DELAVEC- DELAVCTJ! BlasilD delovne skupnosti podjetji TEIMII domžale ŠTEVILKA 38 - MAJ 1980 r. m DELAVEC - DELAVCU Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale Ureja uredniški odbor Sedušak Boris - urednik Habjan Marija Janežič Ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Mazaj Milan Urbanija Anton Zupanc Olga Organizacijski odbor Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za Informacije št. 421 * 1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka. Tovarišice in tovariši ! Človeško življenje ne more biti več, kot je bilo življenje Josipa Broza - Tita, očeta naše jugoslovanske socialistične stvarnosti, komunista in vizionarja, revolucionarja in borca, heroja in voditelja, politika in državnika, človeka, ki je postal del naših hotenj in katerega poznajo miljoni ljudi na vseh kontinentih. Prekruta je resnica smrti, da bi mogli urediti vse naše misli, prevelika je bolečina v naših srcih, da bi v teh trenutkih lahko popolnoma dojeli praznino, ki je nastala med nami. Tita ni več, Titova Jugoslavija živi - dvoje nespodbitnih dejstev, s katerima smo soočeni vsi od najmlaj-ših do najstarejših od Triglava do Djevdjelije in tudi miljoni daleč preko meja naše domovine. Že v zgodnji mladosti je začel boj proti izkoriščevalcem in prihajal v stalne spopade z režimi, ki so neusmiljeno dušili napredno delavsko zavest. Ilegalno delo, preganjanja in zapori so ga povezovali s somišljeniki, s tovariši in ga spodbujali k vedno novim bojem. Skupaj s tovariši jt. pripravljal ustanovne kongrese komunističnih partij in v avgustu 1937 leta tudi prevzel vodstvo KPJ. Pod njegovim vodstvom je delovanje KPJ bilo usmerjeno med najširše ljudske množice, ki so spoznale pravi značaj delovanja komunistov v številnih ilegalnih partijskih organizacijah. Vsi, ki so sledili njegovi odločenosti so vedeli, da bo prišlo do okupacije Jugoslavije in do boja z vsemi zavojevalci, ki so kaj kmalu razkosali staro Jugoslavijo. Tako se je tovariš Tito znapel na tiru oboroženega boja proti okupatorju in domačim izdajalcem, kar je bilo v tistem času edinstven primer resničnega osvobodilnega boja in revolucije v okupirani Evropi. 2 Tudi v povojni izgradnji, pri obnovi domovine in uveljavljanju socialistične Jugoslavije je bila Titova vloga silno odgovorna; zavedal se je, da je štiriletna vojna kovala enotnost jugoslovanskih narodov in da ji ni bilo mogoče kloniti niti ne pred napadi Stalina in Informbiroja, ki so želeli našo domovino podrediti svojim ciljem. Ob še tako težkih trenutkih in usodnih odločitvah ni nikoli zamrla ideja o mestu in vlogi delavca proletarca, ki mora odigrati svojo zgodovinsko vlogo in to ne samo v procesu proizvodnje ampak tudi kot gospodar in upravljale c nad vsemi sredstvi za proizvodnjo. Ideja samoupravljanja je bila uresničena skozi Titove besede "Tovarne delavcem" leta 195o, ko so delavci v tovarnah prvič izvolili organe samoupravljanja. V svetu danes upravičeno govorijo, da je tovariš Tito tudi pravi oče politike neuvrščenosti in da je to v današnjem svetu edina sprejemljiva politika, saj bi drugače svet lahko zašel še v večje vojne spopade, v kakršnih se je že nahajal in se nahaja. Njegova številna potovanja in srečanja z državniki vsega sveta in tudi njegova vloga v najvišjih organih organizacije združenih narodov so pripomogli k mednarodnemu sodelovanju in popuščanju napetosti. Jugoslavija je s politiko suverenosti in nevmešavanja v zadeve drugih držav po vsem svetu naletela na veliko razumevanje, pri tem pa je bila vloga tovariša Tita najpomembnejša, saj so ga kot največjega borca za mir spoštovali vsi tuji državniki. To variš Ti co je v mednarodno politiko vnesel nov duh razumevanja in reševanja zapletenih zadev posebno pa novo gledanje na razreševanje protislovij v sodobnem svetu, ki izvirajo iz ekonomskih odnosov med posameznimi državami. Politika neuvrščenosti je bila potrjena in bo ostala, kajti vsebina je del življenja našega Tita, so njegove misli in njegova odločnost, da se je potrebno bojevati za to, da bo v svetu vladal mir, vendar ne s silo, ampak z medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem suverenosti vseh držav. Vse tisto, kar je za naše delovne ljudi in občane, za vse naše narode in narodnosti neumorno delal tovariš Tito, ostaja in mora ostati sveto izročilo vsem nam in bodočim rodovom. Zavedati se moramo, da moramo njegove ideje, ki so postale resnica osvojiti in jih gojiti naprej. Tisto o čemer smo nekdaj govorili vizionarji naše samoupravne socialistične stvarnosti s tovarišem Titom na čelu, je danes resnično dejstvo, je danes last vseh nas in bo ostala večna vrednost, čeprav nosilca teh vizij ne bo več med nami. Naša dolžnost je, da ohranimo Jugoslavijo takšno kot je, da ostane v današnjem nemirnem svetu čvrsta, enotna in samoupravno razvita in da bo zgled drugim, tako kot je bila doslej. V narodnoosvobodilnem boju smo dokazali, da ni mogoče uničiti naroda, ki se je zavestno odločil, da se bo boril za svoj obstanek za svojo svobodo, za svojo boljšo in bogatejšo prihodnost. Ravno zaradi tega moramo danes z vso resnostjo razumeti Titove besede, da sta splošna ljudska obramba in družbena samozaščita jamstvo za našo nedotakljivost, suverenost in za očuvanje vseh pridobitev narodnoosvobodilnega boja, revolucije, ter povojnega razvoja. Sami smo kovači svoje sreče in nihče nam ne more dati tistega, kar smo v stanju ustvariti sami, je nekoč dejal tovariš Tito. To pomeni, da niti za trenutek ne smemo pozabiti na svet v katerem živimo, da moramo na slehernem koraku nositi s seboj odločenost in pripravljenost, da razvijamo naš samoupravni socialistični sistem in da istočasno budno pazimo na vse tiste, ki bi hoteli na naš račun in za našim hrbtom počenjati karkoli proti socialistični Jugoslaviji. Titova izročila veljajo vsem ljudem Jugoslavije, kar pomeni, da ne sme biti med nami nikogar, ki ne bi,.bil prepričan v lastno sposobnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, delovnih ljudi in občanov, da bomo še naprej čvrsto gradili stavbo samoupravnih odnosov in da bomo z miroljubnimi silami v svetu še naprej bojevali boj za pravično življenje vseh ljudi v različ- nih predelih sveta - 4 - Tita ni več, Titova Jugoslavija živi - moto, ki mora biti prisoten sedanjosti in prihodnosti, kajti mi vsi smo poklicani, da bo Jugoslavija živela, mi vsi smo poklicani dograjevati tak samoupravni socialistični sistem, za kakršnega smo se odločili že v prvih dneh boja za socialne in nacionalne pravice v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. To pa bomo v stanju ohranili le tedaj, če nam bo lik tovariša Tita vedno pred očmi in če bomo znali obdržati v naših srcih veličino človeka, ki je popeljal vse nas v socializem, v našo samoupravno skupnost enakopravnih in suverenih narodov in narodnosti na območju današnje Jugoslavije. Trdno smo odločeni, da nosimo s seboj lik, trdno smo odločeni prebirati njegove besede takrat, ko bomo soočeni z dejstvi, ki bi hoteli vplivati na naš nadaljni razvoj. To je naša humana in iz srca izvirajoča dolžnost do človeka, ki je v naših srcih in ki ga pozna ves svet pod enim samim imenom - TITO. Ma komemoraciji za našim dragim predsednikom, ki smo jo vsi delavci "TEKNITA" imeli v ponedeljek 5. 5. 19&o ob 6 uri, je bil prebran citiran govor, Centialnemu komiteju ZKS pa smo ob boleči izgubi poslali sožalno brzojavko : CENTRALNEMU KOMITEJU ZKS Predsedstvu LJUBLJANA Globoko presunjeni in nemi smo sprejeli vest o smrti Tita, očeta naše socialistične stvarnosti, komunista in revolucionarja, heroja in voditelja, ki smo ga vsi ljubili in spoštovali. Izgubili smo človeka, ki je nam vsem bil tako blizu, da te krute resnice ne moremo dojeti. 'J srcu slehernega našega delovnega človeka ostaja praznina, ki jo ne bo moč nadomestiti . V imenu naše delovne organizacije izrekamo Centralnemu komiteju ZKS globoko sožalje. Domžale, 5. 5. 198o "TERMIT" Domžale : (TOZD Peskokopi, Ilpos in DSSS) 1979 Celotno poslovanje v letu 197 9 se je odvijalo v okviru sprejetega proizvodnega programa posameznih TOZD-ov in DSS služb ter njihovih žiro računov. Iz navedenih razlogov je zaključni račun za leto 1979 sestavljen za: - TOZD "Peskokopi" Moravče, - TOZD "Ilpos" Selo pri Ihanu in DSS služb Domžale na naslednjih predpisanih obrazcih: - bilanca uspeha - posebni podatki k poslovnemu rezultatu - obračun davka iz dohodka - bilanca stanja ter analizo poslovanja, ki detalneje prikazujejo poslovanje v letu 1979. Primerjava realizacije leta 1979 v primerjavi s planom V letu 1979 je naša delovna organizacija dosegla: - količinski plan z 90, 62 % - vrednostni plan - plačana realizacija - z 127, 80 % in - plan delovne sile z 100, 48 %. Doseganje plana po TOZD-ih in DSS služb pa je naslednje: 1. Po količini v tonah TOZD Plan Doseženo Index - Peskokopi 147.000 132.017 89, 81 - Ilpos 5. 800 6. 444 111,10 Skupaj 152.800 138.461 90, 62 2. Po vrednosti - 7 - TOZD Plan Doseženo Index - Peskokopi 48.642.000, 00 65. 415. 829, 25 134, 48 - Ilpos 36. 385. 293, 00 43. 956. 974, 35 120, 81 DSS služb 6. 940. 000, 00 8. 164. 605, 10 117,65 Skupaj = = = = = = = =:=:==:=:=:= = = ==: = = 91.967.293,00 = = = = = = = = = = = = = = = 117.537.408,70 ====================== 12 7, 80 = = = = = = = = = = == = 3. Po delovni sili - TOZD Plan Zaposleni Index - Peskokopi 101 104 102,97 - Ilpos 77 71 92, 20 DSS služb 31 35 112, 90 Skupaj 209 210 100, 48 Primerjava realizacije leta 1978 v primerjavi z letom 1979 Realizacija DO leta 1979 v primerjavi z letom 1978 je dosežena v sledečem: - količinska realizacija z 99, 10 % - vrednostna realizacija - plačana - z 116, 61 % - zaposleni z 106,06-%. Primerjava realizacije služb pa je naslednja: 1; Po količini leta 1979 v odnosu na leto 1978 po TOZD- ih in DSS v tonah TOZD Doseženo 1378 Doseženo 1979 Index - Peskokopi 133.382 132.017 98, 98 - Ilpos 6. 333 6. 444 101, 75 Skupaj 139.715 138.461 99, 10 = =:::: = = = = = = = = = = =:=: = == = = = =:“=:=: = =:=:=: = =:=:==:=: = =r= = = = = =: = =:=:=:==:=: = = = = = = = =:=:=: = = = =: = ==.= 2. Po vrednosti TOZD Doseženo Doseženo Index 1978 1979 - Peskokopi 52. 580.457, 70 65. 415. 829, 25 124, 41 - Ilpos 41.825. 721, 25 43. 956. 974, 35 105, 10 DSS služb 6. 385. 431, 52 8. 164. 605, 10 127, 86 Skupaj 100. 791. 610, 47 117.537.408,70 116,61 3.Po delovni sili TOZD Zaposleni 1978 Zaposleni 1979 Index - Peskokopi 95 104 109, 47 - Ilpos 72 71 98, 61 DSS služb 31 35 112,90 Skupaj 198 210 106, 06 Analiza celotnega prihodka in dohodka Sprejeti stabilizacijski program terja od TOZD-ov in DSSS dosledno izvajanje postavljenih nalog družbenega plana po količini, vrednosti in doseženem dohodku. Zato je le kvalitetna in kvantitetna proizvodnja uspešna garancija za boljše poslovne rezultate. V poslovnem letu 1979 kaže celotni prihodek pri DO kot celoti porast za 15, 29 % v odnosu na preteklo leto. Doseženi finančni rezultati pa ob primerjavi porabljenih sredstev za 19, 15 %, utemeljujejo porast dohodka za 10, 3 5 %. Kljub temu je porast vrednostne proizvodnje DO ugodno vplival na ustvarjeni dohodek v višini 50. 105. 315, 73 din.- Pri obračunu po plačani realizaciji z doseženimi rezultati ne smemo biti povsem zadovoljni. Vedeti moramo, da rentabilnejše in ekonomičnejše poslovanje celotnega kolektiva zagotavlja boljši finančni rezultat, večja sredstva za OD in sklade za razširjeno reprodukcijo. To pa je tudi cilj naše DO. Naj nam bodo doseženi rezultati spodbuda za naše nadaljno delo. Analiza delitve dohodka V okviru doseženega finančnega rezultata in postavljenih merilih samoupravne ga sporazuma je bil v TOZD-ih in DSS služb dosežen naslenji finančni rezultat: 1. TOZD "Peskokopi" Moravče Naziv Znesek Udeležba Celotni prihodek 66. 720. 238, 68 100, 00 Porabljena sredstva 38.313.917,22 57, 42 Dohodek 28.406. 321, 46 42, 58 DOHODEK 28.406. 321, 46 100, 00 Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim ter prispevki drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim -12. 022. 908, 85 42, 32 ČISTI DOHODEK 16. 383.412, 61 57, 68 Del ČD za OD 12. 954. 726, 60 45, 61 Del ČD za stanov, izgradnjo 758.047, 90 2, 67 Razporeditev ČD za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela in rezerv 2.670.638, 11 9, 40 Del ČD za poslovni sklad 892. 529, 16 3, 14 Del ČD za prehrano delavcev 346. 735, 50 1, 22 Del ČD za regres za letni dopust delavcev 571.410, 45 2, 01 Del ČD za druge namene v skupni porabi 149. 805, 00 0, 53 Del ČD za rezervni sklad 710.158,00 2, 50 Delitev dohodka je TOZD.v letu 1979 izvajal v skladu s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma 'in sklepov organov upravljanja. Porast dohodka je ugodno vplival na gibanje osebnih dohodkov (povprečno izplačani neto OD na zaposlenega - mesečno je znašal din 7.086, 02), v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja. Padec skladov pa je posledica obračunanih obresti od investicijskih posojil v višini 3. 955. 109, 65 din. V sklad skupne porabe je TOZD razporedil sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom in sprejeto sindikalno listo. - lo 2. TOZD "Ilpos" Selo pri Ihanu Naziv Znesek Udeležba Celotni prihodek 44. 601.776, 12 100, 00 Porabljena sredstva 28.692.868,08 64, 33 Dohodek 15.908.908,04 35, 67 DOHODEK 15.908.908,04 100,00 Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim ter prispevki drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim - 5.646.782,70 35, 49 ČISTI DOHODEK 10.262.125,34 64, 51 Del ČD za OD 8.557.173,05 53, 79 Del ČD za stanovanjsko izgradnjo 491.487,25 3,09 Razporeditev dela ČD za izboljšanje in razširitev meterialne osnove dela in rezerv 1.213.465.04 7, 63 Del ČD za poslovni sklad 579.617,34 3, 64 Del ČD za druge namene S v skupni porabi 236. 125, 00 1, 49 Del ČD za rezervni sklad 397.722, 70 2, 50 V TOZD-u Ilpos je v letu 1979 delitev dohodka potekala v skladu s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma in sklepov organov upravljanja. Dohodek je ugodno vplival na gibanje osebnih dohodkov (povprečno izplačani neto OD na zaposlenega - mesečno je znašal din 6.750, 75;, v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja kot tudi na ugodno gibanje sredstev skladov. Tudi TOZD Ilpos je razporedil sredstva sklada skupne porabe v skladu s samoupravnim sporazumom in sprejeto sindikalno listo. 3. DSS služb Domžale Naziv Znesek Udeležba Celotni prihodek 7. 991.683, 90 100, 00 Porabljena sredstva 2. 201.597, 67 27, 55 Dohodek 5. 790. 086, 23 72, 45 DOHODEK 5. 790. 086, 23 100, 00 - n - Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim in drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim 627.612,55 10, 84 ČISTI DOHODEK 5. 162. 473, 68 , 89, 16 Del ČD za OD 4. 562. 126, 35 78, 79 Del ČD za stanov, izgradnjo 270. 144, 60 4, 67 Razporeditev dela ČD za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela in rezerv: 330. 202, 73 5, 70 Del ČD za prehrano delavcev Del ČD za regres za letni do- 154. 000, 00 2, 66 pust delavcev Del ČD za druge namene v 87. 500, 00 1, 51 skupni porabi 88. 702, 73 1, 53 Delitev dohodka je DSS služb v letu 1979 izvajala v skladu s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma in sklepi organi upravljanja. Dohodek je ugodno vplival na gibanje osebnih dohodkov (povprečno izplačani neto OD na zaposlenega - mesečno je v letu 1979 znašal din 8.085, 08), v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja kot tudi na ugodno gibanje sredstev skladov. V sklad skupne porabe so DSS služb rezporedile sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom in sprejeto sindikalno listo. Stremenje k še bolj uspešnemu poslovanju v letu 1980 Poglabljanje samoupravljanja in izvajanja določil Zakona o združenem delu postavlja pred delovno organizacijo pomembne in odgovorne naloge. Zagotavlja nam nove organizacijske oblike v okviru TOZD-ov in pri oblikovanju dohodkovnih odnosov v delovni organizaciji in izven nje. Skladno s tem pa se oblikujejo medsebojni odnosi, ki zagotavl jaja poslovno uspešnost in hitrejši razvoj. Ker je tak način poslovanja v veliki meri odvisen od organizacije dela, tehnološkega postopka, so samoupravni organi tem vprašanjem gospodarjenja posvetili veliko pozornost. Pri realizaciji postavljenih nalog ugotavljamo, da so sedanji'pogoji poslovanja ugoden trend porasta celotnega prihodka, dohodek in čisti dohodek pa sta v stagnaciji zaradi porasta poslovnih stroškov kot je razvidno iz rezultatov poslovanja v letu 1979 (to se kaže v veliki meri v TOZD-u Ilpos, katerega proizvodnja je odvisna od uvoženih surovin). Stimulativna krepitev materialne osnove in izpolnjevanje sistema nagrajevanja naj bi z zagotovitvijo sredstev za splošno in skupno porabo razvijala izvajanje novih ekonomskih odnosov pri krepitvi družbenega in gospodarskega poslovanja. Zato je naloga vseh zaposlenih, sindikata, družbeno-političnih organizacij ter samouprvnih in poslodnih organov, da še naprej spodbujajo delavce za zavestno in odgovorno poslovanje in izpolnjevanje nalog, ki se pred njih postavljajo. Aktivno ocenjevanje rezultatov gospodarjenja ter kritično in samoupravno odločanje o ugotavljanju in delitvi dohodka postaja temeljna naloga pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja. Na osnovi uspešnosti poslovanja kot so celotni prihodek, porabljena sredstva, dohodek, čisti dohodek in njegova delitev je analizirati rezultate poslovanja in odpravljati pomanjkljivosti pri poslovanju. Iz tega izhaja, da bomo morali v letu 1980 še uspešneje gospodariti in si zagotoviti hitrejši razvoj. Menimo, da dosledno izvajanje sprejete resolucije uresničevanja družbene usmeritve gospodarjenja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ugpdno vpliva na izboljšanje gospodarskega gibanja. Smatramo, da brez nadaljne-ga zaostrejevanja osebne odgovornosti na vseh nivojih in večje angažiranosti vseh zaposlenih, poslovnih rezultatov ne bomo mogli izboljšati. Ugotovitve, da bodo uspele le tiste gospodarske ogranizacije z visoko produktivnostjo so točne in posnemanja vredne, medtem, ko bodo pretežni uvozniki v letu 1980 več ali manj prizadeti. Torej uspešno premagovanje težav je problem celotne delovne organizacije in nas samih. Iz navedenih razlogov je treba vztrajati na predvidevanjih sprejetega stabilizacijskega programa in se boriti za realizacijo postavljenih ciljev. Kosmač Irena plan za leto 1980 Plan za leto 198o je bil potrjen in sprejet na 13. seji DS delovne organizacije dne 8. 2. 1980 v sledečem : I. PO KOLIČINI TOZD ton - Peskokopi 147.973 - Ilpos 6,800 SKUPAJ ~ =:====s=5=i3==:s=s;=sssa==:=:===s==:ss= 154.773 II. PO VREDNOSTI TOZD Znesek - Peskokopi 61.750.132,25 - Ilpos 46.131.o5o,00 - DSS služb 8.500.000,00 SKUPAJ_DO__________________________116_.381^182a25_j____= III. PO DELOVNI SILI TOZD Zaposleni .* Peskokopi lo9 - Ilpos 75 - DSS služb 34 VREDNOSTNI PLAN PO MESECIH ZA TOZD-a "PESKOKOPI" in "ILPOS" MESEC TOZD "PESKOKOPI" TOZD "ILPOS SKUPAJ 0 anuar 4.685.735,5o 3.o57.848,2o 7.743.583,70 Feb mar 5.187.ooo,oo 3.915.ooo ,00 9.1o2.ooo,00 Marec 5.I87.000,oo 3.915.ooo,oo 9.1o2.ooo,00 April 5.187.000,oo 3.915,ooo,oo 9.1o2.ooo,00 Maj 5.187.ooo,oo 3.915.ooo ,00 9»lo2.ooo,00 Junij 5.187.000,00 3.915.000,00 9.1o2.ooo,00 Julij 5.187.ooo,oo 3.915.ooo ,00 9.1o2.ooo,00 Avgust 5.187.ooo ,oo 3.915.ooo ,00 9.1o2.ooo,00 September 5.187.000,00 3.915.ooo ,00 9.1o2.ooo,00 Oktober 5.194.396,75 3.923.2ol,8o 9.117.598,55 November 5.187.ooo,oo 3.915.ooo,oo 9.1o2.ooo,00 December 5.l87.ooo,oo 3.915.ooo,00 9.1o2.ooo,00 SKUPAJ 61.750.132,25 46.131.o5o ,00 107.881.182,25 TOZD »ILFOS" KOLIČINSKI PLAN PO -GRUPAH PROIZVODOV ZA LETO 198o PROIZVODNA GRUPA kg Nekovinski livarski pripomočki Neomenjeni kemični proizvodi Mlete nekovine - usluge 4.977.5oo 1.675.000 147.5oo SKUPAJ 6.800.000 se s: sn==s= ss=s= s= ca =: ss===:=:=:=:=zr==:=: =r==r==:===== =s s=====r =r r:==s===s==:=:==r===; ss==ss =s=s: =s VREDNOSTNI PLAN PO PROIZVODOV ZA LETO GRUPAH 198o PROIZVODNA GRUPA Znesek Nekovinski livarski pripomočki Neomenjeni kemični proizvodi Mlete nekovinske rudnine - usluge 2o.2o8.65o ,00 25.577.25o,oo 345.15o,oo SKUPAJ 46.131.o5o,oo e ss =:c; sikčbe: e; 5= =:=:==:=:=:==ii=;=:==:==:=s====:=i==!==:=:=ss==:====i= KOLIČINSKI PLAN PO GRUPAH PROIZVODOV PO MESECIH 16 hD £ s (Z) <"'■> cr\ cr\ o o o 0 X 0) ti 1 0) +* •H N ti -H CD O •r-s ti 00 UD UD UD UD UD UD C\J VO VO ti A c— ITN m in ITN ITN LT\ LPv ir\ UD in in CD 1—1 rH C\J OJ C\J rH rH H rn UD ro o a •H O ti CTi rn rn rO rO m rn m ro <~o CD >o CT> d- "d- <*• 'd- d- d- a ■H rH rH H H rH rH rH rH rH F—1 r—1 a CD At •H M m ti ti > •rH H ‘H Al •H >0 Al O m ti •H t> O Al CD a o p, ■H ti A H CTi rO H C 'd- ■d" H O • O OJ •d- •d- H O e O OJ ■d" C co o fti H H C A IS3 O 6d > o Q o > ti ISJ 0) ti ti H ti A ti CD CD o ti ti H a CD A -p « ti ti O H ‘r-3 •r-» m CD A a a A ti ti CD •H •H •H ti -P O CD CD ti & ti h •ri g H Ed P, +* l> O CD Al O CD H H (ti a <3 S ha O i—i OJ H H H SKUPAJ 4.977.5oo 1.675.ooo 147.5oo TOZD "PESKOKOPI" KOLIČINSKI PLAN PO GRUPAH PROIZVODOV ZA LETO 198o PROIZVODNA GRUPA ton Naravni pesek Prani pesek 80 .000 Suhi pesek 5o .000 Oplaščeni pesek 5.5oo Kisle mase 5.473 Tlačilna masa 7.000 SKUPAJ 147.973 s= ====:== === ====:=:==:=: =5=:—=xs=r===s=:s==:=r===: =2=======:=:=====:=: =5 =5==r=:=rr =3======:==: 3= VREDNOSTNI PLAN PO GRUPAH PROIZVODOV ZA LETO 198o PROIZVODNA GRUPA Znesek Naravni pesek Prani pesek 14.4oo.000,00 Suhi pesek 18.000.000,00 Oplaščeni pesek 16.5oo .000,00 Kisle mase 5.742.382,25 Tlačilna masa l.lo7.75o,oo Skupaj 55.750.132,25 prevozi 6.000 .000 ,00 SKUPAJ 61.750.132,25 a==s==5==:=S3=nc:==xi=:=s:s===:==s5:=:=:=:======:===========—=—===:=—=:==:=---ss *a KOLIČINSKI PLAN PO GRUPAH PROIZVODOV s H P* O M M co w s A N O O w co fxq a o A - 18 - '"3 <1 rH CO CO CO CO ON 0O co CO o- P p rn Ph OO ON ON ON ON 0O 00 ON ON d ON ON r- P CNJ CO CO CO CO CO co CO CO r- p P ON S • C/3 OO CNJ CNJ CNJ CNJ CNJ CM CM CM CM CM CM H rH i—1 >—1 i—J rH rH rH rH rH rH d rH •H ti o ra CTV O O O O O O O O rH O O O >m ra O UN UN UN UN UN UN UN UN ON UN UN O cd P, IA "Cf" •d" d d d d d d d d d UN P • A UN O 0) ra f—1 m GO ITN UN UN UN UN UN UN UN UN UN UN ro ra cd m ITN UN UN UN UN UN UN UN CO UN UN r- •H a 'd- ■•d- ■d" d d d d d d d d d d • UN cd ti cd i—1 ra (Tv rH rH i—1 rH rH rH rH rH rH rH rH O •H cd VO CNJ CNJ CNJ CNJ CM CM CM CM CM CM CM O >o a iH CO CO CO co CO CO CO CO CO P P o cd r—1 r- en •H -ti ra C- O O O O r>N O O O O O O o p m o O O O o ON O O O O O O o co ra r~- <~o oO r-N ro CNJ r-N ro rO rO ON rO O o, • • CNJ '4- d" d d d d d d d d d O UN •H >1 ti ra co O O O O O CM O O O O O O 3 ra OO r~ r~ r- C- c- CO C— C— r- t- C— O c ra ■4- oo CO 00 00 00 0O CO 00 00 0O CO O A p, • e • • • • '4- co co CO CO CO CO co C0 CO P p o 00 •H ti M > ra cd ra 1 « 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 ti ra cd P, K ti ra ti ti ti P ti ra ra ti cd -p a ra P P P O g p o H •r-» •r» m ra P a a <5 M ti ra •H •rl -H p -p o ra ra C/3 ti X* ti ti •r-> ti H Pv ■p > o ho M 3 ra cd Pv cd 3 P > ra M o ra sa p a <1 a p P c M O A co II D 1 PLAN CELOTNEGA PRIHODKA IN NJEGOVA DELITEV ZA LETO 1980 O O O 10 00 LA A O O 0 O O O 'd" A xf KO A O 0 OJ O O 0 no A" LA no O 0 O O 0 A- A" CT\ O O 0 O O O A 00 C— LA O 0 • e 0 H 1—1 0 LO nO A C— A A A LTv OO c-~ 0- LA UD LA CTV A VO OO r~- X?" OO cr> UD LA OO • • e CTv OJ VO LA OO nO Cd Od iH LO LA no Od H O 0 0 O X)" 0 O O O 41 O 0 0 O nO O O O O >tS) O 0 0 O O O O O 1—1 O 0 0 O A UD I O O m O 0 0 O OO A O O • co O 0 0 O A OO O O co O 0 0 LA OO UD LA LA A ITt 0 LA KO CTv UD A A nO OJ 4) LA A m O 0 O KO LA nO O nO O O 0 O 0 O t* O- A O O O O A r—1 O 0 O nO LO O c- O O H O 0 O r~ O UD O O — O 0 O A LA O LA O O • • A (H 1—1 O A LA O LA A A NJ LA rO Cd 0- A LA O Od OD O LO 00 00 LO LA OJ OD C— UD Eh LO 00 r- A CTv A 'd- OJ A A •H O 0 O O Od A r- O A O 0 O O O UD no O O X O 0 O O CTi 00 LA UD O 0 O 0 O O O Od nO no O X O 0 O O A A UD CTv O m •> • • • 1 0) O 0 O LA vo UD A O A O LA LA LA LA A LA Od LA O A" A no O r- c— A IS3 'd" OJ OJ OO A OJ A A O VO nO nO A 1—1 A •na ti 0) cd O A > 1 'S 03 O -P O A ra •P >1 m A O d d) •na •H 01 d) Td •H a d ti £ X • nd d) A ti O d X 0) cd A a 01 ti C ti cd cd O •na 01 •r-? »H cd c A p» d N •na •H £ TD A d A O •H O cd cd 0 A 0 • 0 0 d ti A N N A cd O cd g O •H r-3 X A >0 (U d) ▻ cd N A 4° d) d H 0) 0) A A P P d> ■p A •H a 03 •na > -p 43 nd •H d 01 »O >0 ti 01 d -P >cn H 0 cd O -P A O -H A tD i d 0 O •H tsj H d 41 m > A to A a d d) g O A > X d A Jjj K O A A >0 A N A P P 01 CZD cd 1 1 Prispevek DSSS- TOZD '»Peskokopi 4,44 TOZD "lipos" 3,21 tnomesečni obračun V smislu sprejetih sklepov samoupravnih organov in določil Zakona o združenem delu smo v letu 1980 ustanovili v okviru delovne organizacije "Termit" Domžale dve temeljni organizaciji združenega dela : — TOZD "Peskokopi" Moravče - TOZD "lipos" Selo pri Ihanu z DSS služb Domžale Celotno poslovanje DSS služb se je odvijalo v okviru sprejetega programa in preko ločenega žiro računa. Iz navedenih razlogov je tromesečni obračun sestavljen za posamezne TOZD-e in DSS služb na predpisanih obrazcih : - poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha - posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom - dopolnilni podatki k poslovnemu rezultatu med letom - z podatki o določenih izdatkih 01 - obračun davka iz dohodka (pri TOZD-ih) ter analizo poslovanja z ostalimi prilogami, ki detaljneje prikazujejo poslovanje v tromesečnem obdobju letošnjega leta. REALIZACIJA PREDVIDELIH NALOG V TROMESEČNEM OBRAČUNU Nadaljno poglabljanje samoupravljanja in izvajanje določil Zakona o združenem delu postavlja pred delovno organizacijo pomembne in odgovorne naloge. Zagotavlja nam nove organizacijske oblike v okviru TOZD-ov in DSS služb pri oblikovanju dohodkovnih odnosov v delovni organizaciji in izven nje. 21 TOZD-i razpolagajo s svojimi proizvodnimi sredstvi, sredstvi za delo ter živim delom ter ustvarjajo novo vrednost na osnovi katere ugotavljamo in delimo rezultate svojega dela. Skladno s tem pa se oblikujejo medsebojni odnosi, ki zagotavljajo poslovno uspešnost in hitrejši razvoj. Ker je tak način poslovanja v veliki meri odvisen od organizacije dela, tehnološkega postopka, so samoupravni organi tem vprašanjem gospodarjenja in razvoja posvetili veliko pozornosti. ■^ri realizaciji postavljenih nalog ugotavljamo, da so že sedanji pogoji poslovanja zagotovili ugoden trend porasta celotnega prihodka, dohodek in čisti dohodek pa naraščata počasneje zaradi porasta poslovnih stroškov kot je to razvidno iz rezultatov poslovanja v I. tromesečju letošnjega leta. Zato je naloga vseh zaposlenih, sindikata, družbeno- političnih organizacij ter samoupravnih in poslovodnih organov, da še naprej spodbujajo delavce za zavestno in odgovorno poslovanje in izpolnjevanje nalog, ki se pred njih postavljajo. Aktivno ocenjevanje rezultatov gospodarjenja ter kritično in samoupravno odločanje o ugotavljanju in delitvi dohodka postaja temeljna naloga za uspešnost poslovanja. Na osnovi analize uspešnosti poslovanja kot so celotni prihodek, porabljena sredstva, dohodek in delitev čistega dohodka ja odpravljati pomanjkljivosti pri samem poslovanju. Iz tega izhaja, da bomo morali v prihodnjem obdobju še uspešneje gospodariti in si zagotoviti hitrejši razvoj. Menimo, da bo dosledno izvajanje sprejete resolucije uresničevanja družbene usmeritve gospodarjenja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ugodno vplivalo na izboljšanje gospodarskega stanja. Zato smatramo, da brez nadaljnega zaostrejevanja osebne odgovornosti na vseh nivojih in večje angažiranosti vseh zaposlenih, poslovnih rezultatov ne bomo mogli izboljšati. Iz navedenih razlogov je treba vztrajati na predvidenjih sprejetega stabilizacijskega programa in se boriti za realizacijo postavljenih ciljev. 22 - DSS služb in TOZD—a so v letošnjeiti letu izboljšale poslovanje kar se odraža v ustvarjeni finančni realizaciji in delno v ustvarjenem dohodku. Poslovni stroški so porasli in neugodno vplivali na doseženo akumulacijo. Zato je bistveno in najpomembnejše spoznanje, da brez nadalj-nega zaostrejevanja osebne odgovornosti na vseh nivojih in večje angažiranosti nastalih problemov ne bo mogoče izboljšati. Le s tako poslovno politiko si bodo DSS služb in TOZD-a lahko ustvarili večji dohodek in izboljšale akumulacijo. Na realizaciji začrtanih programov si bodd DSSS in TOZD-a ustvarili dohodek in krojile svojo prihodnost ter gospodarski položaj na tržišču. Periodični obračun torej izkazuje rezultate našega dela, razprava o obračunu poslovanja pa bo našla svoj vsebinski pomen, če bodo delavci o tem razpravljali in odločali. Iz tega izhaja, da bodo morali TOZD-i in DSSS v prihodnjem obdobju še bolj intenzivno poslovati in stremeti za usklajeno gibanje poslovnih stroškov in povečanje dohodka. Na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma in medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih med TOZD—i : Peskokopi in Ilpos ter DSSS v sestavi DO "TERMIT" Domžale je bil dosežen naslednji rezultat : I. TOZD "PESKOKOPI" Moravče REALIZACIJA PLANA TOZD "Peskokopi" je v tromesečnem obdobju letošnjega leta realiziral 32.581 ton ali 96,76 gotovih proizvodov. Vrednostni plan pa je bil dosežen v višini 17.554.431,45 ali 116,57 %. Doseganje količinskega, vrednostnega plana ter plana delovne sile pa je naslednji : 1.Po količini v tonah Blagovna grupa Plan I. trom. 198o Doseženo I. trom. I980 Index Naravni pesek — 491 Prani pesek 18.178 18.053 99,31 S Lihi pesek 11.3o7 9.352 82,71 . Oplaščeni pesek 1.4o9 1.869 132,65 Ognjestalne mase in malte 2.779 2.816 lol ,33 Skupaj s ■»axasss»s#ssssssssss==r==:=s3s=3= 33.673 32.581 96,76 II. Po vrednosti a. Po fakturirani realizaciji TOZD Plan I. trom. 1980 Doseženo I. trom. 198o Index Peskokopi 15.o59.735,5o 17.554.431,45 116,57 ss =r==ss== = = = »5! sr ss^j(fjs^:p:ss: = = = *s:j:!=«ss=== = = = --------------------------------------------------—----------==a b. Po plačani realizaciji TOZD Plan Doseženo Index I. trom. 1980 I. trom. I980 Peskokopi 15.o59.735,5o 17.55o.oo5,o5 116,54 ss s: z: 35 ss ==s =3 =ss=rz=r:=s z===~=-s =: =r====sz==: r= s; s= 33 s III. Po delovni sili TOZD Plan Zaposleni Index Peskokopi lo9 I08 99,08 = tsi==:===:== ===:: = =:==:=:=r=:===:=: ===rss=:===== = =:=s:s:== ===:=:==:s===:==ss=s==:======= Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je dosežena vrednostna in količinska realizacija z obstoječo delovno silo v odnosu na postavljeni plan v sledečem : TOZD Po količini Po vrednosti Po del. sili plač. real. fakt. re. Peskokopi 96,76 116,54 116,57 S SZ = ZS =3 z SZ =3533333z: SZ S= 3= r: =3 =3 zs sz z SZ ZS z 33 33 SZ =3 33 3= 33 3= z SZ = 3= =3 SZ 3= sz SZ 3= sz =s r: 3S 3= 33 zs Iz tabelarnega pregleda ugotavljamo, da jr TOZD Peskokopi presegel postavljeni vrednostni plan, količinski plan pa je bil dosežen v višini 96,76 Tfa. 99,o8 ==========:==== PRIMERJALNA ANALIZA Iz primerjave podatkov letošnjega in preteklega obdobja dobimo naslednje rezultate : I. Primerjava količinske realizacije. Blagovna grupa Doseženo I. trom. 1979 Doseženo I. trom. I980 Index Naravni pesek 692 491 7o,95 Prani pesek 16.51o 18.053 lo9,35 Suhi pesek 12.2o8 9.352 76,61 Oplaščeni pesek 1.646 1.869 113,55 Ognjestalne mase in malte 3.o22 2.816 93,18 Skupaj 34.078 32.581 95,61 II. Primerjava vrednostne realizacije. a. Po fakturirani realizaciji. TOZD Doseženo I. trom. 1979 Doseženo I. trom. I980 Index Peskokopi 15.2o4.522,lo 17.554.431,45 115,46 b. Po plačani realizaciji TOZD Doseženo I. trom. 1979 Doseženo I. trom. 1980 Index Peskokopi 14.953.704,45 17.55o,oo5,o5 117,36 as ss ss-= s= rs =2 sr sr =s =r rs===r: s= rr====sr==sr=ss=======r===: =:=== =r ss=rr sr t=r====r===t= ssas =:=: III. Primerjava po delovni sili. TOZD ZAPOSLENI Index I. trom. 1979 I. trom. 1980 Peskokopi 98 I08 llo,2o IV. Gibanje poslovnih stroškov . Vrsta stroška I. trom.1979 Strukt. I. trom. 1980 Strukt . Index Surovine in material 4.532.o88,2o 57,87 6.831.o61,2o 68,68 15o,73 Amortizacija 383.97o,9o 4,9o 464.577,o6 4,67 12o,99 Obratna režija 2.915.791,40 37,23 2.65o.332,oo 26,65 9o ,9o Skupaj 7.831.85o,5o loo 9.945.97o,25 loo 126,99 Primerjalna tabela dosežene realizacije oziroma proizvodnje v lanskem in letošnjem obdobju nam kaže naslednje rezultate : TOZD Po količini Po vrednosti Po del.sili plač.real. fakt. real. Peskokopi 11 IIM) IIVI lili cr\ IIH II II II II II II II ll 117,36 115,46 110*20 __ - 27 - ANALIZA CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA 1. Za primerjavo poslovnih rezultatov poslovanja podajamo primerjavo celotnega prihodka in poslovnih stroškov v pri' merjavi s postavljenim planom za I. tromesečje letošnjega leta in sicer : Struktura Plan I. trom. 1980 Doseženo I. trom. 1980 Index Celotni prihodek 16.125.ooo,00 18.120.269,25 112,37 Porabljena sred. 8.ol2,5oo ,00 lo .084.093,70 125,85 Dohodek 8.112.5oo,oo 8.036.175,55 99,o6 2. Primerjava poslovnih rezultatov s preteklim obdobjem : Primerjava poslovnih rezultatov vidna iz tabele : s preteklim obdobjem je raz- Struktura Doseženo I. trom. 1979 Doseženo I. trom. 1980 Index Celotni prihodek 15.224.481,75 18.120.269,25 119,o2 Porabljena sred. 7.975.174,87 lo .o84.o93,7o 126,44 Dohodek 7.249.3o6,88 8.036.175,55 llo,85 Na splošno lahko zaključimo, da je bilo poslovanje v tem obdobju uspešno in da je TOZD Peskokopi realiziral oziroma prekoračil predvideni družbeni plan za I. tromesečje letošnjega leta, saj je iz dohodka kril vse obveznosti. Povišanje materialnih stroškov zaradi novih cen maziv, goriv, fenolnih smol ter povečanih stroškov odkrivanja in investicijskega vzdrževanja ter prevoznih uslug, pa je vplivalo na zman-šanje dohodka v tem obdobju. Tudi obračunane obresti od investicijskih posojil za investicijsko izgradnjo v višini 657«939,80 din je TOZD Peskokopi v celoti pokril iz ustvarjenega dohodka, kar je vplivalo na padec čistega dohodka. UGOTAVLJANJE IN DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Delitev celotnega prihodka v I. tromesečju letošnjega leta je TOZD Peskokopi izvajal v smislu sprejetega sklepa organov delavskega samoupravljanja in novih gospodarskih predpisov. N aziv Znesek Udeležba Celotni prihodek 18.120.269,25 loo ,00 Izrabljana sredstva lo .084«o93,7o 55,65 Dohodek 8.036.175,55 44,35 DOHODEK 8.036.175,55 loo ,00 Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim ter prispevki drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim - 2.9o7«424,65 36,18 ČISTI DOHODEK 5.128.75o,9o 63,82 Del ČD za OD 3.694.769,95 45,98 Del ČD za stanovanjsko gradnjo 217.363,5o 2,7o Razporeditev dela ČD za izboljšanje in razširitev materalne osnove dela in rezerv : 1.216.617,45 15,14 Del ČD za prehrano delavcev Del ČD za regres za letni do- 114.000,00 1,42 pust delavcev - - Del ČD za poslovni sklad 9ol.713,o5 11,22 Del ČD za rezervni sklad 2oo,9o4,4o 2,5o Delitev dohodka v tromesečnem obdobju letošnjega leta smo izvajali v skladu s sprejetimi sklepi organov upravljanja. Ustvarjeni dohodek je ugodno vplival na gibanje osebnih dohodkov, v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja, vendar so po dogovorni o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 198o osebni dohodki hitreje naraščali od ustvarjenega dohodka, kar bomo morali uskladiti v II. tromesečju letošnjega leta. Povprečno izplačani netto OD na zaposlenega - mesečno je v tromesečnem obdobju letošnjega leta znašal din 8.198,15 in je rezultat produktivnosti dela in pogojev poslovanja v tem obdobju. Tudi primerjava izdatkov za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando, avtorskih ter izdatkov po pogodbah o delu nam kaže, da bomo morali iste mesečno usklajevati zaradi prehitrega porasta in se pridrževati določb Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za navedene izdatk-- - So- li. TOZD "ILPOS" IHAN REALIZACIJA PLANA TOZD "Ilpos" je v I. tromesečju letošnjega leta realiziral 1.648.5ol kg ali lol,31 % gotovih proizvodov. Vrednostni plan pa je bil dosežen v višini din 13.o32,4o6,9o ali 119,7o Doseganje količinskega in vrednostnega plana ter plana delovne sile pa je naslednja : Po količini : v kg Blagovna grupa Plan I. trom. 19do Doseženo I. trom. 1980 Index Nekovinski livarski pripomočki 1.196.ool 1.116.210 93,33 Neomenjeni kemični proizvodi 385.590 428.491 111,13 Mlete nekovine 45.630 lo3.800 227,48 Skupaj 1.627.221 1.648.5o1 lol,31 Po vrednosti a. po fakturirani realizaciji TOZD Plan I. trom. 1980 Doseženo I. trom. I980 Index Ilpos lo.b87.848,2o 13.032.406,9o H9,7o osebni dohodek v lanskem letu DSSS Priimek in ime Skupni i staž Staž v po d j e t j u Redno delo kadure skupaj Otrin Janez 17.898,4o 5.o74,oo 138.352,40 lo .421,25 171.746,05 Limoni Vilijem 2o.833,55 4l'819,65 129.517,65 16.525,9o 171.696,95 Breznik Lovro 7.615,lo 3.646,95 122.932,9o 2.9H,oo 137.1o5,95 Bleje Vinko 13.784,65 3.543,o5 120.315,75 2.682,5o 14o.326,15 Jurkošek Ivan 3.278,5o 2.297,5o 117.112,o5 l.o69,o5 123.757,10 Sedušak Boris. 3.49o,15 1.9l8,6o 97.99o,25 351,lo lo3.75o,lo Petek Slavko 16.662,4o 3.7o3,o5 94.824,25 116,5o 115.3o6,2o Stiftar Milena 13.o84,7o 2.7ol,9o 94.182,95 6 .o52,4o 116.021,95 Povuk Franc 1.162,oo 66.358,75 619,o5 1 66.159,8o Slevee Marjan' 12.233,3o 2.544,lo 86.382,7o lo3.16o,lo Logar Marija 13.o64,9o 2.61o ,65 69.282,o5 3.883,85 1o8.841,45 Mereun Jani 13.296,40 1.743,15 89.419,15 11.184,75 115.643,45 Kosmač Irena 1.789,05 1.72o,3o 88.997,05 lo.519,35 lo3.o25,75 Govekar Davorina lo.476,85 2.374,35 63 .o49,o5 5.25o,65 lol .15o,9o Sikošek Erna 12.322,25 2.066,lo 77.666,85 3.l22,4o 95.197,6o Štirn Janez lo.o67,45 2.427,65 83.194,25 519,2o 96.226,55 Habjan Marija lo.731,45 2.427,35 ■ 83.186,55 2.117,7o 98.463,05 Rebolj Vojka 3.349,4o 1.491,6o 76.872,65 81.713,65 Dimic Milica 3.o31,45 1.26o,65 72.665,7o 2.491,4o 79.649,20 Eovak Joži lo.244,75 2.244,3o 77.1o8,15 4;813,00 94.41o,2o Lavrač Joži 3.o67,55 1.480,3o 76.895,3o 2.473,9o 83.937,05 Kokalj Malči 1.232,35 l.o39,5o 71.267,15 2.564,7o 76 .lo3,7o Kuhar Mojca 1.I06,lo 1.382,7o 76.113,55 469,4o 79.071,75 Grčar Eva 979,o5 1.493,6o 76.969,35 429,8o 79.871,8o Tavčar Ivanka 2.656,85 1.257,60 74 .o45,35 77.960,00 Kočar Renata 1.382,65 71.436,55 462,65 73.281,65 Kvas Martina 576,65 34.33o,5o 1.388,4o 36,295,55 Učakar Marija 466,45 463,oo 66.076,85 1.134,75 68.143,o5 Huber Vanda 346,9o 423,35 65.o27,9o 423,6o 66.221,95 Ribič Vlasta 461,75 444,85 55.885,35 56.791,95 Mr čim Jože 11.658,40 2.83o,5o 71.464,55 13.532,95 99.686,4o Malin Milka 8.113,lo. 1.532,65 53.4o7,oo f) 63.o52,75 Žorž'Savo 2.967,2o 1.654,05 84.981,25 2.632,7o 92.235,2o Mijatovič Gordan 1.479,35 1.3o5,25 75.65o,25 78.434,65 Humar Ada 4.511,65 I.008,5o 53.962,75 1.432,25 6o.915,35 Ivačič Mojca »lol,65 9.978,15 lo.o79,8o Klopčič Vanda 4.694,9o .4,694,90 Bizilj Slavka 151,bo 7o ,4o 39.487,60 39*709,80 TOZD Peskokopi Priimek in ime Skupni staž Staž v podjetju Redno delo Ladure Skupaj Janežič Peter l.o85,95 8o3,35 9o .068,35 153,35 92.111,oo Mažaj Milan 7.391,5o 3.469,oo 119.o25,6o l.oll,6o 13o .897,70 Klopčič Marta 7.989,7o 2.253,lo 78.17o,9o 3.423,7o 91.837,40 Rotar Stane 8.946,75 2.514,00 86.943,3o lo.660,9o lo9.064,95 Zupanc Olga 6.133,75 2.o39,4o I06.613,00 23o ,o5 115.0I6,2o Predovnik Joži 2.793,90 1.384,6o 72.2o8,75 5.559,95 8l.947,2o Mihelčič Iva 1.569,3o 472,o5 66.717,25 2.67o, 2o 71.428,8o Učakar Vera 1.854,45 1.864,65 96.396,o5 • 465,9o loo. 581,o5 Burja Franc 12.161,00 3.624,lo 97.136,75 5.566,95 118.488,80 1'Jovak Tone 14.95o,75 3.49o,75 9o.495,8o 4.35o ,05 113.287,35 Gorjup Franc 9.oo'7,2o 2.544,25 87.964,25 9.156,65 lo8.672,35 Koprivšek Stefan 16.589,2o 3.5o6,95 97.965,4o 6.887,80 124.949,35 Končar Ivan 8.135,95 2.552,15 . 89.15o,35 21.21o,o5 121.o48,5o Stupica Vinko 7.822,55 2.668,15 92.117,4o 18.866,7o , 121.474,8o Osolnik Janez 8.423,55 2.137,oo 74.272,55 7.o32,45 91.865,55 Goršek Alojz, 3.187,35 1.343,oo 71.184,3o - 75.714,65 Močilnikar Milan 6.195,55 2.326,95 83.635,4o 14.544,85 1o6.7o2,75 Učakar Janez 9.213,65 2.762,7o 95.3o7,85 11.445,65 118.729,65 Pirc Anica 1.819,2o 1.112,7o 62.549,85 838,lo ' 66.319,85 Grilj Dragi 1.554,6o 1.264,95 66.162,65 271,45 69.253,65 Kokalj Marija 892,80 1.3o3,85 7o.951,2o 1.385,oo 74.532,85 Gorjup Martin 1.212,20 1.5o2,75. 78.149,9o 369,6o 81.234,45 Peterka Anton 3o8,2o 1.463,9o 78.562,45 3.o82,3o 83.416,65 Lavrač Milan 973,65 1.486,5o. 77.136,55 17.086,00 96.682,7o Vehovec Franc 65o,25 1.188,75 68.o99,25 , 441,75 7o.36o,oo Radoševič Milan 7.869,oo 2.256,lo 78,263,9o 25.730,75 114.119,75 Bizilj Slavka 1.034.,7o 5b7,2o 27.718,o5 - 29.259,95 Gorjup Brane 3o,45 5.493,oo 2.171,45 7.694,9o Ravnikar Franc 318,75 l8.556,lo 1.356', 60 2o.231,45 Bratun Jože 377,95 22 .4o7,85 1.25o,65 24.036,45 • Vehovec Ivan 17o,3o 8.714,95 - 8.885,25 Otrin Janez,ml. 5.577,oo - 5.577,oo Avbelj Franč 5.187,lo 1.977,65 '78.548,20 3.138,8o 88.851,7cr Capuder Franc 6.585,25 3.119,75 113.521,8o 4.387,3o 127.63 4;'lo Birk Franc 9.298,25 2.2o 5,8o 72.o96,lo l.o53,75 ' 8/;.653,9o Bratun Valentin 3.387,o5 1.3l2,3o 68.561,65 5.540,00 78.801,00 Bregar Franc 6.892,75 1.378,8o 59.582,75 1.324,7o 69.179,oo Brinovec Miro 16.534,75 3.8o5,oo 79.261,9o 7.371,9o lo6.973,55 Di^agar Ivan 8.559,15 2.228,00 77.989,25 1.6o9,o5 9o.385,45 Erminio Stefan lo.455,lo 1.936,9o 67.568,35 3.792,85 83.753,2o Gotar Ivan 11.6o7,85 2.5o3,95 67.594,35 - 8l.7o6,15 Grabnar Rudi 8.432,3o 1.9H,2o 72.17o,45 3.259,2o 85.773,15 0 56.582,25 Teran Zvone 5o4,15 91o,60 51.9o2,15 - 53.316,9o Smodiš Emil 6.222,55 l.lo9,4o 58.067,60 559,5o . 65.959,o5 Bergant Marija J e S e k Vinko Sojer Franc Dimc Minka Kebrovič Jože 1.554,95 1,5oo,5o 1.354,75 5o4 ,o5 41,45 662,3o 34.114,25 389.75 24.789,lo 425.75 . 22.254,35 285,00 16.262,9o 17,2o 3.831,o5 173,25 36.5o.4,75 533,8o 27.213,15 33o,2o 24.365,o5 166,35 17.2l8,3o 3.889,7o -Bi- to . po plačani realizaciji TOZD Plan I. trom. 198o Doseženo I. trom. 1980 Index Ilpos s= ==2=2=:=:=:==:==== = = = = : 1o.887.848,2o 13.18o.7o9,35 ;=!==== = ============ 121,o6 :======== Po delovni sili TOZD Plan Zaposleni Index Ilpos 75 11 n 11 11 -j n 0 11 n n 11 n n 11 11 n 11 n 93,33 Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je dosežena vrednostna in količinska realizacija z obstoječo delovno silo v odnosu na postavljeni plan v sledečem : TOZD Po količini Po vrednosti Index plač. real. fakt. real. Ilpos lol,31 121,o6 H9,7o 93,33 Iz tabelarnega pregleda ugotavljamo, da je TOZD Tlpos presegel postavljeni količinski in vrednostni plan. PRIMERJALNA ANALIZA Iz primerjave podatkov letošnjega in preteklega obdobja dobimo naslednje rezultate : I. Primeriava količinske realizacije v kg Blagovna grupa Doseženo Doseženo I.trom. 1979 I. trom. 1980 Index Nekovinski livar, pripomočki Neomenjeni kemič. proizvodi ^ ete nekovine 1.128.7o4 1.116.210 428.473 428.491 151.56o lo3.800 98,89 loo ,00 68,49 Skupaj =====:=:= sr —====5=: ==iiZsls2ž2======-==14i2iŽ2i=======JliiL=. II. Primerjava vrednostne realizacije a. Po fakturirani realizaciji TOZD Dosežena realizacija I. trom. 1979 I. trom. 1980 Index lipo s s= rs =r=:r====r 11.39o.2o2,25 13.o32.4o6,9o 114,42 ===:===:==:= = =:= = ======= = = =========:======::==:==:=:=: b. Po plačani realizaciji TOZD Dosežena I. trom. 1979 realizacija I. trom. 198o Index 11 po s lo.859.49o,6o 13.18o.7o9,35 121,38 =;==:r==:3:=5S==:==rr==r=:=:=:==r:===::5=:r:===:===:==r==:=====:=: ===:=—====:==: —•:— = ——— IH# Primerjava po delovni sili TOZD Zaposleni I. trom. 1979 I• trom. 1980 Index Ilpos 74 7o 94,59 IV. Gibanje poslovnih stroškov Vrsta stroška I. trom. 1979 Strukt. I.trom. I980 Strukt . Index Surovine in material 5.899.622,4o 91,o4 8.553.654,00 91,78 144,99 Amortizacija 166.279,8o 2,57 2o2.l85,oo 2,17 121,59 Obratna režija 414.623,95 6,39 563.653,3o 6,o5 135,94 Skupaj 6.480.526^15 loo ,00 9.319.492,3o oii 011 HI OII OII H II 143j81 Iz primerjave podatkov ugotavljamo naslednje : TOZD Po količini Po vrednosti plač. real. fakt. real Po del.sili Ilpos 96,47 12^,38 114,42 94,59 Primerjava dosežene proizvodnje v lanskem in letošnjem letu I. tromesečju, nam kaže naslednje rezultate : 1. da je količinska realizacija dosežena z 96,47 °/° 2. da je vrednostna realizacija dosežena a. po plačani realizaciji z 121,38 % b. po fakturirani realizaciji z 114,42 % 3. da je delovna sila dosežena z 94,59 a/° ANALIZA CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA 1. Za primerjavo poslovnih rezultatov poslovanja podajamo primerjavo celotnega prihodka in poslovnih stroškov v primerjavi s postavljenim planom za I. tromesečje letošnjega leta : Struktura Plan I. trom. 1980 Doseženo I. trom. 1980 Index Celotni prihodek 11.662.75o,00 13.522.137,05 115,94 Porabljena sred. ' 7.2o7.75o,oo 8.926.381,82 123,84 Dohodek 4.455.000,00 4.595.755,23 lo3,16 2, Primerjava poslovnih rezultatov s preteklim obdobjem : Primerjava poslovnih rezultatov s vidna iz tabele : preteklim obdobjem je raz- Struktura Doseženo Doseženo Index I. trom. 1979 I. trom. 1980 Celotni prihodek 11.123.221,30 13.522.137,05 121,57 Porabljena sred. 6.573.549,57 8.926.381,82 135,79 Dohodek 4.549.671,73 4.595.755,23 lol,ol Na splošno lahko zaključimo, da je bilo v tem obdobju poslovanje uspešno in da je TOZD Ilpos realiziral oziroma prekoračil predvideni družbeni plan za I. tromesečje letošnjega leta, saj je iz dohodka kril vse obveznosti. Obračunano amortizacijo iznad minimalnih stopenj, ki je v tem obdobju znašala din 2o2.o7o,25 je TOZD Ilpos celotno kril iz ustvarjenega dohodka, kar je vplivalo na padec čistega dohodka. UGOTAVLJANJE IN DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Delitev celotnega prihodka in dohodka v I. tromesečju letošnjega leta je TOZD Ilpoa izvajal v smislu sprejetega sklepa organov delavskega samoupravljanja in novih gospodarskih predpisov. Ustvarjena sredstva dohodka in njihova razdelitev pa so prikazana v naslednjem pregledu : Naziv Z n e s e k Udeležba Celotni prihodek 13.522.137,05 loo,00 Porabljena sredstva 8.926.381,82 66,ol Dohodek 4.595.755,23 33,99 DOHODEK 4.595.755,23 loo ,00 Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim ter prispevki drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim - 1.594.041,75 34,69 ČISTI DOHODEK 3.ool.713,48 65,31 Del ČD za OD 2.379.122,lo 51.77 Del ČD za stanov. izgradnjo 14o.466,95 3.o5 Razporeditev dela ČD za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela in rezerv : 482.124,43 lo .49 Del ČD za poslovni sklad . 367.23o,53 7,99 Del ČD za prehrano delavcev - -. Del ČD za regres za letni dopust delavcev — Del ČD za rezervni sklad 114.893,90 2,5o Delitev dohodka v tromeaečnem obdobju letošnjega leta smo izvajali v .skladu a sprejetimi sklepi organov upravljanja. Ustvarje. ni dohodek je ugodno vplival na gibanje osebnih dohodkov, v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja, vendar so po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporojevanja dohodka v letu 1980 osebni dohodki hitreje naraščali od ustvarjenega dohodka, kar bomo morali uskladiti v II. tromesečju letošnjega leta. Povprečno izplačani netto OD na zaposlenega - mesečno je v tro-mesečnem obdobju letošnjega leta znašal din 8.122,85 in je rezultat produktivnosti dela in pogojev poslovanja v tem obdobju. Tudi primerjava izdatkov za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevoze na službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando, avtorskih ter izdatkov za pogodbe o delu nam kaže, da bomo morali iste mesečno usklajevati zaradi prehitrega porasta in se pridrževati določb Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za navedene podatke. III. DSS Služb REALIZACIJA PLANA DSS služb sevi. tromesečju letošnjega leta dosegle vrednostni plan v višini din 2.153»888,oo ali lol,36 % pri 34 zaposlenih. Doseganje vrednostnega plana in plana delovne sile pa je naslednje : 1. PO VREDNOSTI - po plačani realizaciji Plan Doseženo Index I.tromesečje!9tio I. trom. I980 DSSS 2.125.ooo,oo 2.153.868,00 lol,36 II. PO DELOVNI SILI Plan Zaposleni Index DSSS 34 34 loo PRIMERJALNA ANALIZA Primerjava vrednostne realizacije m delovne sile s preteklim obdobjem pa je naslednja : I. PO VREDNOSTI - po plačani realizaciji Dos e ž e n 0 Index I. trom. 1979 I. trom. 198o DSSS 1.955.76o,8o 2.153.888,00 llo,13 -sti- li. PO DELOVNI SILI Zaposleni Index I.trom. 1979 I. trom. I980 DSSS 34 34 loo,oo ANALIZA CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA DSSS Menimo, da stabilizacijski program DSS služb terja dosledno izvajanje postavljenih nalog družbenega plana po vrednosti in doseženem dohodku. Doseženi dohodek predstavlja uspešnost poslovanja v tem obdobju in je izkazan v višini 1.63o.538,45 din. Vendar z doseženimi rezultati ne smemo biti povsem zadovoljni. Vedeti moramo, da je rentabilnejše in ekonomičnejše poslovanje celotnega kolektiva zagotovilo tudi za boljši finančni rezultat, večja sredstva za OD in sklade za razširjeno reprodukcijo. To pa je tudi cilj DSS služb. Naj nam bodo doseženi rezultati spodbuda za naše nadaljno delo. ■Primerjava celotnega prihodka in delitev v primerjavi s planom pa je naslednja : Struktura Plan I. trom. 19tio Doseženo I. trpm. 198o Index Celotni prihodek 2.125.000,00 2.153.888,00 lol,36 Porabljena sred. 5oo .000,00 523.349,55 lo4,67 Dohodek 1.625»ooo,00 1.630.538,45 loo,34 Primerjava celotnega prihodka in delitve v primerjavi s preteklim letom. - 3S> - Struktura Doseženo I. trom.1979 Doseženo I.trom.1980 Index Celotni prihodek 1.955.76o,8o 2.153.88o,oo Ho,13 Porabljena sredstva 466.719,04 523.349,55 112,13 Dohodek 1.489.041,76 1.63o.538,45 lo9,5o UGOTAVLJANJE IN DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA V okviru doseženega finančnega rezultata in postavljenih meril samoupravnega sporazuma, so DSS služb dosegle naslednji finančni rezultat : Naziv Znesek Udeležba Celotni prihodek 2.153.888,00 loo,00 Porabljena sredstva 523.349,55 24,3o Dohodek 1.630.538,45 75,7o DOHODEK 1.63o.538,45 loo ,00 Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim in drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim - 172.98o,85 lo ,61 ČISTI DOHODEK 1.^57.557,6o 89,39 Del ČD za OD 1.318.742,15 80,88 Del ČD za stan. izgradnjo 78.44o,45 4,81 Razporeditev dela ČD za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela in rezerv : 6o.375,oo 3,7o Del ČD za preh. delavcev 38.5oo,00 2,36 Del ČD za regres za letni dopust delavcev 2l.875,oo 1,34 - 4o Delitev dohodka v tromesečnem obdobju letošnjega leta smo izvajali skladno s sprejetimi sklepi organov upravljanja. Ustvarjeni dohodek je ugodno vplival na gibanje osebnih dohodkov, v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja, vendar so po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 osebni dohodki hitreje naraščali od ustvarjenega dohodka, kar bomo morali uskladiti v II. tromesečju letošnjega leta. Povprečno izplačani netto OD na zaposlenega - mesečno je v tromesečnem obdobju letošnjega leta znašal din 9*o59,15 in je rezultat produktivnosti dela in pogojev poslovanja v tem obdobju. Tudi primerjava izdatkov za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando, avtorskih ter izdatkov po pogodbah o delu nam kaže, da homo morali iste mesečno usklajevati zaradi prehitrega porasta in se pridrževati določb Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstve za navedene izdatke (obr.Ol). rezervi; kremenovega peska V OKOLICI MORAVČ horavška terciarna kadmija se razprostira v smeri zahod-vzhod. Njena dolžina med Moravčami in HIevami znaša 5 km, širina pa 2-1 km. Ima ponvasto obliko. Največja globina do triadne podloge je 25o m. Na sive spodnjemiocensko laporasto finopeščeno talninsko glino na-legajo trije sloji kremenovega peska v debelini 5-3o m. Spodnja d'a produktivna sloja sta v severnem krilu kadunje ločena z debelejšimi jalovinastimi vložki, v južnem krilu pa sta združena. V severnem krilu vpadata precej strmo, v južnem pa blago. Takšna geološka zgradba je dala pogoje, da se v južnem krilu razvije največji peskokop Drtija, od koder črpa podjetje "Termit" glavnino svojih surovin. Razen tega so se razvili v zahodnem delu severnega krila še peskokopi Soteska, Zabritof in Tomc, v južnem pa Hribce. Skupne rezerve kremenovega peska v moravški terciarni kadunji so ogromne ter znašajo nekaj desetin milijonov ton, vendar lahko pri sedanjem načinu odkopavanja s površine izkoriščajo kremenov pesek le iz obrobnih delov slojnih izdatkov. Leta 1952 so poizkusili črpati pesek z izpiranjem iz vrtin. Žal poizkus ni uspel. Detajlne geološke raziskave potekajo v moravški terciarni kadunji že od leta 1948 dalje. Tedaj je rudnik Zagorje raziskoval kadunjo za ugotovitev premogovnosti. Geološki zavod je začel z raziskavami že leta 1952, nadaljeval 1964-1966 ter neprekinjeno od 1973 1. dalje. Za raziskave je bilo od leta 1964 dalje porabljenih 3,ooo.ooo din. Od tega je prispeval 5o % "Termit", 5o % pa Sklad Borisa Kidriča odnosno EoS. Detajlno so bila raziskana nahajališča Drtija-Dobrava, Podstran-Soteska ter Hribce-Gorica, poidetajlno pa Vahtenperk-Gaberje ter Hudej-Ples. Na teh lokalnostih so izvajali površinske geološke raziskave z detajlnim kartiranjem ter globinske raziskave z vrtanjem. Hidrogeolo-3ko so raziskali celotno moravško kadunjo, posebej pa nahajališče Drtija s posebnim ozirom na problematiko odkopavanja peskov pod dolinskim nivojem. Raziskave je izvajal Geološki zavod v Ljubljani - Oddelek za ekonomsko geologijo. Sodelovali so "Termit" Domžale, Metalurški inštitut, kemični inštitut Borisa Kidriča, Inštitut Jurij Vega, Geološki inštitut Univerze v Ljubljenji, Železarna Jesenice, REK Zasavje itd. Eksjloatacijske rezerve kremenovega peska A+B+C-^ kategorije so povzete po podatkih knjige rezerv iz leta 1974» ki jih je potrdila Komisija za ugotavljanje rezerv mineralnih surovin pri Geološkem zavodu Ljubljana s tem, da smo upoštevali odkopane rezerve v letih 1975-1977- Stanje rezerv v posameznih nahajališčih je naslednje: Drtija-Dobrava Podstran-Soteska Hribce-Gorica Vahtenperk-Gaberje Hudej-Ples 1.500.000 t 1.080.000 t 1,465.157 t 1.110.000 t 770.000 t Skupaj 5.925.157 V ležišču Drtija-Dobrava je pod dolinskim nivojem 5,45o.ooo ton začasno izvenbilančnih rezerv. Po predvidenem projektu odkopavanja jih bo možno pridobiti okrog 2,4-75.000 ton tj. približno 72 #. Skupne rezerve znašajo torej 7»795«ooo ton. Pri predvideni letni proizvodnji 250.000 ton rovnega peska po rekonstrukciji separacije, bi te rezerve zadostovale za približno 51 let. Skupne rezerve v ležišču Drtija, ki znašajo 5,975.0°o Don pa bi zadostovale za približno 16 let. Proizvodnja se sedaj v glavnem odvija v ležišču Drtija-Dobrava kjer imamo nad dolinskim nivojem še o-voli 1.5oo.ooo ton eksploatabilnih zalog peska. Pridobivanje je enostavno. Pesek se odkriva z buldožerjem in z bagrom, odkopava in nalaga na kamion ter odvaža na separacijo. ■‘■'•azmerje med odkrivko in peskom je 1 : 4. Pri predvideni letni proizvodnji 250.000 ton peska zadostujejo zaloge v tem ležr- ^ šču nad dolinskim nivojem še za okoli 6 let. Kapaciteta bagra je 800 m na 8 ur in zadostuje za predvideno proizvodnjo. Dodatno pa bo potrebno nabaviti še en kamion za odvoz peska. Ker pa je pod dolinskim nivojem še okoli 3»5oo.ooo ton kvalitetnega peska pri razmerju pesek - odkrivka 1 : 1 se je pristopilo k izde-1 avi rudarskega projekta eksploatacije. Po tem projektu, ki je v končni fazi izdelave, bi bilo mogoče pridobiti pod dolinskim nivojem okoli 2,4-75«ooo ton rovnega peska, kar zadostuje pri letni proizvodnji 250.000 ton še za okoli 9 let. Projekt eksploatacije bo vseboval tudi način odkrivanja in transpo-rtiranja jalovine, ki zadnja leta predstavlja velik problem v odkopu "Drtija". Prva odkrivalna dela v tem odkopu so bila pred približno lo leti, vendar se je odkrivka odlagala na nepravo mesto, to je na prostor, kjer sedaj pridobivamo surovino. To je povzročilo, da so stroški odkrivanja mnogo večji, saj moramo poleg osnovne odkri-vke odvažati tudi vse kEistHi:B[kx "staro" jalovino. Vsakoletnih sredstev za odkrivalna dela (plan za leto 198o je 35o starih mil.) ni ve iko glede na količino odkrivke, saj s tem denarjem komaj pokrijemo eksploatacijo odkrivke, da pridemo do planiranih letnih količin surovine - peska. Takšen način odkrivanja in eksploatacije bo mogoč še leto ali dve, ko bo celotna nova separacija dokončno vpeljana, nato pa bomo morali zagotoviti več sredstev za načrtno eksploatacijo odkrivke in nemoteno pridobivanje surovine. Janežič Peter -44 - srednjeročni plan za obdobje 81 - 85 Smo sredi dela na pripravi srednjeročnih planov 1981 - 1985. Delo na teh planih je hkrati tesno povezano z uspešnostjo izgrajevanja vseh vidikov družbenoekonomskih odnosov, uveljavljanja sistema družbenega planiranja, kot je opredeljen v zakonu o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije, v osnutku ustreznega republiškega zakona ter v zakonu o združenem delu in z usmeritvami iz smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije 23. 7• 1979. Ključne faze planiranja do konca leta 198o•so zlasti sprejemanje smernic TOZD in elementov TOZD za pripravo samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov, usklajevanje teh elementov v reprodukcijskem procesu, sprejemanje temeljev planov TOZD, samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov in končno samih planov. Do konca leta 1980 bo to delo osnovna zadolžitev vseh nosilcev planiranja in udeležencev v planiranju«, Splošno o planiranju. Namen poslovanja vsakega TOZDa v gospodarstvu je, da s svojim delom in izdelki ter storitvami kot rezultati dela, zadovoljuje potrebe družbe, sebi pa s tem ustvarja dohodek«, Ustvarjeni dohodek, s tem pa uspošnost poslovanja, zavisi tako od proizvodnje kot od odločanja o njej : odločanje v vse večji meri vpliva na uspešnost poslovanja. Odločanje pomeni izbiranje med možnostmi, omejitvami, med možnimi cilji in potmi za, dosego teh ciljev. Najbolj pomembne odločitve v TOZD so odločitve o celotnem poslovanju s kriterijem dohodka. To so up- - 45 - ravljalsko - poslovodne odločitve. Najpomembnejši del teh odločitev predstavlja določanje poslovnih ciljev in okvirov ali politike poslovanja ter podrobno odločanje v teh okvirih. Oboje skupaj poimenujemo planiranje, ki pomeni izbiranje med možnostmi danes s posledicami v prihodnosti; pomeni zamišljan-ja bodočega poslovanja TOŽB, ki naj bi bilo v predvidenem okolju čimbolj uspešno. Družbeno planiranje obsega dolgoročno in srednjeročno planiranje. Prvo se ukvarja predvsem z investicijskimi, razvojnimi odločitvami. Srednjeročno planiranje pa vključuje tako elemente dolgoročnega kot letnega plana, torej odločitve o investicijah in sortimanu. Od planiranja lahko v precejšnji meri zavisi uspešnost poslovanja. Vsaka odločitev pomeni izbiro med možnostmi Zato moramo ugotoviti možnosti; za odločitev pa je treba poznati tudi stanje, v katerem se nahajamo v trenutku odločitve. Ugotovitev stanja v TOZD daje analiza dosedanjega poslovanja. Možnosti za katere se odločamo, so rezultat zamišljanja bodočega razvoja. Izbira med možnostmi, s tem pa smernice razvoja in elementi za samoupravno sporazumevanje predstavljajo naslednjo fazo. V fazi sporazumevanja in dogovarjanja sprejeti elementi skupaj s smernicami predstavljajo temelje plana. V skladu z njimi so sprejeti samoupravni plani ter izdelani podrobni srednjeročni plani. Analiza poslovanja in določanje možnosti razvoja Namen analize poslovanja je ugotoviti dosedanje poslovanje, njegove prednosti in pomanjkljivosti, skratka ugotoviti poslovno stanje TOZD, s katerim pričenja novo plansko obdobje. Izhajajoč iz namena celovite analize, analize funkcijskih delov in analize celote, zajete v analizi dohodka in uspešnosti poslovanja, je smiselno določiti spisek podatkov, ki jih bomo zajeli in z njihovo pomočjo analizirali poslovanje TOZD-a v v preteklem obdobju« Šele na osnovi le teh analiz pa smo analizirali razvojne možnosti, ki vključujejo predvsem možnosti odločanja o investicijah in aortimanu izdelkov. Razvojna možnost je možna pot bodočega poslovanjag ki zagotavlja nemoten proces reprodukcije» torej, ki upošteva razpoložljive kadre, nabavo osnovnih in obratnih sredstev, možno tehnologijo, tržišče, razpoložljiva finančna sredstva in podobno. Ra osnovi predloga razvojnih možnosti pa smo sprejeli smernice za samoupravno sporazumevanje o temeljih dolgoročnega in srednjeročnega plana razvoja JJO "Termit” Domžale in elemente samoupravnih sporazumov o temeljih plana v sledečem s I, Smernice ............. II. Elementi ............. Po sprejetju smernic in elementov pa srno na osnovi samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ob koriščenju analitičnega gradiva sprejeli osnutek temeljev plana. I. Osnutek temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981 - 1985 (nekaj glavnih pokazateljev) Na osnovi osnutka temeljev plana pa.bomo po raznih predlogih in mišljenjih izdelali temeljne plana. Istočasno pa bomo morali oblikovati samoupravne sporazume o temeljih plana, ki jih bodo potrdili delavski sveti TOZD-ov. Šele na osnovi predhodne dokumentacije bomo lahko sprejeli petletne plane za srednjeročno obdobje, ki morajo biti v skladu s temelji plana in jih potrdijo DS TOZD-ov, ~ 47 - SMERNICE ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O TEMELJIH DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA DO TERMIT 1981 - 1986 - 2ooo 1»Smernice ; Izhajajoč iz skupnih ciljev, izhodišč, usmeritev in okvirov politike družbenega razvoja SFRJ, SRS in občin ter posameznih KS na katerih delavci TOZD DO Termit ustvarjajo in razporejajo dohodek in analize dosedanjega razvoja ter analize razvojnih možnosti in usmeritev za prihodnje srednjeročno in dolgoročno obdobje DO Termit s temi smernicami opredeljuje skupno interese in cilje, usmeritve in materialne okvire razvoja DO Termit za obdobje 1981 - 1986. Na podlagi ekonomskih, tehnoloških, političnih in drugih razvojnih teženj v svetu in na podlagi dosežene stopnje družbenega razvoja celotne SFRJ in SRS in predlaganih smernic nadaljnega razvoja SRS in občine Domžale (v katerih ima DO Termit sedež), upoštevajoč možnosti in omejitve materialnega, socialnega in prostorskega razvoja bomo delavci TOZD in DS3S združeni v DO Termit uresničevali v prihodnjem srednjeročnem obdobju naslednje skupne cilje in naloge: — poglabljanje samoupravnih družbeno - ekonomskih odnosov v vseh TOZD in DSSS z vsemi subjekti ustvarjanja in razporejanja dohodka, kar bo zagotavljalo usklajene odnose v družbeni reprodukciji in intenzivnejši ekonomski, socialne in prostorski razvoj, — postopna preusmeritev proizvoduj ih programov v posameznih TOZD na povečanje deleža proizvodnje, ki zagotavlja dolgoročno doseganje višjega dohodka, — pospešena usmeritev v proizvodnjo izdelkov za izvoz, — pospešeno usmeritev v proizvodnjo proizvodov, ki nadomešča uvoženo blago in v regeneracijo odpadkov, — pospešeno uveljavitev dohodkovnih odnosov preko ustvarjanja -48 - skupnega prihodka in skupnega dohodka, - nadaljni razvoj svobodne menjave dela in uveljavljanje solidarnosti, - krepitev SLO in družbene samozaščite, - varovanje okolja, - smotrna uporaba prostora, - zagotoviti hitrejšo rast dohodka in družbenega proizvoda na osnovi ; izboljšanje storilnosti, boljše izrabe delovnega časa in sredstev, izboljšane ekonomičnosti in rentabilnej še uporabe sredstev in na osnovi naložb in ne z ekstenzivnim zaposlovanjem, - zagotoviti spremembe v delitvi družbenega proizvoda v korist akumulacije, - pospešiti prestrukturiranje proizvodnje v tistih TOZD-ih, ki ne dosegajo povprečnega dohodka na zaposlenega v DO termit z združevanjem sredstev, - povečanje vloge razvojnega in znanstveno raziskovalnega dela in hitrejše uveljavljanje znanosti, dosežkov in inovacij v proizvodnjo in ostale poslovne funkcije, - izboljšati samoupravno in poslovno organiziranost posebno še v administrativnih in strokovnih funkcijah TOZD in DSSS, da se zagotovi boljša kakovost in storilnost, - pospešeno uvajanje avtomatske obdelave podatkov. Vse te zahtevne naloge bi izvajali v okviru naslednjih ciljev in realnih materialnih možnosti; - rast družbenega proizvoda letno za okoli 15 °I° - rast zaposlenih za okoli 3 i° - rast izvoza za okoli 2o % - rast investicij v osnovna in obratna sredstva 3o i° - rast produktivnosti dela za okoli 15 % - akumulacija dohodka 2o $ - rast nominalnih OD na zaposlenega 12 ^ 2. Globalne usmeritve ; Obdobje 1981 - 1985 naj pomeni kvalitetnejši premik gospodarjenju. Osnovna značilnost pospešene gospodarske rasti mora biti v tehnološkem in ekonomskem pogledu vsake TOŽB. To pomeni, da bomo izvajali in pospeševali tehnološko zahtevno proizvodnjo, postopno pa opuščali delovno intenzivno proizvodnjo. Kakovostno rast bomo zagotavljali z večjo storilnostjo in večjim dohodkom ob omejevanju zaposlovanja in kvalitetnejši strukturi, Ekonomski razlogi terjajo, da svoj razvoj gradimo na uvajanju nove tehnologije, boljše organizacije dela, opuščanju ali prestrukturiranju tistih proizvodnjih programov, ki temeljijo na nadpovprečnim zaposlovanjem, na boljšem izkoristku energije, časa in znanja, na večjem varčevanju in ekonomičnej Šim poslovanjem. Nad polovico rasti družbenega proizvoda v vsaki TOZD in DO mora prispevati boljšo storilnost, zato bodo vse TOZD v svojih planskih dokumentih načrtovali razvoj na osnovi povečane storilnosti. Na ta način bomo okrepili materialno osnovo dela in izvajali načrtno prestrukturiranje skladno z usmerjenim razvojem celotnega gospodarstva v SRS in SFRJ. Da bomo uresničevali smernice in cilje razvoja celotne družbe in zagotovili večjo reprodukcijsko sposobnost in s tem hitrej-* ši razvoj vsake posamezne TOZD in celotne družbe se bomo v tem srednjeročnem planu opredeljevali le za takšne investicijske projekte, ki bodo z visoko razvito tehnologijo in s katerim bodo odprta delovna mesta predvsem za kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Sedanja razpršenost in razdrobljenost proizvodnje in prešibka povezanost TOZD, povzroča razdrobljenost in negospodarno investicijsko vlaganje na veliko število majhnih in tehnološko zastarelih programčkih. Zato je naloga vseh, da se dogovorimo o manjšem številu večjih programov, predvsem v smeri propulzivnih dejavnosti, ki so v DO Termit upoštevajoč tržne, kadrovske prostorske in prometne pogoje nalsednje : 5o - - exploatacija in predelava kremenčevih peskov, - proizvodja oplaščenih peskov - proizvodnja kislih mas in malt, - proizvodnja in predelava pomožnih livarskih sredstev za potrebe črne in barvne industrije. V sklopu teh razvojnih prioritet bodo TOZD-i dogovarjali investicijske projekte in zanje določali nosilce izvedbe. Nosilci in projekti bodo vsebina samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja DO Termit. Za izvedbo teh projektov bodo TOZD-i združevali sredstva na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja DO Termit. Vsi investicijski projekti, tudi tisti, ki bodo sprejeti kot prioritetni, morajo zadovoljevati naslednjim temeljnim zahtevam ; - kapitalna in razvojna intenzivnost (zahtevna tehnologija na podlagi znanja in znanstvenih dosežkov), - visoka produktivnost, - zagotovljena surovinska preskrba, - energetsko manj zahtevna dejavnost, - izvozna usmeritev oziroma nadomeščanje uvoza, - čistost v vseh oblikah varstva okolja, - prostorska možnost. Nove razvojne programe TOZD je torej potrebno zasnovati kompleksno. V fazi vključevanja v srednjeročni družbeni plan in plan DO Termit pa je treba ugotoviti in potrditi gospodarsko vrednost in ekološko sprejemljivost projekta in zagotoviti vire finančnih sredstev za njihovo realizacijo. Za usklajevanje in izbor investicijskih projektov, ki bodo predlagani za vključitev v•plan razvoja DO Termit je potrebno določiti postopek podrobno opredeliti kriterije in imenovati telo, ki naj vodi usklajevalni postopek. Da bo možno realizirati predlagane cilje v smislu prestrukturiranja določenih programov, -Si- naj v naslednjem srednjeročnem planu TOZD samostojno izvajajo le manjše tekoče investicije, vsa ostala prosta investicijska sredstva pa naj združujejo za realizacijo dogovorjenih projektov . Prav tako naj TOZD v svojih osnovah razvojnih planov predvidevajo povečano akumulacijo dohodka najmanj na 2o oziroma povečano bruto akumulacijo dohodka (akumulacija + amortizacija) na najmanj 25 %# 3• Razvojne možnost po področjih in smeri prestrukturiranja : Do Termit združuje 2 TOZD-a in DSSS, ki delujejo na območju občinske skupnosti Domžale. Glede na to, da smo v preteklosti več ali manj prepuščali razvoj posamezne TOZD in posameznega področja stihijskemu delovanju trenutnih razmer na trgu in trenutnemu socialnemu položaju delovnega človeka, moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotoviti intenzivni razvoj, ki predstavlja usmeritev v proizvodnjo, ki ima dolgoročne pogoje ustvarjanja višjega dohodka in močnejšo vključitev v mednarodne ekonomske odnose (izvoza, usmeritev), kot edino možnost da ob danih naravnih in drugih pogojih zadostimo potrebi po na-daljnem večanju živijenskega standarda posameznika in celotne družbe. Pri prizadevanjih za hitrejši in skladnejši razvoj intenzivnega gospodarjenja so vsekakor izredno pomembn-, investicijske odločitve za dolgotrajnejše in intenzivnejše vključevanje v mednarodno menjavo. Te odločitve morajo sloneti na upoštevanju ne le podjetniških interesov temveč tudi na narodnogospodarskih kriterijih, ki vrenotijo ekonomske, socialne, tehnološke, prostorske, ekološke in druge vidike v daljšem časovnem obdobju in omogočajo racionalno uporabo družbenih sredstev. a. Z usklajevanjem in dogovarjanjem bomo zagotovili ustrezne razvojne in investicijske ter gospodarske usmeritve, ki bo- do zagotavljale hitrejši razvoj tehnološko intenzivnih proizvodnih akupin, izvozno propulzivnih proizvodnih skupin in proizvodnjo proizvodov, ki zagotavljajo racionalnejšo izrabo surovin in energije ter tiste, ki omogočajo večjo ekonomijo dela. Posebno prednost bomo dali tistim programom, ki so tehnološko in kapitalno najbolj intenzivni in so hkrati osnova za modernizacijo in tehnološki razvoj ostalih proizvodnjih programov TOZD DO Termit, kot so : - program razvoja domače surovinske baze za nadaljno razširitev proizvodnje in višjo stopnjo predelave na področju nekovin in metalurško kemijske proizvodnje pomožnih livarskih sredstev. Pri usmeritvi na prestrukturiranje proizvodnje in na nove programe je nujno, da se vse TOZD v fazi usklajevanja planskih dokumentov, dogovorijo z uporabniki njihovih proizvodov in uskladijo ter dogovorijo koncepte nadaljnega razvoja in skupno vlaganje ter skupno planiranje, ustvarjanje in razporejanje skupnega dohodka. S prestrukturiranjem proizvodnjih programov in procesov bo nujno zagotoviti tudi prestrukturiranje v poslovnih funkcijah, predvsem z uvedbo računalniške tehnike vodenja vseh procesov proizvodnje in funkcij poslovanja ter informiranja. b. V delovno intenzivnih proizvodnjih programih, ki bodo zaradi širših družbenih potreb še ostali v posameznih TOZD—ih v DO Termit bodo primerne naslednje usmeritve : - osvajanje novih proizvodov in hitrejše prilaganjanje zahtevam trga, - višanje stopnje predelave, - opuščanje nizkoakumulativnih izdelkov, - modernizacija in avtomatizacija, V okviru teh splošnih usmeritev naj bi v posameznih TOZD DO Termit izvajali naslednje konkretne spremembe : - z modernizacijo proizvodnje bo dosežena bistveno boljša produktivnost in dohodek - kompletiranje asortimana in izgradnja lastne faze, vključno osvajanje tehnologije bo vplivalo na pocenitev proizvodnje. 4. Smeri politike in ukrepov za uresničevanje možnosti razvoja. Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja DO Termit naj resnično postane osnova prizadevanj delavcev vseh TOZD za hitrejši in skladnejši razvoj na podlagi medsebojnega sodelovanja in skupnih interesov. V skladu s sistemom družbenega planiranja je DO odgovorna za celovitost razvojne politike z oblikovanjem pogojev za razvoj vseh področij reprodukcije TOZD, ki so v njej združene . a. Da bo SAS o planu razvoja DO Termit za obdobje 1981 - 1986 slonel na usklajenih osnovah plana razvoja sleherne TOZD združene v DO Termit kot rezultat demokratičnega usklajevanja, - ovrednotenje vseh investicijskih programov in vsakega posebej po enotni metodologiji (predvideni ekonomski učinki), - izbor najustreznejših programov, ki zagotavljajo razvoj skladno s predlaganimi smernicami, - realizacijo izbranih programov z dinamiko, - nosilca programa in združevanja sredstev ter druga finančna sredstva - kreditet, - izdelava vseh planskih bilanc, ki jih predpisuje odlok o obveani enotni metodologiji in minimum obveznih kazalcev , - pripraviti predlog Samoupravnega sporazuma (SAS) o smernicah in elementih plana razvoja DO Termit, b. Samoupravni sporazum plana razvoja DO in osnove razvoja TOZD, ki jih sprejemajo delavci z referendumom morajo biti usklajeni , vse obveznosti iz Samoupravnega sporazuma oziroma osnov plana razvoja TOZD pa konkretizirane v planih DO in TOZD. c. Izvrševanje vseh sprejetih planskih nalog bo obvezno za vse TOZD, realizacijo in kontrolo bodo izvajali delavski sveti TOZD in DO. II. ELEMENTI ZA SKLEPANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV 0 TEMELJIH PLANA Izhodišča za izdelavo elementov samoupravnih sporazumov so določena z Zakonom o planiranju, ^ato TOZD-i na osnovi samoupravnih sporazvunov o temeljih plana sprejemajo predloge planov po samoupravnih celotah ter zagotavljajo določila za reševanje problemov pri ustvarjanju bodočih planov. Za sprejemanje politike planiranja je potreben predhodni dogovor o elementih plana ter proces kontinuiranega informiranja in dogovarjanja. Dogovor o elementih je torej sprejeto pravilo izvajanja samoupravnega sporazumevanja o planiranju. Elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana pa se izoblikujejo na osnovi sprejetih smernic temeljev plana. Elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana za sledeče plansko obdobje pa se sprejemajo med temelj^nimi organizacijami združenega dela in delovno organizacijo kot celoto« Elemente za izdelavo samoupravnih sporazumov o temeljih plana pripravlja analitično - planska služba in komisija za pripravo srednjeročnega plana za obdobje 1981 - 1985. Mačrt predloga elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana se dostavlja delavskemu svetu TOZD-a, ki predlaga zboru delavcev, da o elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana razpravljajo in ga potrdijo. Samoupravni sporazum o temeljih plana zajema : - skupni interes in cilje, - ureja medsebojne odnose, pravice in obveznosti, - ugotavlja odgovornost za realizacijo skupnih interesov in ciljev, Ločimo naslednje vrste samoupravnih sporazumov : - na nivoju TOZD-a - na nivoju DO Glede na čas planiranja opredeljujemo : - Samoupravni sporazum o temeljih plana za letni plan poslovanja, - samoupravni sporazum o temeljih plana za srednjeročno obdobje in - samoupravni sporazum o temeljih plana za dolgoročno obdobje. Samoupravni sporazum o temeljih plana mora vsebovati taka določila in podatke, na katerih se lahko planira perspektivna prodaja, proizvodnja, investicije, razvoj, nabava, število delavcev, obratna sredstva, celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek, koriščenje sredstev za skupno porabo ter sredstva za razširitev materialne osnove in sredstva rezerv. Elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma torej izhajajo iz analiz razvojnih možnosti TOZD-ov in analiz razvojnih možnosti DO. Opredeljujemo jih na podlagi : - ugotovitev sedanjih in bodoči' oblik povezanosti, - oceni dohodkovnih odnosov, - in oceni razvojnih programov, glede na različne povezanosti in oblike. Tu gre za povezovanje tudi širših pogojev dela in življenja zaposlenih. Gre za povezanost med TOZD-om ter drugimi OZD, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevno skupnostjo itd. Zato mora TOZD opredeliti tudi elemente, ki zahtevajo : - skupno oceno razvojnih možnosti, - razvojno prioriteto ter medsebojno delitev dela, - kriterije za razširitev proizvodnje in investicij, - izvoz in uvoz, - določitev medsebojnega obsega povezanosti v materialno -blagovni sferi, - in določitev takih organizacijskih oblik za izvajanje poslov skupnega pomena. Odgovorni za izdelavo temeljev plana so : 1. Za realnost in kvaliteto je odgovorna planska služba, individualni poslovodni organi in komisija za pripravo srednjeročnega plana. 2. Za sprejemanje predlogov za izdelavo temeljev plana so odgovorni : - zbori delovnih ljudi TOZD-ov in DSS služb - DS TOZD-ov in DO. OSNUTEK TEMELJEV PLANA ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE I98I - I985 (nekaj glavnih pokazateljev) I. DELOVNA SILA TOZD 198o 1981 1982 1983 1984 1985 Peskokopi lo9 114 116 118 122 124 Ilpos 75 77 78 79 81 83 DSS služb 34 35 35 36 37 38 DO Skupaj 218 226 229 233 24o 245 II. KOLIČINSKA REALIZACIJA v tonah TOZD 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Peskokopi 147.973 175.ooo 184,2oo 195.5oo 2o6.000 222.000 Ilpos 6.800 7.2oo 7.5oo 8.000 8.I00 8.400 DO Skupaj 154.773 l82.2oo l9l.7oo 2o3.5oo 214 .loo 23o.4oo Til. CELOTNI PRIHODEK v tisoč din TOZD 198o 1981 1982 1983 1984 1985 Peskokopi 64.5oo 85.67o I06.2I6 113.399 130,283 134.058 Ilpos DSS služb 46.651 8.5oo 48.289 10.248 50.628 11.999 53.779 12.789 55.3o6 14.198 57.645 14.665 DO Skupaj 119.651 144.2o7 168.843 179.967 199.787 2o6.368 58 LO 00 05 .S TJ O O O OJ O tfl OJ > G cti N > 0) -(-> co TJ OJ U M > m oo CO co bo G G Q G N OJ g TJ oj G p -d S G O cti TJ XJ ■a £ N M co CT) D ►"3 ffl O Q PQ O ▻ l_3 HH U HH H co H > 5 £ < J Ph o o o m (M O o o in o o o m o o o m o o o r~ o o o o o m o o m in CM r- o o O | I o o o o o m o cm m o o m c~ o o o r- O O in CM o o o m o o o m o o o in o o o o rt -pL c o G m cti cti 1—1 g a i •g o cm <3«^ oo 5 TJ m O o <-i OJ ^ •'—3 O C r-1 bo rt O G rt ^ ^ u G rt g N JH rt £ •S rt r Mn M I oo 03 .13 in o T -Q o m co 03 "g rt 4-1 G cti M > OJ T <0 G P CO co 03 r—I ,G in o T XJ O 00 03 NI ^ ,y o G O -g s i bo O £ k rt 2 N o g o S 'c* ^ a a2 o to > r—H O O !?3 2 II D N O H 04 O ti O ti co H 04 I 04 ti I rO >N M to co co Q (v obdobju 1983 -1984) -v > ■ K ...... L,:« .,Z\v .V'.-.1., X.. . •• mm s. » :ytšw- «*