Pobrežje prl Mariboru — Partinje. Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je umrl na Pobrežju dne 15. ajprila bivši obče znani, veseli in priljubljeni posestnik iz Partinja Janez Rues. K zadnjemu počitku ga je apremljalo precejšnje število njegovih pantdnjskih eosedov in znancev. Na sedmini pa so pogrebci nabrali v njegov blag sj>omin za enega njegovih birmancev, ki se sedaj pripravlja za novomašnika, 131 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala, blagapokojnemu pa večni mirl Trbonje. Turobno so peli zvonovi, ko je kruta smrt pretrgala nit življenja mladeniču Konradu Dolev, komaj v 26 letu starosrta. Kdor ga je poznal in videl pred enim letom, ga je moral občudovati. Bil je postavno velikan, močan in zdo-av. Kot godben.k je bil vedno vesel. Zato je njegova smrt tem bolj glotooko iznenadila celo župnijo in globoko pretreela domačo bišo, ko ]e izgubila Ijubljenega sina. Njegova mati je stavila vanj vse svoje upanje, tolažbo in veselje. A Konrada ni več med nami, šel je v večnost, o kateri govori pesnik tako tolažilno, da »lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni«. — Nekaj dni pozneje je zatisnil svoje trudne oči Peter Ošlovnik, star 83 let. Bil je najstarejši mož v župniji. Po poklicu zidar in godbenik. Kot muzikant je razveseljeval ljudi na neštetih gostijah. Kot zidar je pomagal leta 1898 rajnemu Skofu Napotniku, ki je posvečeval župno cerkev, zazidati grobek za svetinje ali ostanke mučencev na glavnem oltao-ju. Tudi njegovega pogreba ge je udeležilo mnogo ljudi od blizu in daleč. — Za nova cerkvena ključarja pri župni cerkvi sta postavljena posestnika Jakob Uršnik, po domače Kučej ia Valentin BrajniJc, po domače Brezovnik. V stalni poikoj je stopil tukašnji g. nadučitelj Martin Kranjčič. Bil je vzor učitelj. Ruše. Nič novega pod sol.ncem, pravi pregovor. Toda zdi ee mi, da to vedno ne drži. Saj ni skoraj dneva, <ia nam ne bi prinesel kaj posebnega. In tako je te dni imel odbor za pomožno akcijo v Rušah svojo sejo, kjer so odborniki ugotovili, da so začeli delovati 11. januarja, a zaključili 31. marca 1932. V tem času je odbor podpiral od 54 do 91 družin s 155 do 254 člani. Razdelil je 6073 kg krompirja, 326 kg fižola, 428 kg slanine, 140 kg kruha, 1320 kg krušne moke, 1471 kg koruznega zdroba in 113 in pol kg mesa. Skupni dohodki so znašald 22.236.50 Din, izdatki pa 18.793.25 Din. Preostanek se naloži za bodofinost. Vsem, ki so pripomogli, da je akcija tako dobro uspela, izreka odbor tem potom najlepšo zahvalo. — Končno vendar dobimo, kakor se sliši, avtobusno zvezo z Mariborom. In sicer bo vozil od 1. maja dalje g. Pohlin vsak dan dvakrat iz Ruš v Maribor in dvakrait obratno. Odbod iz Ruš bo ob 8. in 14. uri, povratek pa ob 11. in 17. uri. Voznina bo 8 Dim za osebo na eno stran. — Umrli so zadnji čas: I. Velca, 14 dni star otrok. Anton Kramer, star 20 let, se je ponesrečil v tovarni za dušik. Ubil ga je električni tok napetosta 500 voltov. Vzor mladeniča, ki je z vsem zaslužkom in vso ljubeznijo skrbel za mater vdovo in še manjše sestrice, so spremile vse Ruše na poslednji poti. Tudl pevski zbor mu je zapel in tovarniška (delavska) godba mu je zaigrala v alovo. Dalje je umrl Verbošt MJha, star 78 let. Naj v miru počivajo, preostalim naie sožalje! — Katoliško prosvetno društvo pripravlja za 5. maj materin dan s pestrim sporedom. Ze danes društvo opozarja na ta dan vse ruške mamice. Začetek prireditve bo zvečer ob 8. uri. Rlbnica na Pohorju. Tako veličastnega pogreba še pač nismo imeli, kakor se je tu gorl vršil v sredo 20. aprila. Vsaj trikrat premala je bila naša cerkev za množice hvaležnih župljanov in Ijubih sosedov od blizu in daleč in prekratka je bila poit od Sv. Jerneja pa tje do Sv. Lenarta, da bi se bili mogli lepo zvrstiti vai ti pogrebci. Turobno so prepevali zvonovi vseh cerkev od nedelje naprej ter miložalostno še posebe ta dan raznašali tje gori v planine in doli v nižine pretresljivo vest, da spremljamo k zadnjemu počitku svojega Ijubečega duhavnega očeta in otrosko Ijubljenega dušnega pastirja, nepozabnega prijatelja, brata, strica in milega dobrotnika revežev in sirot ter nesebienega, požrtvovalnega javnega delavca za narodov dušai in telesni blagor. Neizprosna snirt nam je po kralki mučni bolezni pobrala našega po svoji vnemi za čast božjo in zveličanje dun, po svoji uedosegljivi gostoljubnosti in vedno veseli prijaznosti in neumorni postrežljivost. daleč po škofiji znanega in blagrovanega g. duh. svelnika župnika Andreja Fišer. Uničeno je naše upanje na njegovo zlato sv. mašo čez dve leti in na njegovo osemdesetletnico leto pozneje, predvsem pa so prekrižani naši lepi načrti za, veličastno proslavo njegovega tridesetletnega blagoslovljenega tukajšnjega župnikovanja — dne 12. avgusta letoSrijega leta. Prazno je mesto njegovega zvestega članstva v nacelstvu naše hran.iln.ice in posojiinice; zevajoča vrzel j« nastala v našem prosvetnem društvu, kjer je vselej rad predaval, poučeval in mladino bodril; težko bodo pogrešali njegove nasvete naši občinski odbori in njegovo s-pretno vodstvo naša različna društva ter cerkvene bratovšeine in družbe; predvsem pa žalujejo za njirn različni siromaki in tolažbe potrebni in ga Jiranijo v najhvale>.nejšem spominu vse naše hiše, v katere ie vkljub svoji zlomljeni nogi toliko rad in ob vsafcem vremenu prihajal, da naše bolnike sprevidi in s sv. popotnico pripravi na zadnjo pot. — Ni se*€uditi po vsem tem, da je bila taJco ganljivo lepa njegova zadnja pot. Že ob njegovi bolniški postelji smo občudovali ljubezen in hvaležnost njegovih farcnov, ki so ga v množicah obiskovali in si tudi z lepimi žrtvami prizadevali za njegovo ozdravljenjc, njegov mrtvaški oder pa so naravnost pokrili z lepimi cvetkami in dragocenimi venci, in naši ognjegasci so si Steli v čast in sveto dolžnost, da zamorejo stražiti pri rijegovih telesnih ostankih. Krasno petje pred župniščem, v cerkvi in na pokopališču nas je globoko prelresalo, vsi pa _mo se iz dna srca pridruževali molitvam veličastnega zbora 25 duhovnikov: »Bog mu daj vetoi mir.« Obilne solze, ki smo jih pretakali pri ganljivem cerkvenem nagovoru mons. Vreže, profes. iz Maribora, in ob odprtem grobu, ko se je v imenu sorodnikov in domačih zahvaljeval vsem udeležencem vuzeniški g. dekan K. Ilutner ter je bivši župan in predsednik okr. cestn. odbora g. L. Držečnik v dobro premišljenih prisrenih b.sedah omenjal blagopokojnika tieprecenljive zasluge za dušno zvel-čanje in felesni dobrobit njegovi skrbi izročenih vernikov, bile so viden izraz silnega žalovanja otrosko vdanega in trajno hvaležnega našega pohorskega naroda. Ko smo zapuščali božjo njivo, zazdelo se rai je, da slišim milo ihtenje iznad Velike Kope in od Sv. Janeza tam doli nad Breznem, koder se razširja naša župnija, pa tudi od temnih goziov in od vsakega ponosnega kme.kega doraa ter od vseh naših prenovljenih cerkev in iz turobnih glasov naših novih zvonov — vedno ponavljano molitev: »Nnšemu rajnemu g. župniku Andheju daj ljubi Bog večni rair ter obilno plaeilo za vse na.m skazane dobrofe!« Puščava. »Slovenski Gospodar« nam prinaša teden za tednom razne novice, pa malo dobrih. Mi Pohorci smo sicer trdnega značaja in ne tožimo radi, pa ko bi videli, da bi nam jadikovanje priipomoglo do bcljših časov, pa bi še tudi mi malo potožili. Kakor čitamo, je po celem svelu hudo. Ravno tako ludi pri nas. Ponu.jarno svoje blago (les) raznim kupcem iz llrvatske. Nekateri bi nam še plačali tako za siio, pa ka.j, ko samo obljubijo, les dobijo, potem pa kmet klavino gleda za denarjem. Nazadnie .zve, da dotični sploh ničesar nima in Uupčija je gofova. Komu naj dandanes še zaupamo? Živino imamo lepo, kar je včasih pomenilo tudi lep denar. Danes pa, če je res lepa, jo gleda lahko gospodar sam in se je raduje s praznim žeponn. Nočem dalje naštevati, kaj in kje nas še kaj boli, ker že to itak celi svet ve. Pomagali si bomo, kakor bomo vedeli in znali, v Boga zaupali in čakali. Eno bo gotovo pomagalo. — V nedeljo, dne 17. aprila smo pa pustili za nekaj časa težave doma in smo jo ubrali na igro. Naše pevsko društvo nam je piiredilo pod vodstvom g. or- ganista kar dve jako lepl igri, in sicer »Bre« zajtrka« in »Pri kapelici«. Bi!o je smeha na cente. Pri drugi pa bl ee kljub »Jurfikovimt šalam začeli skoro jokati. Pa takoj naa Je »Klepetulja Jera« spravila epet v dobro voljo. Vsi igralcl ao izborno rešili svoje uloga. V3a čast njim! Smaiino pri Slovenjgradcu. Vsa na.a lapa dolina in vsi prebivalci našega gorovja so bill na nogah in mogočno je odmevalo od Velike Urške gore in tje do Turjaka dne 19. julija 1928. leta, da Šrnartin obhaja prelepo in izredno redko slovesnost biserne sv. maše bvojega dolgoletnega nadžupnika, dekana in častnega kanonika g. Janeza K. I.enarta. Vsa prijazna vas je bila zasajena z visokimi mlaji In prepletena z venci in šopki cvetlic ter na.polnjena z neštetimi množicami hvaležnega ljudstva. Zadnji petek pa je šla od ust do ust prežaiostna vest, da je sivolasi starček mesec dni pred dokončano devetdesetletnico svojega plodonosnega življenja na veuno zatisnil svoje trudne oči. In zapeli so zvonovi nadžupnijske cerkve in vseh sedmerih podružnic, da je nebalo biti njegovo dobro srce, in se niso dali vmiriti, dokler nismo v nedeljo po pozni službi božji na domače pokopališče v velikanskem sprevochi pospremili In v hladnem grobu zakrili telesne ostanke zaslužnega moža in skrbnega dušnega pastirja, ki je v 32 le.ih tukajžnjega delovanja krasno prenovil vse naše cerkve in jih deloma tudi oskrbel z novim zvonjenjem. Sele z načetim 90. letom je lani o Veliki noči odložil težko breme nadžupnika in se podal v daVno zasluženi pokoj, ki ga pa j« hotel med nami zavživati. Saj ga je taplo ogrevala otroška ljubezen in vdanost livaložnih faranov, ki so mu v ka.planiji prLpravili prav čedno stanovanje ter ga radi obiskovali in ljubeznivo preskrbovali. I)a smo ga sedaj v trumah hodili škropit in za njegov dušni mir molit in da smo ga na zaclnji poti spremili vsi, kar nas je le moglo od doma, se pač razurne ob sebi. Iz srca hvaležni smo blagega rajnega in obenem našemu staremu prijatelju msgru. Vreže, prof. iz Maribora, da nas je še enkrat v ginljivi besedi apominjal njegovega skrbnega in trudapolnega dela, ki ga je razvijal blagopokojni v Škalah, v Šmarju pri Jelšah, Kapelah in pri Sv. Petru pod Sv. garami kot kaplan ter kot župnik na Tinju vrh Pohorja in v Poljčanah ob Boču ter kot nad župnik pri nas. Prisrčno zalivalo pa smo dolžni tudi gospodu stolnemu kanoniku Časlu ki je za njegov dušni mir in bogato plačilo v nebesili opravil pogrebno sv. mašo in v spremetvu 14 duhovnikov vodil pogreb. Globoka zahvala pa gre tudi domači duhovščini, ki je vse tftko lepo oskrbela, vsem zastopnikom različDjh uradov, gasilnim in drugim društvom, dobro izvežbanemu pevsljemu zboru, ki je s •vojimi žalos.inkami tolmačil oaše 7-alovanje, ter vsem darovalcem vencev in šopkov. Možu, ki nam je svoje moei žntvoval, pa tudi za ljubl slovenski narod veliko prestal, ohranimo hvaležni spomin in molimo za njim: »Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi!« Sv. Trojica v Slov. goricah. Vsem preč. župnim uradom Slovenskih goric se vljudno naznanja, da se bo letos pri Sv. Trojici »Florijanovo« praznovalo v sredo pred Vnebohodom Goeipodovim, to je dne 4. maja. Pre.astlti gg. župniki naj blagovolijo prošnjo procesijo v sredo prirediti k Sv. Trojici, mesto doma. Sv. Trojica v Slov. goricah. Kakor vsako leto, ako je lepo vreme, tako bo tudi letos na Florijanovo pri naši romarski cerkvi veliko romarjev, največ iz sosednih župnij. Znafiilno je zlasti to, da pridejo s pro.&sijami tudi pevs.ki zbori ter pri tej priliki na cerkvenem koru pokažejo, kaj premorejo. Lansko leto stvar ni povsem zadovoljno izpadla. V našem listu ste nam lani 13. maja očMali, kaj je vse manjkalo pri tem ali drugem zboru. Na vašo kritiko &o se vsi zbori za letos zboljšali.' Pridite nas poslušat, pa boste videli red, in slišali, kaio napredujemo v lepem cerkvenem petju. Srefiišeo ob Dravl. Mnogo se zgodi novega v Središču, a redko se najde kdo, ki bi to spravi' v svat. Toda pred kratkim sta se izvršila dva dogoclka, ki pač zaslužita, da zve za nju tudi širša javnost. Prva posebnost je bila nova maša č. g. p. Jožefa Šavora, a druga tretja prosvetna akademija. Niso redke nove maše v Središču, saj je bila zadnja komaj pred dvema letoma, a sedanja je zanimiva zato, ker 88 je vršila v času, ko v Prlekiji ni navada obhajati nove maše. Pa tudi sedaj je bila polna srediiška cerkev vemikov, ko je vstopil v njo v slovesnem sprevodu g. novomašnik. Prav primerno in navdušeno mu je govoril za ta slavnostni dan domafei g. kaplan Andrej Stakne. In po končani carkveni slavnosti se je razvila intimna praalava nove maše na novomašnjkovem domu. Še čaatd naš človek duhovnika, ga spoštuje in mu zaupa, to je pokazala tudi primicija č. g. p. Jožefa. Ti pa, dragi novomašnik, tiodi v svojem težkem poklicu po stopinjah Dobrega paatirja, na katerega god si v Središču prvič stopil k Njegovemu oltarju, bodi vsem vse in iz vseh težav boS izžel zmagovalec! — ©il je pač čas, ko se Je na prosvetnem polju začelo Središče komaj probujati. Središka prosveta je falanga, ob kateri se razbija orožje nasprotnikov. To je zlasti pokazala prosv. akademija pret. nedeljo. Spored akademije je bil srečno izbran, da je občinstvo vžgal. Saj pa so Makabejski brait.je odločno razvili svoj program takoj v začetku. Kot kladivo je padala vsaka njihova beseda v srca navzočih in jih osvojila. Sledil je Jgrokaz »Demon«, ki prav dobro dokazujo propad človeSke družhe po alkoholu. Gdč. Lončaričeva nam je s svojim ponazorovanjem pričarala Sočo pred naše oči. Zdelo se nam je namreč, da slišimo, kako Soča skaklja z gorskih višin v dolino. Govornik g. Štamberger je menda rea govoril iz srca vseh, ko je navajal zgodovino bojev in temnih oblakov, ki so se vedno zbirali in se še zbirajo nad katoliškiin domom 3 .Središču in je .vzJdikni!, da se prebivalci Krekove dvorane oblakov in bojev niso nikdar usfcvašili jn se jih tudi ne bodo. Pevska točka, ki je sledila, pa radi odra, ki je zgoraj odprt, ni prišla do pravega izraza, čeprav je bila z razumevanjem naštudirana. SledilS so Iportne točke fantovskega in dekliškega krožka, spremljane od svetinjske godbe. Vse točke eo bile do potankosti dobro priu.ene in izvedene, a izmed vseh je najbolj ugajalo rajanje. Pa je tudi vzeto iz življenja naroda. K tretji prosvetni akademiji pač zasluži središka prosveta vse priznanje. In upamo, da jo bo to samo podžigalo k novemu delu in na.predku. Sv. Barbara v Halczah. Poroča se, da so kopači pri Sv. Barbari v Ilalozah z motikami namlatili Jos-ipa Šmigoca. Res je, da so istega namlatili Leskovčani v Velikem Okicu. Nedavno je ustrelil v Stojncih, župnija Sv. Marko niže Ptuja, Josip Kristovič Štefana Kranjca. Is.i Je 6. februarja 1921 »yečer ob 8. uH oropal v naši župniji Jakoba Kelca, za kar so ga porotniki v Mariboru dne 20. septembra 1921 obsodili na osem tet ječe. Sv. Barbaia v SIov. goricah. Bogu vsemogočnemu se je dopadlo poseči v močno vrsto pravičnih in pobožnih žen ter je poklical k sebi gospo Minko Kranjčevo, soprogo šol. upravitelja v pokoju. Rojena je bila li. marca 1868 kot hčerka dr. Jos. Vošnjaka, primarija v Ljubljani. Ko je bil ta gospod predsednik »Pisateljskemu društvu«, je odbor prirejal razne izlete, posebno na grobove naših slavnih kulturnili delavcev. Tako je bila blaga g. Minka tudi na grobu dr. F. Prešcrna in Sim. Jenka v Kranju kot deklamovalka za narodno probudo, na primer v Velenju za časa župnikovanja dr. Ivo Lipolda. Navzoča je bila tudi pri slavnosti 70 le)'nice župnika Davorina Trstenjaka v Starem trgu pri Slovenjgradcu, ko mu je odbor »Pisateljakega društva« podaril srebrn pokal. Bila je tudi pevka pri Glosbeni Matici v Ljubljani ter nastopala na hjenih prireditvali. Kakor je bila vzgledna Slovenka, tako je bila tudi vzorna mati peterih že preskrbljenih otrok, ki jim je vcepila narodnoverski duh. Sin Bogdan je zaostal v ruskem jetništvu, odkoder se je zglasil šele leta 1922. Jako veliko veselje je imela in voliko spretnost je razvijala pri pletenju in vezenju, tako da je napravila z lahkoto izpit za učiteljico ročnih del in je kot taka z lepim uspehom poučevala učenke in tudi odrasle nad 30 let. Prirejala je tudi razstave ročnih del, leta 1906 se je udeležila celo razstave rofinih del 8 primerno poSiljatvijo celo v Ljubljani. Kakor je bila vsestransko delavna in skrbna, tako je bila tudi globokoverna; vsako jutro je bila pri sveU maš», dokler je stanovala v šoli ter molila za svoje drage. Napram revežem je bila radodarna ter je posebno rada podpdrala dfjake. V leposlovju je bila vrlo poučena in ni je bilo slovenske knjige, katere bi ne bila ona čitala. Kot deklica je obilno knjižnico svojega očeta vso pxečitala in mnogo verzov in pesmi je znala na pamet. V jeseni, ko so došle Mohorjeve in druge knjige, je ona prva vse prečitala, tako veselje je imela z lepimi knjigami. V visokih čislifr je bila pri njej gostoljubnoat, ki jo je podpirala prirojena ljubeznivost. Naj bo blagi rajni Yečnl obilni plaCnik za vsa njena plemenita dela! Naj v miru poč.^ va v domači zemljil IvanJSevci — 8v. Peter pri Radgonl. V pondeljek, dne 18. aprlla smo tukaj pokopali blagega moža v starosti 34 lat, vzornega očeta Alojza Siško, kmeta iz Ivanjševec. Ze tretje leto ga je mučila jetika, ki jo Je prenašal z veliko potrpežljivostjo. Najboljša zdravniiSka veda mu ni mogla vrniti zdravja, ki si ga je tako srčno želel. številne množice so oblegale mrtva-i ški oder. Veliko ljudstva ga je spremilo na poslednji ipoti. Iz nagrobnega govora g. župnika smo izvedeli, kako je rajni posvetil Bogu svoje življenje. Dober krščanski oče zapušča ženo, sit na in hčerko. Pogreb je pričal, kako je bil rajni priljubljen. Naj počiva v miru! Ositalim pa naše sožalle! Voržoj. V nedeljo, dne 1. naajn obhajajo Salezijanci slovesno praznik Marije, Matere uffi brega sveta, patrone Marijanišča. Obenem pa god blaženega Janeza Bosca, ustanovitelja salezijanske družbe. Že na predvečer slovesne večernice, nato ob prvem mraku rimska procesija z lučicami. Drugi dan začelek svetih maš ob 5. uri zjutraj. Ob pol 10. uri dopoldne prldiga in slovesna sveta maša zunaj na prostem, pri lurški kapelici. Popoldne ob dveh slovesne večernice. Častilci Marijini, pridite pofasti* Kraijico majniško prvi dan njcnega me.eca. Ona vas bn zato obilno blagoslovila. Šmarje pri Jelšah. Zadnji teden smo se lotili že znotranje olepšave našega katoliškega doma, kateremu smo že v prejšnjih mesecih temeljito preuredili in za mnogo let utrdili društveni oder. Naš prijatelj g. slikar Vipotnik iz Žalca nam poslikava kulise in celo notranjost in tako upamo, da se bomo prav kmalu v lepo pienovljeni dvorani pokazali z dostojno proslavo šestdesetletnice našeg.i voditelja dr. Korošca. — Ker se je naša župnija v tako izreduo Iepem številu posebno letos poprijela »Slov. Gospodarc, smo se pafi že bali, da se bo zaradi tega skrčilo število Mohorjanov. Toda g!ej njihovo vnemo in požntvovalnost; še pet jih je več kakor lani, in sicer 175 zavsem. Cast jim zato; Pa Se nekaj. Fond a!i zbirka za novi šmarski veliki zvon vkljub strašni denarni stiskl raste in kaže ljubezen naših rojakov — doma in v tujini do lepega zvonjenja in do vzpodbudnih cerkvenih slovesnosti. Kakor smo solze žalošti prelivali, ko so nam prejšnji veliki zvon na vojsko odgnali, tako bomo s solzami veselja novega pozdravljali in škropili. Sam Bog nam daj, ga kmalu_.dočakati! — Drugo povelikonočno nedeljo so nam gojehke našega gospodlnj-' skega tečaja pripravile lepo uspelo ».ajaiiko«. — Gospa Streharjeva je v svojem 79. letu nevarno zbolela, pa prosimo Boga, da nam dobro sosedinjo še dolgo ohrani. ¦— Ob začetku toliko priljubljenih šmarnic iskreno želimo, da se naš belo bleste.i oltar s pomočjo vrlih družbenic Man"Jinne družbe in dobrib tržank ..opefc pokaže v cvetličnem sijaju in da izvežbano petje jutro za jutrom proslavlja nebeško kraljico ter vabi ljudi k toliko priljubljeni pobožnosti, ki se že od leta 1882 naprej ravno pri nas ginljivo lepo obhaja. Naš šestdesetletni' najočnik »Slov. gospodarja« sosed Fr. Jug v. Zadržah še ni nobene zamudil jn jo tedaj letos ob petdesetletnici obhaja kot zlait jubilant. Da bi le imel veliko posnemalcev! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Umor invalidatrafikanta. Trafikaait g. Jurij Gajšek je imel malo trafiko v Rogaški Slaitini. Stanoval je v najeti h.iši kake četrt ure hoda iz Rogaške' Slatine v Temniku. V soboto zvečer, dne 16. aprila po zaprtju trafike je šel k počitku na svoj dom. V gozdu za Hermolovo vilo kakih pet minut hoda od glavne ceste ga je nekdo napadel in' grozovito zverinsko obdelal z nožem. Prizadel mu je devet ran, izmed katerih bi že vsaka zadostovala za smrt. Ker moža ni bilo pravočasno domov, so ga šld domači i-skat. Našli so na svoje grozno presenečenje na cesti njegov površnik in klobuk. Takoj jim je šinilo v glavo, da se je nekaj zgodilo. V bližini v goatem gozdu so našli Gajšeka mrtvega. Na umorjenem so bila znamenja, da se je.boril z napadalcem, kateremu je pa le podlegel. Umor je bil izvršen radi pohlepa po denarju. Naipadalec mu je vzel denar in dva ključa od trafike. O tem groznem dejanju je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki pridno zasleduje storilca. Daj Bog, da ga kmalu izsl&di in izroči v roke pravice. Truplo umorjenega so naslednje jutro spravili v mrtvašnico k Sv. Trojici. Pokojni je star okrog 50 let. Rodom je iz Žetal pri Rogatcu. Zapušča mlado vdovo a petimd nepreskrbljenimi otroci. Kostrivnica pri Rogaški SlatinL Zvonili so zvončki po travnikih, njim so se pridružili zvonovi iz cerkvenih lin ter so zaplakali za vzornim župljanom. Umrl je namreč v Cašayasi Mihael Ogrizek. Osemdnevna pljučnica je krepkega moža položila na mrtvaški oder. Umrl je mož vere in tudi verskega življenja, ki ee ni sramoval v javnosti moMti sv. rožnivenec. Bil je blag mož svoji ženi, skrbni oče do svoj.h otrok, miroljuben napram sosedom, kar so pričale solze sosedov, pttljateljev in znancev, kd so prihajali kropit blagopokojnega. Mirno si v Gospodu zaspal, zato upamo, da ti je Bog bogat plaenik v nebesiht špitalič pii Konjlcah. Dne 25. aprila se je poročila vrla mladenka Malika Łidanšek z .vrlifm fantom Lojzetom Klinc iz Zič. PoroCal je nevestin bratranec g. kaplan Jakob Zidanšek iz Rajhenburga. Obilo srefie in božjega blagoslova novoporočencema! — Razrešer' so bili ofcčinski odbornlki gg. župan Zidanšek Karl, ŽidanSek Araton, Turk Franc st. dn Turk Franc ml. Dva odbornika še pričakujeta razrešitve. LJnbeina pri Gelju, Pred kratkim se je vršil y tukajšnji osnovni šoli lej. zaključek gospo'dinjBfcega tečaja, katerega je posečalo minulo •.imo lapo število kmetskih in delavskih deklet. J3ekleta so pri končnem iz<pra-evan.u pokazala, da ao se res veliko naučila. Tudi so ob koncu zapele par pesmi in deklamirale nekaj l&po Brednašanih pesmi. Torej našim ženinom v bodočene bo več trefoa liakati gospodinj po drugih župn.jah, bo doma dosti dobrih. Samo ko dajies ne vpraaa nobeden v»č kakšna je, temveC več kolilco ima. Se je pač sveit obrnil Na naših lojpekarnah, kakor tudi na »rinkofnu«, že začenjajo z delom. V naši vasi so, kakor moramo z nekakim obžalovanjem ugotoviti, poleg dveh itjngavin kar štiri gostilne, kjer se gaai žeja ter Pjfaaiiijo že itak raztrgani žepi tistih, kl danes Vežko služijo. Vojaik, Že zadnjič sroo poročaJi o krlzl, ki nas vsak daa bolj tla&i. Tudi pri nas v Vojniku ij« že precej breziposelnih. G. Weaten v Celju ije odpustil zadnji čaa apet 60 delavcev. Z oatafjmi pa dela po tri dni na teden. Odpušceni so oženjeni moškj, žene pa ao obdržane na delu. .¦^ako morajo ženske preživljati avoje može. Šfpričo današnje brezposelnosti ae nam zdi, da fte veljajo več Gregorčičeve besede: Za vse je svet dovolj bogat in arečni vsi bi bili... žal, ifla tudi naša delavska društva ne najdejo pri vaeh ljudeh in ustanovah tistega razumevanja, kot bi Jjilo potrebno! Ali ni mera za vse enaka? Gornjl Doltč, Sv. Floiijan. Zadnji petek smo Jjukaj pokopali znanega krpjača VftlenUna Sla- tinšek. Rajni je bil dober krojač, prejšnje čase je obiskoval vse bližnje in nekatere daljne kraje, kjer se je vr&il aejm. Bil je povsod znan kot poštenjak in dober delav&c, zato Je bil njegov »štant« vedno oblegan od kupcev. Bil je dolgoleten naročnik »Slov. Gospodarja«. ^voje poaestvo, katero je pred leti pustil hčeri, je lepo arondiral in zasadil s aadnim drevjem. Krasi ga tudi lepa kapelica Srca Jezusovega. Ko je oddal posestvo, ni mu bilo več obstanka brez dela, ustanovil je drugo teo1 si ga lepo uredil na hribčku blizu Sv. Florijana, kjor aedaj počdva. Ni mu bilo odločeno, da bi dolgo užival, ker ga je poklical Va&mogočni k sebi na plačilo. Rajni SlaJtdnšek je bdl zares vzoren in skrben gospodar, dober krojač, ter je bll pri stroju in šivanki do zadnjega zdihljaja. Ker je bil tudi veren mož in rad hodil v cerkev, upamo, da mu bo Bog milostljiv ter da mu je že dal zasluženo plačilo. Mi vai pa, ki smo ga poznali, mu želdmo, da počiva v miru! Sv. Rupert nad Laškim. Sedaj je vendar enkrat odkurila starka zima a avojim snegom in ledom in mrazom in boleznimi in trpljenjem brez konca in kraja.Res, naguban je bil njen obraz, same skrbi in nadloge je trosila povsod; pa še ostro koso je nosila i>o anegu in kosila, ker trave ni bilo, ljudi kar po vrati: v treh mesecih je pokosila 20 Ijudi, večinoma starih, nadušljivih, a tudf otrokom ni prizanesla. V Kanjucah je 11. aprila po dolgem hiranju in trpljenju zatisnila svoje trudne oCi vrla mati in gosipodinja vdova Mairija Levšek, po domače Trankovska. Bila je v svpjem življenju prava tiha mučendca, a močna krščanska ženain mati, ki je v duhu tnpečega Zveličarja prenašala svoje dolgoletne težave. IJobra mati, počivaj v miru! — Nesreča nikoli ne počiva: v Gorl je 13. aprila ponoči ob 1. uri zgorela lesena hišica prevžitkarice Marije Kocman, po domaie Podkladovske. Šele pred kraitikem je kuplla hišico s pripadajočo zemljo ,in hotela tu ob atranl bolehne hčerke v miru prežaveti avoje stare dni; a ne-nadoma, ne ve ae kaJko, je prišla neareča; og©nj je uni&il hišo do temelja, zgorelo je vse: živež, obleka, orodje, dve kozi, kokoši in V88. Ženstoi sta ši rešdli le golo življenje. Najbolj bridko pa je: hiša ni bila nič zavarovana. To je gorje! Ka bš vendar vsak Se tako majhen posestnik bil toliko prevaden, da bi se zavairoval vsaj za malo vsoto! Kadar pride nesreča, je zdihovanje zastonj ln prepozno!