateljske vdanosti ni btlo niti enkrat kolebanja ali dvoma. Danes sem prispel v Bukarešto, da sto-rim Vašemu Veličanstvu prvi obisk kot predsednik republike. Zame je še posebna čast in globoka radost, da je s tem obiskom združen tudi prihod Njegovega Viso-čanstva kneza names»tnika Pavla iz Jugoslavije. Vaše veličanstvo je imelo div-no ,:.n v vsakem oziru pomembno misel, ko je povabilo dvojico državnih poglavarjev držav Male antante v Bukarešto v ča-i ju, ki je važen in pomemben za Vaše veličanstvo in za Rumunijo, hkratu pa tudi v času mednarodne politike, ki utegne postati preobratna točka tako evropske kakor svetovne politike. To je prvi sestanek državnih poglavarjev naših držav. Zato je važen dan v politični zgodovini isaše skupine. Je to velik simbol in velika manifestacija, potrditev ideje, sistema in v«like politične zamisli splošnoevropske veljave. Obenem je to afirmacija velikega upa za bodočnost, zavest velike moralne in materija I ne sile naših treh zedinjenih držav, velikega političnega, gospodarskega, kulturnega, miroljubnega in konstruktivnega poslanstva, ki se ga vse tri države globoko zavedajo. Zato pozdravljam z radostjo pobudo Vašega Veličanstva, naj M se državni poglavarji Male antante s svojimi ministri sestajali enkrat letno v ssnak vidne in redne manifestacije življenja našega skupnega političnega telesa. Evropska resnica je že, da dela Mala antanta v stalnem stiku z Balkansko zvezo kot osnova konsolidacije, ravnovesja in imirn v Srednji Evropi. Pod vidikom politike Društva narodov načelo evropskega ravnovesja ni mrtvo. Pač pa je še moderniziran, pacificiran in humanizlran. Precejšnje število malih in srednjih držav v dunavskj kotlini in na Balkanu leži v soseščini treh velikih dižav in političnih ciljev velikih držav, ki vedno ne soglašajo in ki zaradi tega lahko povzročijo nevarno tekmovanje, nevarno za sosednje srednje države. Te okolnosti silijo naše tri države, da iščejo ravnovesje sil, prijateljstvo in sodelovanje. Združujoč se v svojo skupino ne branimo samo resnične 'interese naših držav, temveč izvajamo tudi napram Evropi funkcijo in vlogo miru. Zvesti svojim zaveznikom in prijateljem upamo, da bomo mogli svoje evropsko poslanstvo izpolniti. želel sem, da bi te besede slišali že davno iz Bukarešte v vseh evropskih prestolnicah. Mala antanta je temeljni steber strukture Srednje Evrope in evropskega miru, steber, brez katerega bi se evropsko poslopje zrušilo zaradi spora, čigar posledic ne bi bilo mogoče predvideti. Nočem, da bd v tem kdorkoli videl kakršnokoli ostrino, najmanj pa proti našim sosedom. Tolmačim samo svoie globoko polifeično prepričanjg in pojasnjujem nauk, ki traja že 16 let, te je že prestal svoje preizikušnje in ki je politični nauk mednarodne skupnosti, najsolidnejše, najtraj-nejše jn najenotnejše v Evropi po vojni. Prav za prav je čudno, da naši nasprotniki tega nočejo razumeti.. Svoje upe opirajo na takozvana nesoglasja naših sta-lišč. Naj mi bo dovoljeno še enkrat poudariti, da n i med nami nobenega nesoglasja kakor sta Vaše Veličanstvo in Njegovo kraljevsko Visočanstvo že tako pravilno poudarili. Zato so naše dežele, navzHc velikim težkočam, mirne in se zavedajo svojih sil, so moralno solidne, zveste svojim besedam, zedinjene v prapričnju svojega političnega pomena za ohranitev nuiru v Srednji Evropi in za politiko velikih sil v Evropi, pripravljene, da sodelujejo z vsemi svojim* sosedi lojalno in častno pri delu miru, pripravljene, da sodelujejo pri velikih načelih ženeve, zvesto in z vsemi svojimi silami, na podlagi danih besed in podpisanih pogodb, pripravljene na med-sebojmo pomoč in i.a obrambo v primeru potrebe Uo zadnjega diha. To je naša veroizpoved To jie velik nauk Male antante in našega sestanka, ki jr daje njeno končno poglobitev. Iz teh razlogov sem nenavadno srečen, da se lahko popolnoma priključim besedam Vašega Veličanstva o reformi Društva narodov. Politični razgovori Državni poglavarji Male antante so se včeraj umaknili v kraljev letni dvore«, kjer so ves dan nadaljevali razgovore o aktualnih problemih Bukarešta, 7. junija. AA Razgovori, ki so jih imeli včeraj od 16.30 do 19.30 Nj. Vel. kralj Karol II-, Nj. Vis- knez namestnik Pavle in predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš v prisotnosti predsednika rumunske vlade Tataresca in zunanjih ministrov Titulesca in dr. Krofte, in Pri katerih so bila proučena vprašanja, ki so na dnev. nem redu, se danes nadaljujejo v dvor cu Skrovišta v bližini Bukarešte, kjer so Nj. kr. Vis- knez namestnik Pavle in predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš in tudi omenjeni gg-ministri v gosteh pri Nj- Vel. kralju Kapolu II. Davi ob 10. je predsednik češkoslovaške republike tdr Edvard Beneš pose-til Nj. kr. Vis- kneza namestnika Pavla. Ob 11. je Nj. kr. Vis. knez namestnik sprejel v avdijenco predsednika rumun-skP vlade Tataresca Davi ob 10. je po nalogu Nj- kr\ Vis. kneza namestnika prvj adjutant Nj. Vel. kralja Petra II- general Vojin Čo-lak"Antič položil venec na grob rumun- skega neznanega junaka. Tej svečanosti je prisostvoval tudi jugoslovenski posla, nik na rumunskem dvoru g- Kasidolac. Pred spomenikom je bila Postrojena častna četa 9. lovskega polka kralja Aleksandra I- z zastavo in godbo. Ko je general Čolak-Anitič polagal venec pred spomenik, je godba zaigrala žalno koračnico. Hkratu sta se po nalogu Nj- kr. Vis. kneza namestnika odpeljala v Curtijo de Argos svetnik jugoslovenskega poslaništva Avakumovič in jugoslovenski vojaški ataše generalštabni podpolkovnik Juraj Mušic, da tam v imenu Nj-kr. Vis. kneza namestnika položita venec na grob blagopokojnega kralja Ferdinanda I. Nj- Vel. kralj Karol II- je izvolil odlikovati z redom rumunske krone H. stopnje ministra dvora Milana Antica in jugoslovenskega poslanika na rumunskem dvoru Kasidolca z redom rumun-skP krone III- stopnje pa Poslaniškega svetnika Avakumoviča. Popolno soglasje in neskaljena enodušnost Bukarešta, 7. junija. AA. Razgovori poglavarjev držav Male antante se razvijajo v atmosferi največje solidarnosti, ki je zajela tu-Jr celokupno rumunsko javnost, in ki prihaja neprestano do izraza v ljudskih manifestacijah, pa tudi v celokupnem rumunskem tisku. Listi se vsi strinjajo v tem, da pomeni sestanek državnih poglavarjev treh zavez «rških držav novo etapo v razvoju Male antante. Tako pravi današnji »Universul« med drugim: Sestanek državnih poglavarjev Male antante predstavlja manifestacijo, kj v preteklosti nima primera, in dogodek največjega" pomena. Ta sestanek je na mah odpravil vse absurdne verzije -in nesmisel-ne špekulacije na neka nesoglasja med državami Male antante. Sklep, da se državni poglavarji sestanejo vsako tretje leto. da prouče mednarodno situacijo, predstavlja najverodostojnejši dokaz ne le ne-razdružljivosti naših treh držav, nego tudi globokega prepričanja njih vrhovnih poglavarjev, da jih nič ne more ločiti, pa čeprav bi se pojavile še tako nepredvidene eventualnosti. Tudi ostali listi pišejo v prav enakem smislu in poudarjajo glavne karakteristike bukareštanskih vladarskih razgovorov. Mala antante je neraz-družljiva- Hkratu deluje v tesni zvezi z Balkansko zvezo za ohranitev miru na osnovi načel one nedotakljivosti sedanjih mej in veljavah pogodb, pa tudi na temelju Društva narodov, ne da bi pri tem podpirala kakršnekoli predloge, ki bi šli za tem, da se oslabi pakt Društva narodov, ali okrne enakopravnosti vseh držav, članic Društva narodov. List* naglašajo, da vlada glede vseh teh vprašanj, ki so na dnevnem redu bukareštanskih razgovorov, in posvetovanj med državnimi poglavarji dovršena enodušnost. Velika zaupnica Blumu Na nočni seji je poslanska zbornica s 410 proti 205 glasovom izrazila vladi zaupnico Pariz, 7. junija, d. Nova francoska vlada se je včeraj predstavila poslanski zbornici. Ministrski predsednik Leon Blum je prečita! deklara | i' 1 _ fc - ^ Pariz. 7. junija AA. »Matin« je davi objavil daljšo vest iz Rima o podrobnosti politike zbližanja in sodelovanja Italije z Nemčijo, ki naj bi se docela konkretno realizirala v primeru, ko bo nadaljnje zadržanje Društva narodov prisililo Italijo, da se umakne iz Ženeve. Italija se je za ta primer *e pripravila na sklenitev nenapadalnega pakta i Nemčijo, v katerem bi bile vzete r p»~ štev vse eventualnosti. Pakt bi veljal za neomejen čas. Vsekakor gre to sa pogoju« preorientacijo italijanske znnanje politike. Ta preorientaeija zavisi od odredb, ki jih bo izdal svet, odnosno skupščina Društva narodov glede na italijansko-abesinski spor. Pakt z Nemčijo bo vsekakor takoj sklenjen, če bi se sankcije proti Italiji nadaljevale. Ministrski predsednik Mussolini je določil 30. junij kot skrajni in poslednji rok, d« katerega namerava potrpeti, če po tem roku ne nastane nikakršna sprememba v Ženevi glede na Italijo, bo pakt demonstrativno in nemudoma podpisan. Priprave za sklenitev takega pakta so se izvršile i vse skrbnostjo. Razgovori med rimskim in berlinskim zunanjim ministrstvom so ae vodili t največji tajnosti. Popolnoma tajna se bila tudi podrobna navodila, ki se jih dobili diplomatski zastopniki obeh driar. Italijas-gko-nemški pakt se bo razlikoval od dosedanjih takih paktov. Predvsem bodo v njem predvidene vse eventualnosti. ki si jih je sploh mogoče zamisliti Trajal bo neomejen čas. Hkratu pa se bodo na njem čiste natanko določili ekvivalenti obveznosti ia pravic ob«h držav na osnovi tega pakta. Oton Habsburški se javlja Dunaj, 7. junija Naše ženske organizacije v zrcalu sedanjosti«. Za vseskozi objektivna izvajanja je žela nepričakovano odkrito priznanje, to je kazalo, da bodo ženske skušale odpraviti razna zla v ženskih organizacijah, ki kolikor toliko ovirajo uspešne ženske akcije v borbi za pridobitev pogrešanih pravic. Slavje nižjih magistralnih uslužbencev Nižji mestni uslužbenci v Ljubljani so danes na prav slovesen način proslavili 251etnico svojega društva, ki je hkratu najstarejša organizacija občinskih usluž bencev v državi. Slavje se je začelo ob 8.30 z mašo zadušnico za umrle člane to: jo je v križevniški cerkvi daroval stolni kanonik mestni svetnik dr. Kl;nar Masi fo prisostvovali skoraj vsi 6ia.ni organizacije pa tudi lepo število predstavnikov ostalih magist.ratmh organizacij in naše javnosti. Pri maši je z lepim, lahko rečemo umetniškim uspehom, sodeloval šele nedavno ustanovljeni pevsti zbor niž«h mostnih uslužbencev pod vodstvom dirigenta Danila Cererji. Po opravilu so se "Si ude.eženc; slavja zbral; pred mag:stratcm, kjer je predsednik društva Obiak po lepem patriotičnem govoru položil spomio.-ki venec pred spomenik kralja Petra I. Godba Sloge je pod taktirko magistratnrgn /išjega komisarja S'-"etela zaigrala državno himno. Točno ob •10. ee je v mestni zbornici, ki je bila odlično okrašona z racionainim barvsmi in e'iko Nj. Vei kralja Pelra II., zhčc! jubilejni občni zbor. Udeležili so se ga poleg polnoštevilnega članstva: podžupan dr. Ravnihar. banovinski tajnik dr. Kukman kot zastopnik bana in banske uprave magistratni direktor Jančigaj, ki je hkratu predsednik Zveze občinskih uslužbencev dravske banovine in predcediik Zveze društev magistratnih uslužbencev in nameščencev, nadalje predstavnik mas: strat. ni h uslužbencev iz Maribora in Celja in še posameznih organizacij magistratu h nameščencev iz Ljublja~e Zborovanje je otvoril predsednik Ob'ak, ki Se je v kratkih besedah spon« ajal v prvem četrtstoletju opravljenega dela in opozoril na socialni pomen organizacije, ki je v tem času razdala svojemu članstvu za okrog 150.000 Din podpor. Na predsednikov predlog so zborovalci s toplim odobravanjem sprejeli vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravne brzojavke predsedniku vlade in ministru notranjih zadev. Za tem so se vrstile čestitke, ki so jih prinesli gostje od blizu in daleč. Za dr. Kukman orn je spregovoril podžupan dr Ravnihar, ki je v imenu pokrovitelja župana, vseh članov mestnega sveta in zase izrekel iskreno željo, da bi društvo tudi v bodoče z enako lepim uspehom sledilo svojemu poslanstvu kakor doslej; hkratu jie poudarjal vzorno disciplino nižjih mestnih uslužbencev in vedro sporazumnost, v kateri so mestna uprava in njeni uslužbenci zmerom reševali vse skupne probleme. Izraze iskrene solidarnosti so sporočili še direktor Jančigaj, zastopnik celjskih mestnih uslužbencev Ber. :«k n tovariš Ludvik Zorzut iz Maribora, ki je vzbudil posebna živahno odobravanje s svojim pozdravnim nagovorom v verzih, zastopnik Podporne zadruge policijskih nameščencev Mislej, zastopnik cestnih železničarjev Miklavl/č in zastopnik Društva magistratnih uradnikov s fakultetno izobrazbo dr. Franta Mis. Z optimističnimi perspektivami v bodočnost in z zahvalo za stop:«kom tiska, ki so prizadevanje vseh magistratnih uslužbencev brez razlike vedno radi podpirali, je nato predsednik Oblak zaključi,! slavnostni zbor. Popoldne so mestnj uslužbenci nadaljeval; svoje slavje z domačo veselico v hotelu T»voli, ki je med najlepšim razpoloženjem trajalo do večera. Trije lepi sokolski nastopi Kljub skrajno 6labnmu vremenu, saj je skoro ve« čas močno deževalo, se ni ustrašil marljivi šišenski Sokol, d« ne bi poke-zal sadov sokolske vzgoje z javnim telovadnim nastopam Občinstvo je pos trlo prireditev v zadovoljivem številu, pogrešali pa smo z,'- ' • adnn*'i '/., n-^-m^ ^ pikala sokolske deca 24 dečkov m 22 deklic, ki so žuone prosite vaje izvedli kar dobro in korajžno, med toplim odobravanjem občinstva. Zelo lep in skladen je bil nastop ženskega narašSaja (12) s subotiškVoij prostimi vaiami. Dekleta so izvedle vaje mnogo boljše kakor naraščaj-niki. Med vedno hujšim dežj:m so prikorakale na telovadišče članice (12) in za njimi člani (21). ki so prav tako suboti-ške vaje opravili zetlo dobro in skladno med viharnim ' odobravanjem občinstva-1 Lepa skupina člansitva in naraš?aja je nato odlično izvedla simbolične proste vaje po Gregorčičevi »Soči«, s spremijevaniem re-citaciiskega zbora. Krasni gib: in p-ecizna izvedba so zadivili občinstvo; skladba, sestava br. načelnika Berdaj«a. je napravila j na vse zelo g&obok vtis. Po telovadbi se je zahvalil občinstvu načelnik br- Berdajs za dokaj zadovoljivo udeležbo, nakar ie bil . telovadni nastop ob 21. zaključen. Marlji- vemu vaditeljskemu zboru k lepo uspeli telovadbi iskreno čestitamo, grajati pa moramo odsotnost večine članova, predvsem bratov odbornikov, ki b: morali prvi biti na mestu pri društven.m telovadnem nastopu — at ¥ Marljivo sokolsko društvo Ljubljana n pa je danes popoldne priredilo na letnem te ovadTšču na Prulah javno telovadbo, ki jo je posetilo prav častno število občinstva, med katerim so b;li zastopniki Ljubljanskega Sokola, Sokola Vč in Zg. šiške, pogrešaii pa smo to pot predstavnike našh oblasti, ki so doslej vedno pose-tili nastope Soko'a II Vzorno prirejeno telovadbo, ki jo je vodil načelnik br. Stanko Trček. je otvorila moška in ženska deca (32) s prav dobro izvedenimi prost* m j vajami za župn z'et v Ljubljani. Vrsta članov je na'o pokazala dve posrečen1 vaji na bradlji, me1 ži-vahni-n odobrovanjem občinstva ženski naraščaj (11) je nato ze'o skladno opravil subotiške pro te va.ie. nakar je sled;,a orodna telovadba mladinskih oddelkov. Skoro brez'«ben je bil nastop članic (20) s subotiškimi prostimi vajami, nakar j. bi! prav tako zelo lop nastop nnr šč jv>'kov (15) z zletnimi pro.c'fnv vajami. Viharno navdušenig je vzbudila vrsta članov, ki je nastopila na krcg»h kj^r ?too videli najsmelejše vraiolamne odskoke potem pa je izvedla ra-sl čne premete, ki so ob činstvu 'zredno ugajali, člani (21) so izvedli subotiške prosto vale v lepem ravnanju in skladnosti, nakar je moška deca s svojimi vrami zbudila pri občmstvu ve selo razpoloženje. Članstvo in naražčaj sta zaplesala naša narodna kola odMftno, pri odhodu pa junaško zapela novo sokolsko >Pe&em sokolskih leg-ij«. Vse točke je dobro spremljala naša priznana godba »Sloga« pod vodstvom g. Svetla, ki je potem sodelovala tudi pri zabavnem delu prireditve. Sokolu n in zlasti marljivemu va'> tel js.vemu zboru čestitamo k vzornemu nastopu. Letno telovadišče Sokola I. na Taboru je popoldne sličiio mravljišču. Sokol I. je po-iagai lertni obračun sokolsko vzgojnega dela, za katero so vsi telovadeči oddelki žrtvovali v zimskih mesecih mno^o nesebičnega in požrtvovalnega truda. Točno ob 16- je društvena godba z živahno koračnico otvorila sp red, ki so ga taborski telovadni oddelki kljub obširno-sti izvedli v dobrih dveh urah Kakor vsa leta doslej, je tudi ta nastop Sokola I. pomenil revijo sokolske moči v vzhodnem delu Ljubljane- Številen obisk je na'boljše izpričevalo, da vrednote sokolske misli še niso izgubile na pomenu in namenu. Na ča -tni tribuni, slavnostno okrašeni s troboj-lrcmi in z:Ienjtm. je številne odličnike. ki so po»eHi prireditev, sprejemal druš'vcni starosta brat inž. L. Bevc. tako zastopnika bana g. načelnika Josipa Breznika, z^op-nika župana inšpektorja NVestra. francoskega konzula g. R^mer.anda. za višje deželno «od;šče aoelac. svet. g. S1rav;r:a. za Z K!") predsednika Jerana, za Zvezo na-nred. akad. sMreš n predsednik* dr. Zalo-kvrj-a. Z3 rastno direkcijo direktor1« Vag.a-jo. za .TČ ligo g. Give^ari* in številne M«fopnike bra"sk:h sokolskih društev. s'a-ro"=to K?i7Pl<*e izredno potrudili in so hi!i 7- orišče- Polotilo ga je učiteljstvo po svojih delegatih iz vseh 34 šolskih srezov naše banovine, v večjem številu pa so prispeli naši prosvetni pionirji iz srezov: Celje. Gornji grad. Kozje, Laško, Slovenska Bistrica, Šoštanj, Konjice in Šmarje. Udeležba pa bi bila še večja, če L>i bili prejeli že vsi srezi mesečne plače za junij. Kakih pol tisoč učiteljic in učiteljev, ki so dali našemu zdravilišču živahno lice, je razpravljajo te dni o važnih šolskih, stanovskih in prosvetnih zadevah. V petek zvečer je bil slavnostni občni zbor Učiteljskega pevskega zbora, zatem generalna vaja za sobotni koncert; v soboto zjutraj je bilo zborovanje 8 sreskih društev JUU, popoldne slavnostni koncert UPZ. zvečer otčni zbor Učiteljskega zdraviliškega doma, kasneje pa seja upravnega odbora naše sekcije, današnjo nede)jo pa skupni zbor predsednikov vseh sreskih drusev, upravnega in nadzornega odbora dravske sekcije- Domače in okoliško učiteljstvo je pripravilo stanovskim tovarišem bivanje v našem kraju prijetno in tudi po znosnih zneskih- 10 plodnih let UPZ Pevke in pevci so zborovali v stekleni verandi >Pri solncu«; zbor je vodil predsednik skladatelj g. Emil Adamič. Funkcionarji so podali pregled dosedanjega dela, pri volitvah pa je bila izvoljena dosedanja uprava UPZ. V počaščenje svojega predsednika je skjenil UPZ, da bo še v tej sezoni priredil koncert samih Adamičevih skladb. Zbor 8 sreskih društev je zasedal v dvorani Zdraviliškega doma in ga je otvoril predsednik šmarskega društva JUU g. Verk Miloš. Pozdravil je zastopnika političnih oblasti sreskega načelnika g- dr. Maraža, upravnika zdravilišča fcanskega svetnika g. dr. Gračnerja, župana g. Šentjurca ter predsednika JUU g- Dimnika in g. prof. Šiliha predsednika Pedagoške centrale iz Maribora in ostale. Po evidenci, ki jo ima JUU, leži v ministrstvu prosvete 5000 prošenj za napredovanje, zato je nujno potrebno, da ee vpelje spet avtomatsko napredovanje. Z monopoli-zacijo šolskih knjig so se pojavile oviro. Trenutno obstoji predlog, da se dovolijo tudi knjige privatnih izdaj. Namesto obilice predvidenih'knjig iz realne vsebine, se bo uvedla skupna realistična čitanka. Letošnja banovinska skupščina slovenskega učiteijstva "bo 10- in 11- julija v Ljubljani. državna skupščina JUU pa bo 3., 4. in 5. avgusta v Mariboru, a 8. in 9. avgusta to v Beogradu mednarodne učiteljske organizacije, ki šteje 600 tisoč učiteljev vsega sveta. Zbor je razpravljal o komunikeju, ki ga je izdal pred dnevi beograjski glavni odbor. in je izrekel vodstvu JUU zaupnico ter se je solidaliz;ral s komunikejem. • Profesor Gustav Šilih je referiral o mla-i dinoslovnih obnovah za reformo naše narod-1 ne šole, potem ko so razpravljali še o stanovskih zadevah, je bil plodonosni zbor zaključen. Prispelo je več pozdravnih brzojavk, zlasti tudi od hrvatskih učiteljskih društev, ki so zbo_ovala na Humu. Zborovalci so pri-, merno počastili spomin Viteškega kralja, ki se je svoj čas kot princ zdravil v tukajšnjem zdravilišču, kralju Petru II. pa je bila odposlana vdanostna brzojavka- Uspel koncert UPZ Naša zdraviliška dvorana je znana kot ena najbolj akustičnih in tu je nastopil UPZ h koncertu v proslavo svojega 10-letnega obstoja. Dvorano so ob 15. zasedli številni stanovski tovariši koncertantov pa tudi zdraviliški gostje, Jfi jih je tu že več sto. Program je obsegal slovenske, hrvatske in srbske skladatelje; navzočni skladatelj Emil Adamič je bil za svoje probojne skladba hvaležno aklamiran. dirigent g. Milan I*or-tot pa je prejel šopek cvetja. Z Adamičevim »Potrkanim plesom«, ki so ga morali na splošno zahtevo ponoviti, je bil zaključen jubilejni koncert. Učiteljski zdraviliški dom ki je ena izmed tukajšnjih stavb je last 174 zadružnikov iz učiteljskih vrst. Zadrugo vodi upokojeni šolski upravitelj g. Gnus iz Dola pri Hrastniku. Občni zbor je razpravljal o tekočih zadevah s posebnim ozirom poslov, bilance. Učiteljski posvet z d«l©g.xti ii M sreiov Danes so zborovali tudi predsedniki iz vseh šolskih srezov Sloveniji, ki so podali poročila iz svojih srezov. Zlasti obširno pa so poročali predsednik g. Dimnik, tajnik g-Kumelj, blagajnik g. Grum in urednik g-Mlekuž. Zborovanje je trajalo ves dan, z večernimi vlaki pa so se razšli zborovalci osveženi za nadaljnje prosvetno, šolsko in stanovsko delo, prav gotovo s prijetnimi vtisi iz Rogaške Slatine. Poskusite naša odlična vina PROSEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC na Ljublj. VELESEJMU v Paviljonu H koja št. 256 PERO KOLI6 — Dubrovnik Maribor preko nedelje Maribor, 7. junija. Danes ni bilo v Mariboru nikakšnih posebnih dogodkov, ki bi bili obrnili na sebe pozornost vseh meščanov. Mariborčani so radi nezanesljivega vremena, ko se je nebo sedaj oblačilo, potem se zopet za trenutek odstrlo m kmalu potem zopet z oblaki zagrnilo, ostali pretežno doma in se omejili na nedeljevanje, ki so ga prebili po kavarnah in drugih javnih lokalih. Slavje Maistrovih borcev Snoči so imeli Maistrovi borci v Narodnem domu lepo prireditev, ki so jo posetili mariborski rodoljubni in nacionalno zavedni krogi. Pri omizjih so se med Maistrovimi junaki zbujali spomini na one odločilne trenutke po prevratu v Mariboru. Na večer so prispeli tudi Maistrovi borci iz Celja in drugih krajev. Vse navzočne Maistrove borce in odlične goste je prisrčno pozdravil predsednik prof. dr. Dolar, ki je opisal pohod Maistrovih borcev na Koroško in je izjavil, da bo odslej 5. junij kot dan slave marib. topniškega polka tudi dan slave Maistrovih borcev. Na večeru je sodelovala tudi godba Maistrovih borcev. Slavje obmejnega gasilstva Danes je bila na Pesnici pomembna gasilska prireditev. Agilna gasilska četa na Pesnici, ki ima v S. Krajncu vzornega voditelja, je blagoslavljala svoj novi avto. K slovesnosti so prispeli gasilci iz vseh obmejnih krajev, navzočni pa so bili tudi mnogi odlični gostje, ki so predstavljali na- šo hrabro vojsko gasilski savez, banovino, tudi razne nacionalne in viteške organizacije. Ob 10. je bila služba božja, ki jo je imel msgr. Ivan Vreže iz Maribora, nakar je sledila slovesna blagoslovitev novega gasilskega avtomobila. Zatem je po slavnostnih govorih sledila defilacija gasilstva, s čimer je bilo oficielno slavje zaključeno. Ponarejevalci kovancev na delu V zadnjem času se pogosto pojavljajo v mariborskem poslovnem življenju ponarejeni kovanci. Tako je na primer danes spet oilo nekaj prijav. Poslovodja Benkove trgovine je prinesel na policijo precej dobro ponarejen 20-dinarski kovanec, s katerim je neka kmetica hotela plačati meso. Delavec Anton Kekec pa je prinesel na policijo ponarejen 50-dinarski kovanec, ki ga je dobil pri tedenskem izplačilu od svojega delodajalca. Policija je oba ponarejena kovanca zaplenila ter vrši poizvedbe. Smola pri lovu na divje kozle V lovskem revirju na Plešiču, ki je last g. Bogdana Pogačnika, se je pbjavil divji lovec v osebi 38-letnega Avgust Kogelnika, ki je lovil divje kozle. Pri tem ga je zalotil čuvaj Alojzij Mihev, nakar se je Kogel-nik pognal v beg. Pri tem pa je padel v neki šest metrov globoki jarek in se pri tem poškodoval. Orožnikom je Kogelnik vse priznal, da je streljal v tujem revirju in da je nevarno obstrelil divjega kozla, jim lovcem pri niihovem poslu. Kogelnika več nabojev in drugih stvari, ki služijo div- V vsako mesto, v vsako vas te od ust do ust gre glas: ia je prava res naslada laša CLIO limonada! Obiščite paviljon »CLIO« H eačetkom velesejma, levo! jim lovcem pui njihovem poslu. Kogelnika so izročili mariborskemu sodišču. Ni mu več živeti... Krik in vik je snoči predramil stanovalce ob Novi ulici na Pobrežju. V neki h ši je bila »hišna revolucija«, ki se je končala. s tem, da so bile pobite vse šipe. V razburjenju je delavec Fric Kirbiš segel po nožu in si zarezal žile na desni roki. Vsega okrvavljenega so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. V alkoholnem prenapoju je obležal v noči na nedeljo v Kacijanarje-vi ulici mlajši moški v nezavesti. Nekaj pasantov se je zbralo okoli njega, nakar so o tem obvestili stražnika, ki je takoj pozval reševalce, da so mlajšega moškega od-premili v bolnišnico. Ko je prišel k zavesti, je povedal, da se piše Leopold Llkav, da je 24 let star in da ga je neka družba tako napila. da se ne zaveda, kaj je pravzaprav bilo z njim. V oolrušnici so ugotovili za-strupljenje z alkoholom. Tovorni avto v vozu Pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini je raj popoldne trčil neki tovorni avto v nasproti prihajajoči voz. šoferjeva duhapri-sotnost je povzročila, da ni bil karam bol tako hud kakor bi sicer lahko bil, ker je v zadnjem trenutku zvrl tovorni avto, da ni s polnim pogonom trčil v voz. Na vozu so 'le manjše poškodbe. Pri karambolu pa je postal žrtev 55-letni Franc Pogorevčnik iz Marenberga, ki je bil na tovornem avtomobilu in ki je pri karambolu treščil z avtomobila na tla. S poškodbami na glavi so ga nezavestnega odpremili v bolnišnico. Krvava obračunavanja Zabodenega na obeh rokah so prepeljali v bolnišnico 19-letnega krojaškega pomočnika Franca Svenška iz Rač. Napadel ga je na dvorišču vinjeni sosed, ki je nekajkrat zamahnil z nožem proti njemu. 21-let-nega tkalca Franca Zavca pa so neznani napadalci napadli na Teznem v nočni uri in ga z nekim topim, trdim predmetom tako premikastili, da je bil hudo poškodovan prepeljan v bolnišnico. V Košakih pa je navalil neki delavec na 31-letnega delavca Ignacija Kolariča in ga s steklenico tako nakresal po glavi ,da je ves krvav moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici.. Zbor finančnih organov Celje, 7. junija Letna skupščina zvaničniikov finančne kontrole je bila danes vse dopoldne v Celju v Narodnem domu Po delegatih in deloma članstvu je tila zastopana vsa dravska sekcija udruženja, ki šteje preko 600 članov. Zbor je otvoril in vodil g. Leopold Zabuko-vec iz Ljubljane, ki je pozdravil vse goste, prijatelje in članstvo, zlasti predsednika osrednjega odbora g. Marjana Klobučarja iz Beograda. Poročila o celoletnem poslovanju udruženja so bila že prej razposlana v posebni brošuri vsem oddelkom in upravam. Zborovalci so naglašali preobremenjenost, šibko zdravstveno stanje in izčrpanost članstva, kot posJedico visokega znižanja stalež-kega kadra. V razgovor so prišla napredovanja. interno stanovske zadeve, službena obleka in slično. Udruženje je otvorilo lani Okrevališki dom. ki se ugodno razvija, vse blagodati je imelo članstvo od krepko stoječega posmrlninskega fonda, povečala se je tudi knjižnica. Mnogo knjig je bilo ogrankom podarjenih. Vodstvo nove uprave so prevzeli gg- Zabukovec. Polegek, Šuštar in Salmič z odborniki iz vseh predelov naše ožje domovine. Velesejmska nedelja Razmeroma ugodno vreme je včeraj privabilo na velesejm ogromno število po-setnikov. Vsi oni, ki so zaradi slabega vremena med tednom odlašali s posetom, so včeraj pohiteli na velesejm, da si še pred zaključkom ogledajo to odlično prireditev. Mnogo je prišlo ljudi z dežele in iz vseh krajev Slovenije, mnogo pa tudi iz ostalih banovin; Ljubljančani pa so zlasti popoldne kar v procesijah od vseh strani prihajali na sejmišče, tako da je bila povsod velika gneča, kakor smo je vajeni iz časov pred nastopom gospodarske krize. Tudi v kupčijskem pogledu so bili včeraj zabeleženi novi uspehi. Nove prodaje so bile zabeležene v pohištvu, avtomobilih, vozovih, preprogah, kmetiiskih strojih itd. Velesejm bo danes definitivno zaključen. Le še danes je torej dana možnost za ogled velesejma samega kakor tudi odlične gostinske razstave in "modne revije odn. varjeteja. Poslednji dan velesejma bo tudi letos v znamenju detajlne prodaje. Se dvakrat modna revija Izmed prireditev na velesejm« je v ne-deljo poleg varieteja pritegnila pač največ občinstva modna re\čja, ki jo Zveza gospodinj dvakrat na dan predvaja v paviljonu K. Razen pestre množice praktičnih in luksuznih modelov, ki so jih prispevali naši vodMni saloni '.n ki jih prikazujejo najboljši manekini, kar smo jih v Ljubljani videli doslej, je bila vsako krat deležna največje pozornosti in poznanja skupina narodnih noš najrazličnejših pokrajin slovenske zemlje. Prirediteljice in saloni, ki sodelujejo s svojimi izdelki, so v v akem pogledu lahko zadovoljni z uspehom. Obisk je bil vse dneve prav zadovoljiv, našlo pa se je že tudi lepo Število interesentov za predvajane modele, da jih je že mnogo prodanih. Ostali bodo naprodaj v paviljonu K še v torek vee ' Miren obračun na skupščini JZSS Včeraj se je vršila glavna skupščina JZSS, ki je potekla mirno — Namesto dosedanjega generalnega tajnika Josa Gorca je bil izvoljen g. Jernej Jelenič Ljubljana, 7. junija. Za današnji občni zbor J^SS je vladalo v javnosti veliko zanimanje, ker se je splošno pričakovalo, da se bo načela debata glede Planice, ki je, kakor znano, povzročila demisijo nekaterih odbornikov saveza. Zborovanje je v toliko presene.ilo, da o tem sploh ni bilo debate in so bila vsa poročila funkcionarjev soglasno odobrena. Delegati klubov so se namreč zbrali že v soboto zvečer na predkonferenoi in so se o vsem poraz govorili, tako da je skupš'ina sama potekla izredno mirno. Tudi glede liste novega odbora se je pričakovalo bojno razpoloženje, vendar je tudi v tem pogledu prišlo že na predkonferenoi do spo-Tazuma in je tudi ta točka potekla brez večjih zapletljajev. Na hiter potek zborovanja je zlasti ugodno vplivalo, da so delegati že pred skupščino prejeli tiskana poročila in se je lahko takoj prešlo na glasovanje oziroma debato Sploh je bila skupščina na izredni višini in je pokazala, da imajo zimski športniki pred očmi zgolj »porine interese. Nekoliko razpoloženja ie povzročila edino izjava zastopnika Sm. K-Ljubljane, ki je po volitvah izjavil v imenu v novi odbor izvoljenih č'anov tega kluba. da zaradi izvolitve blagajnika Kunstlja ne bodo sprejeli svojih funkcii in da ne bodo sodelovali v savezu. Ko sta nato dva. v novi odbor izvoljena člana Ljubljane izjavila, da sprejmeta svoji funkciii, so jima zbomvalci priredili viharno odobravanje. Veliika važnost skupščine je bila zlasti podčrtana z dejstvom, da se ;e je udelež'1 tudi posebni zastopnik Ni. Vel. kralja, ki je častni predsednik savcz-a. Otvoritev Zborovanje je vodil predsednik senator dr. Drago Marušič. ki je zlast.i topto pozdravil zastopnika kra.lja polkovnika Živa-noviča. zastopnika ministra vojske in mornarice podpolkovniki Stenanoviča, zas'op-mka bana podbana dr. Maicna. zastopnika župana in mestne občine dr Frohlicha. zastopnika IT. planinskega polka na Sušaku kapetana Grahovca. zastopnika Zveze za tujski promet ravnatelja Pintarja in za- ZA VSAKO KOPELI, CIMEAN KOPALNO TABLETO ! stopnika SPD dr. Pretnerja. Na predlog predsednika so bile odposlane pozdravne brzojavke predsedniku vlade in ministre.a vojske in telesne vzgoje naroda. Predsednik je nato v kratkih besedah opijal delo uprave v upravnem, športnem in gospodarskem pogledu ter povsod ugotovil velik uspeh- Po sklepu odbora ie zatem izrazil priznanje nekaterim olimpijskim tekmovalcem s podelitvijo zimsko-sportnega znaika in sicer je prejel Franc Smolej zlatega, Ciril Praček in Alojz Klančnik pa srebrna znaka. .6.1 a ti. znak je prejel tudi B;go Šra-mel za velike uspehe v smuškcin 6-portu. Znake je ob odobravanju vseh navzočih lastnoročno pripel vsakemu odlikovancu I-podpredsednik dr. Pavlin in jim obenem izročil diplome. Dr. žižck je nato izrazil željo delegatov, da bi se prihodnje leto podelil zlati znak tudi Albinu Jakopiču v znak priznanja za velike uspehe v smučanju, kar je zbor soglasno odobril. Zbor je nato pozdravil še zastopnik župana dr. Frohlich. Po poročilu verifikaciijskega odbora je bilo na skupščini zastopanih 68 klubov. Slediti bi imela zatem poročila po-ameznih funkcionarjev, ki pa so izšla v tisku že pred skupščino in so zato odpadla. Poro čila so zelo obširna in jih prinaš ~mo v kratkih izvlečkih. Poročila Tajniško poročilo navaja zlasti uspehe na oiimpijadi. kakor tudi vojaške in sokolske smučarje, dalje planiško tekmo. Prireditev je bilo zaradi slabe zme jako malo in je morala večina tekem odpasti. Sledi poročilo o dedovanju posameznih podsave-zov, saveznih trenenev, o smuških učiteljih. športnih napravah in domovih. Obširno je poglavje o sooru s FIS zaradi plani-Ske tekme. ki vsebuje ugotovitve tozadevne preiskave in na koncu prolest. da naj FIS prekl'če vse sklene glede Planice, ker so bili storjeni na podlagi netočnih predpostavk. Sledi poročilo Zbora smuških učiteljev, ki mu načelu ie Ivan Tavčar- Zb^r šteje 104 člane Tudi smuški učiteFi so<-e izrekli proti postopanju FIS O delu anketnega odbora, ki dela na preosnovi kupnega delovanja saveza, ie poročal Viktor Nagy. Zelo povoljno j? blagajniško po-roSilo Toneta Kunstlja. iz katerega je razvidno, da se je savezni dol« zmanjkal za dve tretrn-'. poleg tega i" n-" odb">r kril ostale izdatke, ki so znašali le'os z ozirom r- o';mpijado nad 200 000 Din Od tega odinad^ na olimpijski trer;n" 81 >00. nn ude'ežbo v inozemstvu pa 83 000 Din. Vso ZAKADI TEŽKE STOLICE. pokaže uporaba naravna FRANZ - JOSEFO VE grenčice, užite zjutral in zvečer p>o četrt čaše. dobre uspehe. Tudi občutljivejše pa-cijer>f1'p uživajo rade FRANZ • JOSEFO VO vodo. ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek. Ogrl reg S br 15485/36 oskrbo reprezentance na ol:mpiaid,i je kril Jugoslovenski olimpijski odbor. Šinuško-tehnični odbor navaja podrobnosti tek;m dema, na olimpiadi in na prvenstvu FIS, dalje obravnava skakalnice m de.ovanje mladinskega odseka. Na predlog nadzornega odbora je bila nato odstopajoči upravi soglasno izglasovana razrešeni-ca. blagajniku posebej pa izrečena še pohvala. Vsa poročila so bila sprejeta z edinim protiglasom Sm. K. Ljubljane. Predlogi Sledili so nato predlogi. Med drugim je zbor na predlog g. Kunstlja ugotovil, da je tekmovalec Hubert Heim storil na ollin-p:adi v polni meri svojo dolžnost- Sprejet je bil predlog Dovja-Mo jsitrane, da se v državno prvenstvo uvrsti tudi stafetni tek. Glede službenih glasil je ostalo vse pri starem in ostane med drugim tudi »Jutro« še nadalje službeni organ. Sedež saveza ;e ostal neizpremenjen- Volitve Pred volitvami je delegat Golubovič prečital sporazumno listo novega odbora, ki je bila sestavljena na predkonferenoi delegatov. Delegat Sm K Ljubljane je soglašal z listo predlagal je pa za blagajnika Koreniniia namesto Kunstlja in izjavil, da noben član Ljubljane ne bo mogel sodelovali v upravi JZSS, oe bo izvoljen Kun-stelj. Med zborovalci je nastalo ogorčenje ter so zagrebški delegati protestirali, češ da znači postopanje Liubliane teror. Tudi predsednik je zavračal stališče Ljubljane, češ. da ni športno. Prišlo ie do glasovanja, pr.j katerem se je za blagajniško mesito gla- sovalo ločeno, dočim je bila ostala lista izvoljena soglasno. V poimenskem glasovanju je nato dobil Krnstelj 48, Korenini pa 6 glasov, dočim so se ostali vzdržali. Izvoljeni so bili: Predsednik dr. Drago Marušič, I. podpredsednik dr. Ciril Pavlin, II. podpredsednik dr. Mirko Pandakovič, III- podpred dr. Ciril Žižek, generalni tajnik Jernej Je-lenčič. II- tajnik mag. ph. Piccoli, bbgaj-nik Tone Kunstelj, odborniki: dr. Berce. dr. Souvan, dr- Orel, Mikuietič. Kvedor. Parma, Vučnik, Pelan. Predalič, Kobenter, načelnik tehničnega odbora dr. Zdenko Švigelj, namestnik Marzelj, načelnik mladinskega odseka Kosec, namestnik Cvar. načelnik zbora črnuških ue:tel'ev Ivan Tavčar, namestnik kapetan Markovič, vodja voiaške delegacije polkovnik Lukič namestnik polkovnik Keler, nadzorn: odbor dr. Vrtačnik. Korenini. Golubovič. razsodišče dr. J. Pretnar, dr. A. Gradnik, dr V- Kraflič. namestnik dr. V. Vovk. Delegat Liubliane ie nato iz:avil v imenu izvoljenih članov tega kluba, da ne sprejme izvolitve, nakar so zborovalci zahtevali da se navzoča član« Piccoli in Je-lenčič sama izjasnita Oba sta izjavila. A« se n<> more'i postav5t; na ozkosrčno ki bsko <5tal;š*e in da ju wirio le športni vidiki in da zato spreimeta funkciH. čeHidi bo morda klub zaradi tega izvajal konsekvence-Pri slučajnostih so bili sprejeti še nekateri predlogi. Preden je predsednik zaključil zboV, se ie še toplo zahvalil dosedanjemu dolgoletnemu generalnemu tajniku Josu Gorcu za njegovo neumorno delovanje- Zborovalce je pozdravil še predsednik SPD dr. Pretner, ki ie izjavil, da bo SPD vedno podpiral stremljenja JZSS. Olimpijski dan v Ljubljani Ljubljanski športniki so se včeraj stavili na razpolago olimpijskemu odboru — Športno so se najbolj odrezali lahkoatleti, ki so zopet postavili državni rekord Včeraj se je vršil v Ljubljani Olimpijski dan, pri katerem so sodelovali nogometaši, lahikoalieti, plavači in kolesarji. Ne baš lepo vreme pa te preprečilo izvedbo celokupnega določenega programa. Tudi obisk na tekmovanjih ni bil baš velik ter menimo, da gmotni uspeh nikakor ne bo zadovoljil. V naslednjem poročila o posameznih tekmovanjih. LJubljana: Hermes 4:0 (0:0) Ljubljana: Logar; Hassl, Žitnik II; Šinkovec, Slamič, Luce; Slapar, Šlam berger, Pupo, Janežič, Zemljič. Hermes: Lipovšek; Daneu. Trobec; Mar ti n še k, Kretič, Sočan; Mrežar, Derenda, Primar, Košmerlj, Klančnik. Nogometni del olimpijskega sporeda je tvorila ta prijateljska tekma. Bila ie v resnici prijateljska, talko da je na trenotke vzbujala hrupno veselosft Že nekaj let s« trudimo, da bi dali olimpijskemu sporedu potrebno resnost in predvsem, donosnost, toda vedno zaman. In vedno zapadejo organizatorji zopet v staro napako. Kd "> bo pa hodil veno-mer glediat Ljubljana - Hermes (prejšnja leta IFriia-Primorje)? S tem seveda ni opravičena ležernost, ki io igralci ob tak;h prilikah prikazujejo v 6vojih nastopih Toda s tem jf> treba račun^i! Ljubljana je torej v razdobju dobrega meseca že v tretjič igrala s Hermescm. Tokrat ji je b i nasprotnik iz zadrege namasto prvenstvene borbe s Goncordio. Postava ni bila kompletna, čeprav so že vsi ti igralci igra-M v prvem moštvu. Dobra je bila obramba, tudi srednja vrsta je opravila svoo nalogo v redu. Napad je bil vse premehak. trio je brez izjeme mnogo preveč driblal. da se je že zdelo, da mu je drib-ling namen mesto sredstva. Na desnem V- 'i. sta se imenoma poskušala Slapar in Š1 mberger, oba sta bila skoro toliko mehka in neproduktivna kot Zemljič na levem krilu. Prvi polčas ie moštvo držalo nrotivnika v njegovi polovici, v drugem detu igre pa je moralo dober del i^re odigrati v svoji polovici- Vsekakor ie bila ta primernejša, ker je prinesla štiri zgoditke Kermežan? so postavili kopo rezerv. Sai drugače ni bilo mogoče, ko so pa šele v poslednjem hipu zvedeli, da igrajo: fantje so že v sc-boto šli kamorkoli. Igrali pa so precej zagrizeno, dasi tudi oni niso vnesli v igro vse potrebne resnosti. Branilca sta se poskušala na levi strani napada, pa so ju kmalu potegnili na njuno mesto,^ kjer sta skupno z novo akvizicijo z Lioovškom tvorila skoro neprehoden zid. Srednja vrsta je ves čas igrala zelo š'bko, mnogo bolj agi-len je bil napad, ki pa ves prvi polčas ni izdelal niti ene resnejše stvari pred golom. Potem v nadaljevanju igre je imel tudi Logar nekaj težjega posla, v glavnem pa je že ofrrsmba zaustavi iala narnadolne akcije heimežanskega napada. Igra ie bila revna. vsaj v pretežnem delu poteka. Na eni in drugi etirani so se šli tehnične spretnosti in je bilo videti, da poznajo na obeh straneh dr bling-in drugo tako drobnari jo precej dobro. Kombinacije so tekle včasih gladko, včasih kar na pamet, kakor je že b;lo .Prvi polčas je nehal brez zgoditka. He »nežani sploh niso imeli prilike zanj, Ljubljančani pa so trčili v Lipovšku na nepremagljivega vratarja, ki je pobiral po vrsti vse žoge. celo Slamičevo enaijstiko je za >krenil v kot. Drugi polčas je začel s prvim zgoditkom za Ljubljano: Lipovšjk je iztekel ven in oddal nespretno, da je žoga prišla Slaparju na nogo in potem našla pot v prazno-V minuti je bil Janežič 2 metra nred črto. kjer so ga zrušili, za kazen je enaist-ko s.gurno pretvoril. V 21- minuti se Pupo prebije, Lipovšek starta pod nogo. ali ga gre preko njega v podboi in potem 6 težavo v prazno, že ie 3 : 0, Dve minuti pred koncem pretvori Pupo prost strel s črt p v rvosledn ii zgod/teV. S :di! je P K"šar, v glavnem dobro. Prvenstvo II. razreda: Grafika : Jadran 1 : 0; Reka : Slovan 2:1; Korotan : , Svoboda 9 : 1. s tem je prvenstvo drugega razreda zaključeno, prva je Slovan, aru ga je Keka, tretja je Grafika, četrti Jadran. Prvenstvo podmladka: Ljubljana : Mladika 5:1; Heimes : Jadran 2 : 0; Mai6 : Reka 6:1; Slavija : Korotan 1 : 1. Lahka atletika Včeraj so se nadaljevale lahkoatletske tekme v okviru olimpijskega dne. Zaradi premajhnega zanimanja s strani atletov sta morali dve točki izpasti. Doseženi so bili tazmeroma dobri rezultati, čeprav je nagajaj močan veter. Priimorje, ki je že včeraj postavilo nov državni rekord v štafeti 4x800 m, je dianes postavilo še drug rekord in sdcer v olimpijski štafeti 800x400x 200x200 s časom 3:39.4 ter izboljšalo stari rekord 3:41, ka ga ije postavila jugoslovanska reprezentančna štafeta v Firenoi. Od ostalih rezultatov naj omenimo še dobra časa Pleterška in Svetka na 110 m zapreke, dalje dober rezultat juniorja Koširja na 1500 m in dobro formo inž. Stepišnifka, ki stalno meče kladivo nad 46 m. Podrobni rezultati so bili: 110 m zapreke: 1. Pleteršeik (Prknorje) 16.9, 2. Svetek (Ilirija) 17-1. 1500 m: seniorji: 1- Krevs 4:14.8, 2. Sra-kar (oba Pr.) 4:21.8; juniorji 1. Košir (Pla nina) 4:22.4, 2. Kotnik (Ilirija) 4:34.4, 3-Nabernik (Pr). Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (I) 46.37 m, 2- Jeglič (I) 37.84 m. Štafeta 800x400x200*200 m: nastopila je štafeta Primorja v postavi Goršek, Gabršek, Pleteršek, Skušek in dosegla čas 3:3i9.4. kar je nov jugoslovenski rekord. Goršek je pri tem dosegel na 800 m čas 1 : 59- Plavanje V okviru olimpijskega dne bi se morala v bazenu Ilirije vršiti tudi plavalna tekma, ki je pa bila zaradi premrzle vode preložena na četrtek ali prihodnjo nedeljo. Izvedlo se je edino plavanie na 100 m prsno. ker je Tone Cerar (Ilirija) napovedal rušiitev rekorda. Čeprav je plaval brez konkurence. mu je poizkus uspeti in ie dosegel čas 1:18-2. Dosedanji rekorder ie bil Ma-tošid (Jadran Split) s časom 1:21.4. Vsi pogoji za verifikacijo novega rekorda so bili izpolnjeni. Kolesarstvo Svoio olimpijsko dolžnost so izvršili tudi naši kolesarja s cestno krožno dirko na oroig.i Zg. S:ška — Koseze — Podutik — Glince — Dravlje — Zg. Šiška. (8 km), ki so jo prevozili petkrat. toTei skupno 40 km. Tudi včeraj so se ljubitelji te športne panoge zbrali v precejšnjem številu n« startu in ob nrogi, najvneteiši t»a eo prihiteli na podv^ški klanec, odkoder so opazovali n^^r knlesar'ev. Kmalu po 14. uri. ko so bili vojak' veloc'pedske*a bataljona raztr»oreieni v svho reda vzdolž proge, ie imel na pisano skupino nuniorjev in prvorazrednih dirkačev nagovor o pcmenu r»Vt-r.pi^skegf» dne znaH sportnfflc S- Jaka CrinViic. usikar so odš1' « starta juniorii. Pet minut nato «« tudi rtMvoi ^r- Vn 'v n rv Oblak. Gartner. §tim. Ka-č'^ in Hamberger. Da je bil tempo dirke zelo hud. dokazuje že prvi krog. ki so ga glavni dirkači prevozili v 14 minutah, dočim eo juniorji potrebovali 16 minut. Razdalie med glavno in juniorsko skupino pa je posta ^la vedno večja. Med Drafrljami in ciliem se ie vodeča skupina raztrgala in so dirkači pr:šli na cili v presledkih. Ostri ovinek pri Gasilskem demu pred ciljem ie postal usoden za Ob'aka in Kačiča. P*dla sta in Kaoič se je precei opraskal, a Oblak se ie ta'-o.-dvignil ter iz glavne skupine tudi prišel kot prvi na cilj. dani glavne skupine so tudi prehiteli vse ostale razen i/bornega Briclia in Košnja- Rezultati so bili: Glavna skupina: 1. Oblak J*nko 1:18 30, 2 Gartner Fran 1:18 36. 3. SHrn Karol 1:18.58. 4. Hamberger Slavko 1:19. Juniorjii: 1. Briceli Fran 1:23.59, 2 Kosi Milan 1:24.32, 3. Gregorič Jože 1:24.33. 4. Grabner Fran. Slednjega je treba z ozirom na njegovo mladost za njegovo vzt-rar-no-4 §p po<»bei pohvaliti- Za eventuelno zdravniško pomo* i*> dirkače spremljal z avtomobilem g- Palme. Rada se peni, - še bolj osvežuje, izdatna pri uporabL NIVEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. •BSm V tenisu vodi Francija 2:1 Pariz, 7. junija. Današnja double igra med Francijo in Jugoslavijo za Davisov pokal je prinesla zopet ogorčeno borbo, v kateri se je jugo-Vovenska dvojica Kukuljevič-Miitič odločno Hranila proti francoskemu paru Borotra-Bernard. Izkušena francoska dvojica je -magala šele v petem setu. Rezultati so: 8 : 6. 7 : 5. 4 : 6, 3:6. 6:2- Stanje ie torej 2 : 1 za Francijo Jutri se bo-:i'a odigrali ostali single portiji-. Ostale nogometne tekme Celje: ISSK Maribor : Olimp 3:1 (2:2). Prijateljska tekma, na kateri so bili Mariborčani ves čas v premoči. Olimp je igral požrtvovalno, toda nekoliko preostro. V drugem polčasu je bil boljši kot v prvem. Beograd: reprezentanca Marseillea : reprezentanca beograjskega nogometnega podsaveza 2 : 1 (1 : 1). Kragujevac: BSK : Radnički 2 : 1. Državno prvenstvo. Dunaj: Austria : Grasshoppers 3 :1 (2 : 0). Srednjeevropski pokal. Brno: Židenice : Lausanne 5 : 0 (2 : 0). Srednjeevropski pokal. Curih: Phoebus : Young Fellows 3 : 0 (1 : 0). Srednjeevropski pokal. Bern: Torino : FC Bern 4 : 1 (2 : 0). Srednjeevropski pokal. ^ Opava: Admira (Dunaj) : DFC Troppou 17 : 1 (10 : 0). Kolesarstvo v Maribora. Včeraj so bile na progi Maribor-Kamnica-Maribor kolesarske dirke SK Železničarja. Startali so člani Železničarja in Mislinja. Na cilj so prispeli: Rozman (Zel.) 2.14.45. Šunko 2.21.42, Raftl 2.23.18, Cajnko (Mislinje) 2-23.19. Tekmovanje je poteklo v redu. ASK Primorje (centralni odbor), poziva celokupno centralno in sekcijsko odborni-štvo, kaikor tudi vse podporno in aktivno članstvo, da se korporativnp udeleži pogreba velezas'užnega b'agopokojnega klubove-ga podpredsednika g. prof. Evgena Jarca, ki bo danes ob 16.30 iz hiše žalosti, Zarni-kova ulica 19. — Važna odborova seja danes ob 20.30. v restavraciji Zvezdi. Plavalna sekcija SK Ilirije. Drevi ob 18.30 članski sestanek na letnem kopališču. Pridite vsi in prinesite izposojene triko je. Do 10- t. m. mora inieti vsak član sekcije članarino v redu plačano, 6icer izgubi pravico znižane vstonnine. Občni zbor Pokojninskega zavoda Gospodarska kriza hudo obremenjuje račune Pokojninskega zavoda Ljubljana, 7. junija. V dvorani Trgovskega doma je bil danes dopoldne redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Predsednik dr. Milavec je najprej pozdravil zastopnika banske uprave, bananega svetnika dr. Kar lina in pozneje došlega zastopni-nika ministra za socialno politiko inšpektorja g. Vizjaka. Občni zbor je z odobravanjem sprejel vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. kakor tudi vdanostne brzojavke ministru za socijalno politiko Cvetkovieu ter banom dravske, primorske in zetske banovine. Predsednik dr. Milavec je v svojem poročilu poudaril, da je trenotno najvažnejše vprašanje razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo, za kar obstoja v finančnem zakonu pooblastilo ministru za socialno politiko. Izjavil je, da je kraljevska vlada osvojila stališče, ki ga je v tem pogledu zavzel Pokojninski zavod, ki edino more dati nameščencem v drugih delih državah smernice za uvedbo te socialne naprave. Pokojninski zavod smatra za svojo dolžnost, da pri razširjenju pokojninskega zavarovanja nudi svojo pomoč in svoje izkušnje. V preteklem letu je imel Pokojninski zavod v obveznem oddelku 10.588 zavarovancev pri 2566 delodajalcih. Število zavarovancev se je povečalo v primeru s prejšnjim letom za 5%, število delodajalcev pa za 1%. Posledice gospodarske stiske se kažejo tudi pri Pokojninskemu zavodu v dveh smereh. Na eni strani vidimo nazadovanje povprečne višine zavarovanih prejemkov od 23.000 Din v letu 1931. na 20.700 Din v lanskem letu. Najhujši padec tega povprečja je bilo v letu 1932. Na drugi strani pa vidimo prirastek pri nastopu delane-zmožnosti. Starejši zavarovanci, ki bi v normalnih razmerah še delali, izgubljajo svoja službena mesta, da napravijo prostor mlajšim, cenejšim delavnim močem, kar povzroča pri teh zavarovancih predčasne upokojitve. Ta pojav je bil najhujši v letu 1933, zadnji dve leti pa je nekoliko popustil, vendar hudo obremenjuje zavarovalni račun. Bilanca za preteklo leto izkazuje na pasivni strani v vseh treh oddelkih premijsko rezervo v višini 369 milijonov Din. Skupaj z ostalimi pasivami (34 milijonov) znaša bilančna vsota 304 milijone in so pasiva za 67 milijonov višja, kakor zavodovo premoženje. Ta razlika predstavlja v zadnjih letih narasli primankljaj, ki je nastal zaradi valorizacije (28.7 milijona Din), zaradi odpisov na nepremičninah in terjatvah 17.6), zaradi nazadovanja borznega tečaja vrednostnih papirjev (11.1) ln zaradi zvišanja premijske rezerve v zvezi s strožjim računanjem in prekomernim nastopom dela-nezmožnostl (8.3). Ta primanjkljaj pa je predvsem računskega značaja ter je pričakovati da se bo bistveno zmanjšal, ko bodo nastopile normalne razmere. Premoženje zavoda se je zadnja leta obrestovalo v višini preko 6%. Navzlic temu da bazrra zavarovalno tehnični račun na 6 odstotnem obrestovan 1u. se primanjkljaj navzlic temu ni zmanjšal, predvsem zaradi prekomernega nastopa invalidnosti. Razveseljivo pa je, da 1e lanski primanjkljaj z* en mili ion manjši, kakor po b!lanci za preišnie leto. Lani Pokojninski zavod ni delal nikakih novih investicij in je razpoložljiva sredstva nsiflcrfli v rvoso-fila. Tako le banovini dal 8 miliionov Din za erradnjo bežigraiske trm-Tmtfie v Lhjhliq.nl. 7 miliionov Krsntelrm deželnem elektraram za elektrifikacijo Doleniske in 8.6 milijona Din mariborski moptn« nb^nl za gradnjo deške meščanske šole. Zavodov? dolžniki so točn<"> pln Sevali oWsti. ' Znopt^nki na premi i-Pk'"h rezervah so se or»v t«>o zmanisotj 3.8 na 2 s m liiona T"Hn. Na prispevkih prednisal 28 2. milijona Din za 0.*? več k«kr>r v preiSnlem letu. in so zaostanki znsSaH Jp 0.9^ nro^r>fSa T-rnlaA«.. rent se je dvignilo od 10.8 na 12.50 milijona Din. Zavodovo premoženje se je lani obrestovalo po 6.5%. Največji odstotni donos je izkazan pri vrednostnih papirjih in posojilih, najmanjši pa pri naložbah, kjer znaša le 3,4%, in pri nepremičninah, kjer znaša le nekaj nad 2%. Zavod je lani dajal menična in hipotekama posojila po 9%, stavbna pa po 8%. Upravni stroški so ostali na višini prejšnjega leta in so znašali 3.2 milijona Din. to je skoro 10% letnega predpisa. Debata Predsednik je še prečital poročilo računskih preglednikov, nakar se je oglasil k besedi podpredsednik g. Ivan Tavčar, ki je v svojem obširnem referatu poudaril med drugim naslednje: Po poslovnih poročilih je znašalo povprečno obrestovanje imovine leta 1932 še 8.46%, naslednje leto 7.67%, predlanskim 7,1% in lani 6,53%. V zadnjih štirih letih je torej povprečno obrestovanje nazadovalo skoro za 2%. To stalno nazadovanje obrestovanje imovine ograža ravnovesje zavrovalnotehničnih računov in seveda tudi rent. Najbolj se obrestujejo vrednostni papirji, in sicer po bilančni vrednosti z 9.4%. Težja je stvar z vlogami pri denarnih zavodih, ki jih je za 21,7 milijona Din, od tega pa 14,2 milijona Din zamrznjenih. Leta 1932 se je ta denar obrestoval še po 7,25%, lani pa le še po 3,37%. Zahteva Pokojninskega zavoda gre za tem, da se zavod Izvzame iz zakona o zaščiti denarnih zavodov. Treba bo tudi misliti na delni odpis zamrznjenih vlog pri denarnih zavodih. Obrestovanje hipotečnih in meničnih posojil je še prilično ugodno in je znašalo lani 8%. Zavodove nepremičnine so se leta 1932 obrestovale po 5.4%, lani pa le Se po 2.1%. Pokojninski zavod mora svojo imovino obrestovati preko 6%, če hoče amortizirati obveznosti, ki izhajajo iz valorizacije zavarovanja. Bati se je da bo obrestovanje padlo pod 6.%, s čemer bi padla zavaroval-notehnična osnova in bi odpadla možnost kriti primanjkljaj. Zato bo treba čim prej misliti na to, kako naj se uravnovesi gospodarski položaj zavoda, številni nastopi invalidnosti hudo obremenjujejo račun. Verjetno je, da bo to po p res tanku krize popustilo, vendar bo težko doseči popolno ravnovesje, ker je treba še kriti primanjkljaj, ki je nastal v zvezi s prekomernim številom invalidnosti in znaša preko 5 milijonov. Zato bo treba prej ali slej revidirati zavodove računske osnove, pa tudi upravne stroške. Občni zbor je odobril nato računske zaključke. Pri nadomestnih volitvah je bil aa namestnika člana upravnega odbora izvoljen g. Josip Novak iz Maribora. Po kratki debati je bilo v zvezi s spreminjevalnim predlogom delegata g. Vrančiča sklenjeno, da se za tekoče leto notira za podpiranje brezposelnih zavarovancev znesek 160.000 Din, za podpore vdovam in sirotam pa 100.000 Din. Občni zbor Je po kratki debati pooblastil upravni odbor zavoda, da do prihodnjega občnega zbora lahko v smislu § 37., t. 7. statutov in § 59., t. 6. zakona o pokojninskem zavarovanju sklepa o kupovanju in prodaii nepremičnin, pri čemer mora upoštevati naslednje smernice: 1.) Upravni odbor sme sklepati s svojimi dolžniki aranž mane glede prevzemanja nepremičnin v svojo last. 2.) Nepremičnine, nakupljene na dražbah, ki so rentabilne, lahko obdrži. 3.) Kupovati sme zemljišča, stavbišča ter hiše tudi lz proste roke. Stavbišča morajo biti primerna za gradnjo stanovanjskih hiš ter morajo nuditi možnost rentabilne zazi-dave. 4.) Upravni odbor sme graditi nepremičnine odnosno stanovanjske hiše s predvideno donosnostjo najmanj 2 tretjini povprečne donosnosti zavodove imovine. 5.) Graditi sme stanovanjske hišice za zavarovance proti mesečnemu odplačilu obresti in amortizacije. 6.) Odprodaja« sme zemljišča in zgradbe, če se nudi prilika rentabilne oddaje. 7.) Pri izvajanju teh pooblastil naj se upoštevajo po možnosti vsi kraji zavodovega področia po ključu pobranih premij, in sicer v krajih, kjer je podana rentabilnost. Pri slučajnostih ie rameščenski delegat Pelikan interpeHraj predsednika zaradi tajnosti korespondence v konkretnem primeru v zadevi nekega zavarovanca. V imenu na-me^oTvilrih delegatov iz Dalmacije je delegat To^mtI oodal i'iavo. k; pravi da želijo •Jalma<'n«ki nameščenci t primera razširjenja nokoininsk^e-a rflvaror.mja na vso držav« o«t».!» rod okriliem Pokojninskega zavoda v LinbHani. moraio pa imeti ustrezaioče zastopstvo v upravi in v vce^ odborih. Vrhu teera mora biti določeno število uradnikov zavoda iz vrst zavarovancev iz Dalmaciie in,s° mora premoženie nalagati po ključu, ki izhaja iz višine prispevkov v Dalmaciji- Postani iir «rta«i član Vodnikove dražbe »JUTRO« pomedeljska feda.ia 4 Ponedel jek. 8. VT. 1936. žene zahtevajo enakopravnost z moškimi Propagandni sestanek pod okriljem Jugoslovenske ženske zveze Ljubljana, 6. junija Na zelo lep način, vseskozi stvaren, je v soboto zvečer v magistratni dvorani sekcija Jugoslovenske ženske zveze za dravsko banovino priredila propagandno akcijo za uveljavljenje enakopravnosti žene z možem. Članski sestanek je vsem ženam in obenem vsej javnosti nudil možnost, da se seznani s pravnim položajem žene, ki ji ga nudi naš veljajoči obči državljanski za-kojjik (ODZ) in kakršnega ji obeta nov načrt našega ODZ. Predzadnji namen tega sestanka pa je bil zlasti, da žene iznesejo pred javnost in predvsem na merodajne činitelje svoje zahteve, ki jih sklepajo ob priliki priprav za uvedbo našega novega ODZ. b Na sestanku, ki ga je vodila predsednica banovinske sekcije JŽS ga. Minka Go-vekarjeva, so omenjenemu namenu sližili stvarni referati gdč. Angele Vodetove o življenju, ki zahteva nove zakone, ge. Vike Kraigherjeve o zahtevah žene gospodinje glede na določila ODZ in referat g. dr. Vita Kraigherja, ki TJdal izčrpno primerjavo pravnega položaja žene v rodbinskem pravu po našem veljajočem ODZ, po pravnem položaju, ki sc ženam obeta z osnutkom ODZ i t 1. 1934. in še primerjavo rodbinskega prava poedinih evropskih držav. Obči državljanski zakonik je potreben korektur Na pravnih razmerah, ki vladajo v današnjem življenju, je gdč. Vodctova dokazovala, kako sedaj veljajoča pravila občega državljanskega zakonika, ki so v veljavi že nad 120 let in ki so bila sestavljena že v drugi polovici 17. stoletja, ne morejo več ustrezati sodobnim potrebam, ki so se v tako dolgi dobi bistveno spremenile ln ki neodgovarjajo več načelom, po katerih dandanes živimo, ko so se življenjski pogoji zlasti za ženo v temeljih spremenili. Razmeram in ljudskemu pravnemu čutu tedanje dobe, ko se je pričel 1. 1811. uveljavljati še danes veljajoči ODZ, je še nekako ustrezalo načelo v rodbinskem pravu, »da jc mož glava rodbine«. Ženin delokrog v tedanji dobi in njene pravice, odnosno dolžnosti so bile natančno odmerjene: domače delo — oskrba družine z neposrednim delom in neposrednimi sredstvi. Mož pa je ženo in družino ščitil in zastopal na zunaj, oskrboval potrebna sredstva za preživnino in bil tudi na znotraj v vsakem pogledu nesporni poglavar. Ko pa je ginevala izključnost agrarnega in maloobrt-nega gospodarstva in je moč industrije uplivala na spremembo v gospodarskem življenju, je ta sprememba tako silno odjeknila v \^eh področjih javnega kakor zasebnega življenja, da je neizbrisno posegla tudi v rodbinsko življenje, ki je ženo vrglo iz starega tira — od njenega dotedanjega delovnega torišča v družini in moževi delavnici v naročje pridobitnega dela izven doma. Vloga moža kot edinega in absolutnega rednika družine je bila omajana, njemu ob stran ali celo sploh na njegovo mesto ie stopila pridobitna žena. Vzporedno s tem gospodarskim preobratom se je pojavila tudi sprememba ženine vloge pred javnostjo, ki kljub nasprotnim zakonskim določbam zastopa svoje interese sama v svojem imenu, neredko tudi interese svojih otrok in celo moža. Tako je zlasti med svetovno vojno žena stopila na mesto rodbinskega očeta in urejala sama tudi zunanje odnose med oblastjo in rodbino. Nihče ni ugovarjal. Tako je načelo, da je »mož glava družine,« izgubilo svojo življenjsko upravičenost. Kako daleč pa korakajo razmere pred veljajočimi zakoni, dokazuje najbolj nazorno razvoj zakonitega varstva otrok. V primerih, ko zakonski oče ne izpolnjuje svojih dolžnosti do otrok in ko so zaščite potrebni otroci dandanes vedno naraščajočih ločenih, odnosno razdraženih zakonov, že stari zakon odreka očetu »družinsko poglavarstvo«. Otroci ločenih staršev ne pridejo več nujno pod očetovo oblast kakor bi to odgovarjalo načelu, ki je sproveden v zakoniku. Podobno se urejajo razmere nezakonskih otrok. V vseh primerih je danes odločilna edinole korist otrok, tako zakonskih kakor nezakonskih in tako vidimo, da sta v resničnem življenju odpovedali dve glavni načeli, ki sta urejali pravno zgradbo tradicionalne rodbine: določba, da je mož glava družine in razlika v ravnanju z zakonsko in nezakonsko deco. Iz tega sledi unjna zahteva žen, da iz novega ODZ izpade načelo, da je »mož glava družine,« kakor se predvideva v načrtu iz 1. 1934. Izenačijo pa naj se popolnoma pravice obeh zakoncev v rodbinskem pravu in temu primerno naj se spremene tudi druge zakonske določbe o ptavicah in dolžnostih staršev do otrok, nadalje pa tudi določbe glede imovinskega razmerja. Od zakonodajalca, ki bo končnoveljavno urejal naš ODlZ, ne zahtevajo žene nič drugega, kakor da je zakonodaja pravična v enaki meri za vse državljane in da upošteva življenje takšno, kakršno je. Prispevek žene gospodinje je enakovreden denarnemu prispevku moža Predsednica »Zveze gospodinj« ga. Fika Kraigherjeva je pojasnila težnjo žen — gospodinj, da se gospodinje uveljavi in prizna kot polnovredno tvorno delo, ki ga žena prispeva k vzdrževanju rodbine. Vrednost in cena gospodinjskega dela mora biti primerna važnosti tega dela ter duševnemu in telesnemu naporu, ki ga zahteva. S tem delom žena prispeva k vzdrževanju rodbine enakovredno možu, zato je zgrešeno današnje pojmovanje, da mož vzdržuje ženo in otroke, kajti v resnici se tudi v tradicionalni rodbini vzdržuje žena sama z gospodinjskim delom, vso rodbino pa vzdržujeta vsak s svojim delom oba zakonca. Zato smatrajo žene - gospodinje, da je današnje pravo prav tako krivično ženi in materi - gospodinji, ki troši svojo delovno silo v gospodinjstvu in ki ne dobi za to delo nobenega denarnega ekvivalenta. Po novem pravu, ki ga žena pričakuje, mora veljati delo žene - gospodinje kot polnovre- den prispevek k skupnemu preživljanju obeh zakoncev in otrok. Črtati je treba mnenje, da je mož vzdrževatelj družine, še zlasti ob dejstvu, da je prepogosto mož le zapravljivec rodbinskega imetja, in da žena, ki je kljub moževi zapravljivosti prihranila kako malenkost, pravno ni upravičena zahtevati tega kot svojo lastnino. Načelo, da je gospodinjsko delo enakovreden prispevek k vsakemu drugemu prispevku za vzdrževanje rodbine, je treba izvesti tako, da se smatrajo vsi dohodki in vsa imovina, ki sta jo pridobila eden ali drugi zakonec v času rodbinske skupnosti kot skupna imovina obeh. V primeru razdružitve rodbinske skupnosti, ko je treba imovino razdeliti, mora zato dobiti vsak zakonec svoj odgovarjajoči delež, ki mu pripada sorazmerno njegovemu prispevku k skupnemu življenju in skupni imovini. Pregled položaja žene v rodbinskem pravu ki ^a je podal dr. Vito Kraigher, je vedel do zaključka, da je pogoj popolne enakopravnosti žene predvsem uvedba obveznega civilnega zakona in enotnega državnega sodstva v zakonskih sporih, ki je pri nas utemeljena spričo raznoterosti priznanih veroizpovedi. Ta način bi edini mogel preprečiti zlorabe in zmešnjave, ki so posledica omenjene izredne raznolikosti veroiz-povedanj. Žene zahtevajo uvedbo obveznega civilnega zakona, in izključitev vsakega cerkvenega vmešavanja v zakonske spore, ker so prepričane, da slonijo cerkvena načela in predpisi o zakonu na tisočletja starih predsodkih o manjvrednosti žene; nimajo nobene znanstvene podlage in pomenijo za ženo velike krivice in težke posledice. Naš veljajoči ODZ, ki je prav-tako zgrajen na teh predsodkih, ima za našo ženo in njeno razmerje do moža to posledico, da je predvsem »mož glava družine« s čemer se ženi odreka pravice do sa-moodločanja, nadalje pa tudi važne imovinsko - pravne posledice na ženino škodo. Prednačrt za novi ODlZ iz 1. 1934. ne obeta kakega znatnega izboljšanja, v nekem pogledu celo povečanje ženskih bremen. Imovinsko - pravno je važna določba, ki pravi, da se bo v dvomu o tem, kdo izmed zakoncev je med trajanjem zakona pridobil imovino, smatralo, da sta jo prido- bila vsak polovico, dočim velja po seda-danjem pravu domneva, da jo je pridobil mož. Naposled uvaja prednačrt tifdi /a ženo dolžnost vzdrževati moža, ki ni dela-zmožen. Tega sedanji ODZ, ženi ni nalagal, tako so ukrepala le sodišča. Te spremembe pa so tako malenkostne, da se žene z njimi ne morejo zadovoljiti, kajti v ničemer ne spreminja ženinega razmerja do moža in vztraja pri načelu moževega poglavarstva, taka sprememba bi pomenila velik napredek položaja žene le za pokrajine kakor so: Srbija, Črna gora, Bosna in I lercegovina, kjer jc sprovedena misel, da jc mož nekaj višjega od žene in je poročena žena po srbjanskem civilnem zakoniku izenačena z mladoletnimi, raz-sipneži in propalicami. Nikakor pa bi sc ne spremenil položaj slovenske in hrvatske žene. ki s svojim vstopom v delovne množice naroda s polno pravico zahtevajo enakopravnost z možem, kakor so mu enakopravne po svojem delu za družino in v družini. Po kratkem orisu in grupaciji veljajo-čih občih državljanskih zakonikov v raznih evropskih državah, med katerimi ne-pobitno prednjačijo kot vzgledne zakonodaje one iz skupine skandinavskih držav, je predavatelj še opozoril na dva argumenta, s katerimi hočejo nekateri zagovarjati prednačrt našega ODZ. Prvi je ta, da veljajoča jreditev ženinega položaja odgovarja pravni zavesti ljudstva, ta argument je predavatelj označil kot pravno frazo, ker odpor stotisočev delovnih žen intelektualk, delavk in nameščenk, jasno dokazuje, da jc večina državljanov za sodobnejšo ureditev ženinega pravnega položaja po ODZ. Nadaljnji argument, da more le gospodujoči položaj moža v družini zagotoviti obstoj družine kot temeljne edini-ce družbe, pobija dejstvo, da 120-lctna veljava starega ODZ z gospodujočim položajem moža v družini ni prav nič zajezila razkroj'a družine, na katerega kažejo tudi pri nas v tisoče rastoče ločitve in razpo-roke zakonov. Vsi referanti so bili za svoja izvajanja deležni toplega priznanja prisostvujočih žen, ki so po zaključku soglasno z velikim odobravanjem izglasovale obsežno resolucijo o zahtevah žen po ureditvi njihovih pravnih odnosov v okviru občega državljanskega zakonika. Teden dni filma Ali naj bo v filmu kakor v življenju? Neki ameriški novinar je objavil pod za-glavjem: »To vidimo le v filmu« naslednje: »Ako v filmu dežuje, lije vedno kakor iz škafa . . Ako se delavka sleče, pokaže vedno luksuzno perilo. Ako junakinja zjutraj vstane iz postelje, je njena frizura vedjno tip top in lepota njenega obraza nikoli ne trpi zaradi spanja! Junak-pevec zna takoj skemponirati pesem, čim se vse-de h klavirju, a junakinja jo zna takoj na pamet, čim jo enkrat sliši | Ako stopi kdo v temno sobo s svečo v roki, se prositor takoj razsvetli, kakor pri kakšni premieri v Hollywoodu. Junakinja, ki mora žiiveti mesece dolgo v divjih, neciviliziranih krajih, ima vedno politirane nohte in brezhibno toaleto. Junakinja ni nikdar večja od svojega partnerja. Telefon deluje v filmu vedno brezhibno! Nikoli ni zaseden, nikdar pokvarjen. Osebe v filmu vedo vse telefonske številke in naslove na pamet. Ako vključijo radio, dobe vedno takoj zaželjen spored. Ako potrebujejo avtotaksi. ie takoj tu. Avlomob'-li zamorejo voziti cele stotine kilometrov daleč, ne da bi »čutili potrebo« vzeti bencin! Zapustiti najet avtomobil, ne da bi plačal, ali zapusititi restavrarit brez plačila zapitka je sijajno mogoče samo v fiVnu. . . Tako točno ameriški filmski kritik. Tem izvajanjem bi pa mogel producemt ali režiser resno ugovarjati. Zastavimo si naj.p-ej splošno vprašanje, da kopira življenje do pike natančno? V normalnih resnih filmih, zajetih iz sodobnega življenja go'ovo! V teh primerih mora režiser skušati ustvariti okolje, k-: bo čim vernejši posnetek resničnosti. Tak fiVn ne prenese niti na manjše doze teatralnosti. Vendar je pretežna večina filmov, ki teko dandanes no kinematografih. operetnega značaja So to veseloigre. burke na muziikalni podlagi. Rokopisi teh filmov so zgrajeni po večini na imaginarnih dogodkih in vseh mogočih zapletih. Tak film torej, ki že v svojem bisitvu »greši« še mnogo hujše proti resničnosti-nrenese brez nadaljnjega take »prestopke«, kakor jih omenja ameriški novinar. Nasprotno. celo koristijo temnu filma. Nobenemu režiserju ne bo padlo na um, da bi zavlačeval dejanje veseloigre z malenkost-mi, kakor je natakanje bencina, plačevanje in slično. Telefon je lahko pokvarjen ali zaseden, če ie zgrajen na tem bistveni zapletek. absolutni nonsens pa je pusmti brskati igralca po telefonski knjigi, da bi javil centrali zasedeno aili pokvarjeno zvezo, če to dejani je nima nobene organične zveze s celo igro, marveč naj bi služilo le kot nek "k prispevek k večji »resničnosti« filma. Na ta način bi =e zavleklo de:anje filma v nedoiled Ako bi hote1] biti brezpogojno zvesti absolutnemu realizmu, Kakor ga zahteva Ameriški kritik, potem bi se moral vendar tudi od časa do časa kdo vsekniti v filmu in tudi kdai pa kdaj iz-oifil vrstni z dvema ničlama! ~ Zanimalo bi nas zvedeti, kakšno .-tališče zavzema v tem pogledu naše občinstvo. Mogoče se oglasi tudi kak »poklicni« od teatra? Spet pridejo trije odlični filmi Za konec sezije si je pridobil Elitni kino Matica še tri prvovrstne filme, jih bomo v kratkem videli. »črna krila« so film iz letalskega življenja. V njom nastopa šest najbolj znanih ameriških igralcev, resničnih umetnikov, ki slove po vsem svetu. Zla®* moramo omeniti Johna Barrymora in njegovega brata Lionnela. prezreti pa ne smemo tudi Clarka Gablea, ki ima žlasti v ženskem svetu zaradi svojega moškega nastopa obilo simpatij. Glavno žensko vlogo igra Mirna Loy, ki ima v Ameriki, pa tudi pri nas precej dobro ime. Vsebina filma je zelo napeta. Zanimivo je omeniti, da je za spremljavo tega filma uporabljena skoraj vsa Beethovnova Sedma simfonija. Film je v nemškem jeziku. »Arena kri« in ljubezni« bo film, kjer se nam bosta pokazala dva naša stara ljubljenca: WaUace Beery in mali Jackie Cooper. ki smo ju oba s takšnim užitkom gledali v filmu »Otok zakladov«. Beery igra vlogo krotilca zveri, ki po nesrečnem naključju izgubi roko, Cooper pa njego- | Vega otroka. j Tretji film bo »škandal dneva«, pustolovska zgodba iz žVvljenja ameriških novinarjev. Film si bo že zaradi tega vredno ogledati, ker bomo v njem najlepše spoznali, kako iznajdljivi in vestni morajo biti ameriški novinar«', če hočejo vzdržati tempo modernega ameriškega življenja. Vsebina je nad vse napeta in zanimiva. Film se odlikuje po prvovrstni zasedbi. Glavno moško vlogo ima spet Clark Gable, njegova partr-t*ca pa je Constance Benettova, ki jo prištevajo med najbolje plačane amerške filmske igralke. V celoti nam torej obeta Matica zelo pester in res izbran program, ki si ga bo vredno ogledati. Bodoče matere morajo skrbeti da se izognejo vsaki ieni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne FRANZ'J OSEFO VE grenčice. FRANZ-J OSEFO V A voaa se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetni!-, pojavov. 0?i reg. S. br. 15485/35 Manifestacija v Kranju za moderno centralno bolnico Kranj, 7- junija Na Glavnem trgu pred mestno hišo v Kranju je bilo zborovanje akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice. Velika množica meščanov, kmetov in delavcev je soglasno manifestirala za rešitev tega aktualnega vprašanja. Prvi je izpregovoril d>r. Meršol, ki je zbranim j>oslušalcem prikazal porazne razmere v naši osrednji bolnišnici. Statistično je neizpodbitno dokazal potrebo nove, higienično urejene slovenske centralne bolnišnice- Naslednji govor je imel zdravnik dr. Be-žek iz Kranja: »Težkega srca pošiljam svoje bolnike«, je dejal dr. Bežek, »v ljubljansko bolnišnico, ker vem, da so samo veliki stroški prevoza, polovičarsko zdravljenje, zaradi nevzdržnih razmer in nazadnje pride bo'nik nazaj neozdravljen in često še s kako nalezljivo toleznijo ...« Sledil je govor akademika Ravnikarja, ki je |)oudarjal, da je dolžnost predvsem države in samo države, da zgradi novo bolnišnico in tako odstrani kulturni škandal. Kadar gre za zdravje ljudstva, se ne sme gledati na denar. Zahteva po ljubljanski bolnišnici je zahteva vseh S'ovencev. Nadalje sta govorila v imenu delavstva zastopnik »Splošne delavske strokovne zve-zes g. Tominc in zastopnik Jugoslovenske strokovne zveze g. Pestotnik. Oba sta nagla-šala delavske zahteve po zgraditvi nove osrednje bolnišnice, ker so ravno delavci tisti, ki najbolj občutijo pomanjkanje zdravljenja. Delavstvo pušča v tovarnah svoje zdravje, ki je danes njegovo edino premoženje, in na'počled mora še ob takih razmerah prenašati v bolnišnici novo trpljenje, namesto. da bi mu vrnili zdravje. Na koncu je bila prečitana resolucija, naslovljena na kr. vlado v Beogradu in na kr. tansko upravo v Ljubljani; »Kmetje, delavci in meščani, zbrani na zborovanju v Kranju, se pridružujemo upravičeni zahtevi slovenskega ljudstva, da nam država zgradi v Ljubljani novo centralno klinično bolnišnico za vso Slovenijo. Pozivamo kr. vlado (oz. bansko upravo), da prične z delom čim preje, ker so tu prizadeti življenjski interesi slovenskega naroda*. Lepo gasilsko slavje v Celju 65letnica celjske gasilske čete je uspela v polnem obsegu Celje, 7. junija. Prostovoljna gasilska četa v Celju je priredila v proslavo svoje 65-Ietnice danes gasilski dan, združen z zletom celjske gasilske župc Sinoči se je pričela ob 20.30 baklada z železničarsko godbo. Sprevod je krenil od mestnega poglavarstva po Dečkovem trgu. Gosposki ulici, Slomškovem trgu in kapucinskem mostu na Breg pred hišo župana g. Mihelčiča, kjer je bila podoknica kumi-ci novega reševalnega avtomobila, nato pa se je sprevod vrnil v mesto in priredil v Prešernovi ulici podoknico kumici ge. Jc-lenčevi. Odtod je krenil sprevod v Vegovo ulico in priredil tam podoknico kumici ge. Dobovičnikovi. Ob zaključku sc jc podal sprevod ob levem bregu Savinje čez brv v mestni park, na kateri se je bil že prej pričel velik ognjemet. Želczničarska godba je ob ognjemetu zaigrala tri koračnice. Če bi bil prispel sprevod z godbo, baklami in lampioni že ob pričetku ognjemeta, bi bil efekt še večji. Ognjemet, ki ga je izvedla celjska tvrdka »Pyrota«, je trajal dve uri in je bil izredno lep in učinkovit. Takega ognjemeta Celje že mnogo let ni videlo. Ognjemetu je prisostvovala nepregledna množica občinstva. Davi ob 5.30 je bila budnica po mestu, ob 8.30 pa gasilska maša v Marijini cerkvi. Po maši so se zbrali pred mestnim poglavarstvom zastopniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, kumice ge. Mihelčiče-va.Jelenčeva in Dobovičnikova. gasilski funkcionarji ter gasilci iz Zagreba, Varaž-dina, Maribora, Ptuja in aktivno članstvo skoraj vseh čet s področja celjske gasilske župe. Po blagoslovitvi novega, modernega reševalnega avtomobila znamke »Fiat«, ki jo je opravil g. profesor Ko-vačič, je imel predsednik celjske gasilske čete g. Dobovičnik pozdravni govor, nato pa je čestital celjski gasilski četi g. Ram-šak iz Maribora v imenu mariborske gasilske župe in mariborske gasilske čete, g. Pristovšek st. iz Ljubljane v imenu Gasilske zajednice dravske banovine. Predsednik celjske gasilske čete g. Dobovičnik je izročil članu g. Klezinu, ki je opravil že nad 1000 voženj z reševalnim avtomobilom, kot odlikovanje zlat prstan, članu g. Sei-tlu, ki je opravil že nad 500 voženj, pa srebrn prstan. Nato je bila pred mestnim poglavarstvom gasilska parada pred gasilskimi funkcionarji in gosti. Nekai minut pred 10. se je pričela v slavnostno okrašeni sejni dvorani na mestnem poglavarstvu slavnostna seja celjske gasilske čete. Na prošnjo predsednika g. Dobovičnika je prevzel predsedstvo zastopnik Gasilske zajednice g. Pristovšek. ki je pozdravil zastopnika poveljnika vojaškega okrožja in incsta g. podpolkovnika Krasnika, celjskega župana g. Mihelčiča in člane mestnega sveta, sreskega načelnika g. dr. Zobca, zastopnika predsednika okrožnega sodišča g. Brečka. zastopnika starešine sreskega sodišča g. ^ rstovška, predstojnika mestne policije g. Tomarja, zastopnika drž. realne gimnazije g. direktorja Mravljaka, poštnega upravnika g. Boca, šefa železniške stanice g. Vranjeka. šefa davčne uprave g. Čuša. narodnega poslanca g. dr. Doboviška, zastopnika celjskega opata g. prof. Kovačiča in upravitelja ekspoziture 0'PZD g. Šmigovca. Na-t oje prečital vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu ter pozdravno br/ojavko ministru za telesno vzgojo g. dr. Rogiču. Gosp. Pristovšek je sporočil pozdrave starešine Gasilske zajednice g Josipa Turka, pismene čestitke pa so poslali gg. podstarešina Gasilske zajednice Anton Cercr. zastopnik Gasilske zveze Mavricij Maver in župni načelnik Kopač iz Slovcnjegradca. Predsednik g. Dobovičnik je podal histo-riat celjske gasilske čete in se tudi spomnil vseh v teku let umrlih članov, katerih spomin so navzoči počastili s klici »Slava!« Nato so čestitali društvu k lepemu jubileju gg. podpolkovnik Krasnik v imenu poveljnika vojaškega okrožja in mesta, župan Mihelčič v imenu mestne občine, sreski načelnik dr. Zobec v imenu politične uprave, prof. Kovačič v imenu celjskega opata, Adolf Bervar v imenu celjske gasilske župe in zastopnik varaždinske gasilske čete. Od 11. do 12. je bil v parku promenadni koncert. Ob 14. se je pričela pred mestnim poglavarstvom velika tombola, po tomboli pa se je razvila na dvorišču mestnega poglavarstva in v prostorih celjske gasilske čete zelo prijetna ljudska veselica. Celjska gasilska četa, ki spada med najmarljivejše in najboljše opremljene gasilske čete v Sloveniji, je izredno lepo proslavila 65-let-nico svojega požrtvovalnega, nesebičnega in vseskozi uspešnega udejstvovanja. Naše gledališče Drama Ponedeljek 8.; Tiran. Red C. Torek 9.; Zaprto (Mladi gospod šef. gostovanje v Celju). Sreda 10.: Mladi gospod šef. Red Sreda. Opera Ponedeljek 8.; Zaprto. Torek 99.; Luria di Lammermoor. Rer B. Sreda 10 :' Vesela vdova. Red Četrte'- Objave Nov grob. Umrl je v ljubljanski bolnišnici g. Leopold Gorjanc, knjigovez v pokoju, oče stereotiperja Narodne tiskarne. Blagi pokojnik. ki je bil na glasu izvrstnega knjigoveza, bo nastopil svojo zadnjo pot jutri o'o 14. Lep mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Kje bodo stanovali naši olimpijci? Ali vas zanima berlinski stadion? Hočele videti zanimivosti Berlina? Potem pridite jutri v torek, zvečer ob 20- v dvorano Delavske zbornice, kjer se bo predvajala izvrstno uspela filmska reportaža, ki jo je v Berlinu napravil Ljubljančan g. dr. Marjan Foersler. Vstopnice so po 3 Din, a ves čisti dobiček je namenjen v podporo slepim. III. jubilejna produkcija dri. konservatorija ljubljanskega >>o drevi ob četrt na 7. zv v filharmonični dvorani. Spored izvajajo čla- ni profesorskega zbora, bivši odlični gojenci ter godalni orkester drž. kontiervatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice. Nastopijo gospa Pavla Lo-všetova in gg. Jože Gostič, Marjan Lipovšek, Pavel Šivic, Karel Rupel. Ljubljanski kvartet — gg. Leon Pfeifer, Franjo Stanič, Vinko šušteršie in Gustav Miiller. Dirigent g. L. M. škerjane-Spored se dobi v Matični knjigarni- Velja 5 Din. in služi obenem kot vstopnica v dvorano. Vse prijatelje drž- konserva torija vabimo, da v velikem številu posetijo koncertno produkcijo d evi ob četrt na 7. zvečer. Koncert sodobne feške glasbe bo nocoj ob pol 21. uri v Hutadovi pevski dvorai-Izvajajo se dela Vit. Novaka. Jiraka, Rei-nerja. Moise-a. Habe in Schulhofa. Izvajalca sta: tenorist Jože Gostič in pianist Marjan Lipovšek. Koncert ee vrši T olcviru intimnih koncertov Glasbene Matice- Sedeži jk> 10, stojišča |x) 5 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. Jutri zvečer ob četrt na 7. bo v fiiharmo- nični dvorani zadnja produkcija šole Glasbene Malice, na kateri nastopi cela vreta gojencev in pa violinski ansambl. Podrobni spored javimo jutri. V Matični knjigarni se dobi tipkani spored za 3 Din, ki velja obenem kot vstopnica. Hubadova župa Jl'S. Drevi ob 18. važna odberova seja v Glasbeni Matici. Predsednik, INSERIRAJTE V „JUTRU"! Kupujte domače blago! Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika. f Zapustil nas je za vedno naš oče, stari oče. stric, brat in svak, gospod £eopoCd Qotjctnc knjigovez v pokoju* Spremimo ga na njegovi zadnji poti k večnemu počitku iz mrtvaške veže splošr.e bolnice na pokopališče k Sv. Križu v torek, dne 9. junija t. 1. ob 2. uri popoldne LJUBLJANA, dne 7. junija 1936. ŽALUJOČI OSTALI. .Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — ga Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.