ZEMLJEPIS FR. OROŽEN profesor na c. kr. 'učiteljišču v Ljubljani. Prva stopnja. Tretji pomnoženi natisk Odobren z odlokom c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk dne 8. oktobra 1904, št. 33.103. S 13 slikami Vezana knjiga stane 80 h, V Ljubljani 1904. Tiskala in založila Zadružna tiskarna (prej Rud. Milic). k v ' ,^v / ' j , ,9 ZEMLJEPIS ZA MEŠČANSKE ŠOLE, —— FR. OROŽEN profesor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. - Prva stopnja S 13 slikami. Vezana knjiga stane 80 h. Odobren z odlokom c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk dne 8. oktobra 1904, št. 33.103. V Ljubljani 1904. Tiskala in založila Zadružna tiskarna (prej Rud. Milic). a* < Vsebina. Nekoliko iz zvezdoznanskega zemljepisa. Stran Vesoljni svet. 1 Nebesni oblok ali svod. 1 Obzor. 1 Zavedanje po straneh sveta.'. - Zemlje oblika. - Zemeljsko oblo (globus) in njega važnejše točke in črte.4 Zemljepisna dolžina. o Zemljepisna širina .. 5 Naloge. <> Najvažnejši pojmi iz prirodoznanskega zemljepisa. Zemljevidi. 7 Kaj so zemljevidi. 7 Razdelitev zemljevidov. 7 Razumevanje in čitanje zemljevidov.8 Merilo.« Dogovorjena ali konvencijonalna znamenja . Sl Gorovje in sploh bolj vzvišene točke.S* Vodovje, občila, mesta in meje.13 Naloge. 14 Zemlja in nje deli. Suha zemlja.14 Vodoravna razvrstitev suhe zemlje.14 Navpična izobrazba suhe zemlje.15 Vzgledi.18 Vodovje. 18 Morje.19 Posamezni deli vesoljnega morja.19 Gibanje morja.29 Vodovje na suhi zemlji.21 Tekoče vode.21 Stoječe vode.22 Vzgledi.22 Stran Zrak (vzduli).23 Vetrovi. 23 Toplinske razmere na zemlji.24 Podnebje.25 Naloge.2(5 Poglavitni pojmi iz »Iržavoznanskcga zemljepisa. C1 o v e š k i r o d . . . .. Število ljudi. Glavna plemena ljudi. Iiazni jeziki. Različne vere . Omika. Državne razmere. Naloge. 27 27 27 28 28 28 29 29 Zemljine. Evropa .30 Lega in meja.30 Morski zalivi, polotoki in otoki . 30 Vzhodna in severna Evropa . 31 Zahodna Evropa . 33 Srednja Evropa.34 Južna Evropa. 38 Evropa kot celota . 39 Afrika . 41 Lega . 41 Morski zalivi, polotoki in otoki . 41 Severna Afrika . 42 Srednja Afrika . 43 Južna Afrika . 44 Afrika kot celota . 45 Azija . 47 Morski zalivi, polotoki in otoki Severna Azija. Srednja Azija . Vzhodna Azija . . . Južna Azija . Zahodna Azija. Azija kot celota . Stran Avstralija .55 Loga .55 Morski zalivi, polotoki in otoki.55 Avstralska celina in trije otoki.5G Polinezija.50 Avstralija kot celota. 57 Amerika .59 Lega.59 Morski zalivi, polotoki in otoki.59 Severna Amerika.60 Posamezne dežele.00 Srednja Amerika.02 Zahodna Indija.02 Južna Amerika.02 Posamezno dežele.03 Amerika kot celota . 04 Velikost morij in zemljin in število prebivalcev po zemljina.fi 07 Velikost posameznih morij.07 Velikost zemljin.07 Število prebivalcev v posameznih zemljinah.08 Velikostno razmerje med morji in zemljinami.08 Uvod. Zemljepis opisuje zemljo kot nebesno in prirodno telo s posebnim ozirom na človeško bivališče ter ima pokazati v prvi vrsti človeku njega obližje. Deli se v tri dele, in sicer v z v e z d o z n a n s k i, p r i - r o d o z n a n s k i in d r ž a v o z n a n s k i z e m 1 j e p i s. Zvezdo z n a n s ki z e m 1 j e p i s nam kaže obliko, ve¬ likost, gibanje in razsvetljenje zemlje ter nje razmerje k drugim svetovnim telesom ali zvezdam. P r i r o d o z n a n s k i zemljepis opisuje suho zemljo, vodovje in vzduh, sploh prir o dne lastnosti naše zemlje. D r ž a v o z n a n s k i zemljepis nas seznanja z narodi in njih državami. I, Nekoliko iz zyezdoznanskega zemljepisa, Vesoljni svet. Razne stvari sc nahajajo na zemlji in na nebu, a tildi med nebom in zemljo; vsled tega pravimo: Vse stvari so na svetu. 8vet se torej imenuje tudi vesoljni svet, vessvet ( Weltall). Ozrimo se li v jasni noči proti nebu, vidimo nebrojno svetlih nebesnih teles, katera imenujemo zvezde. Tem prište¬ vamo tudi sobice, luno in zemljo, ki so kot nebesna telesa deli vesoljnega sveta. Nebesni oblok ali svod. Nebo je modro barve, okroglo, visoko, najvišje nad nami in najnižje na straneh, ter ima neko sličnost s kletnimi in dru¬ gimi obloki in se imenuje radi tega tudi nebesni oblok ali svod (. Himmelsgeioolbe ). Nebesni oblok ima največ sličnosti z votlo polkroglo, ki se kakor nebesni oblok razprostira na vse strani enako. Obzor. Ge opazujemo na prostem, n. pr. v ravnini ali na kakem hribu nebesni oblok, dozdevalo se nam bode, da se obloka spodnji rob dotika zemlje. Ta rob ima obliko krožnice, čez katero na zunaj ne vidimo ničesar več in v katere sredini mi stojimo, ker je od našega stališča na vse strani enako daleč. Okrožje, katero moremo pregledati, je naš obzor ali horizont ( Gesichtskreis ), Dotikanje neba in zemlje je samo navidezno, in čim više gremo, tem večji je obzor. Zemljepis I. 1 2 Zavedanje po straneh sveta. Zavedanje po straneh sveta. Znano je, da pada vsakega neprozornega telesa senca ravno nasprotno od one strani, od katere dobiva razsvetljavo ali luč. Postavimo li natanko opoldne n. pr. ravnilo navpično na vodoravno mizo ali desko, tedaj je njegova senca najkrajša, in smer, v katero pade senca, imenujemo sever. Če pogle¬ damo proti severu, imamo za sabo jug, na desno vzhod in na levo z a h o d. T o s o g 1 a v n e s t. r a ni sv e t a (Havpt- Slika 1. iveltgegenderi). Mnogo stvari ne leži ne na severu, ne na jugu, ne na vzhodu, ne na zahodu, ampak v sredi med dvema stranema. V takem slučaju si pomagamo na ta način, da imenujemo združeni obe strani sveta ter " “ stavljamo jug in sever, naj¬ važnejši točki, kot prvo besedo ter potem dobimo: j u g o zahod, j u g o vzhod, s e v e r o vzhod in s e v e r o zahod. Te točke imenujemo: stranske strani svet a ( Neben - gegenden). Slika, ki predočuje strani sveta, imenuje še vetrov¬ ni c a ( Windrose). (V mnogih slučajih služi v zavedanje kom¬ pas, ki združuje iglo magnetnico in vetrovnico). Zemlje oblika. V starodavnih časih so mislili, da je zemlja velika in dolga plošča, ki sc razprostira od vzhoda k zahodu in na kateri stoji ob skrajnem robu nebeški oblok ali svod. Mnogo tehtnih raz¬ logov govori pa zato, da z e m 1 j a ni plošč a. — C e bi bila zemlja plošča, morali bi mnogo dalje na nji videti, nego v i s t i n i vidim o. A k o gremo na kak visok hrib, pregledamo pri še tako jasnem vremenu jako majhen del zemeljskega površja, Zemlje oblika. 3 tudi če se poslužujemo še tako izvrstnega daljnogleda. Še jas¬ neje sc nam kaže to v krajih, kjer ni gora. Tudi vidimo že od daleč cerkveni stolp, a nikakor še ne bližnje vasi, katero še¬ le bliže dospevši zapazimo, dasi tudi nam ne zakrivajo razgleda ne gore, ne drevesa, ne hiše. Ako bi bila zemlja plošča, mo¬ rali bi likratu zagledati stolp in vas. Postavimo se na morsko obalo, ali na obrežje večjega jezera ter zasledujmo po morju plavajočo ladjo! Nekoliko časa jo še vidimo vso, potem pa nam izgine spodnji del in pozneje vidimo samo še jadrenike (jambore), ter naposled izginejo izpred oči še jadrenikovi vršički. Ako bi bila zemlja plošča, videli bi še dolgo vso ladjo, četudi vedno manjšo, in likratu bi izginili vsi njeni deli. O e se vozimo od morja proti obali, zapa¬ zimo sprva najvišje vrhunce in šele polagoma niže ležeče kraje in predmete. Če bi bila zemlja plošča, moralo bi nad zemeljski rob prihajajoče sobice likratu obsevati vso ploščo, kar se pa ne zgodi; kajti s o ln c e bolj vzhodno ležečim krajem prej vzhaja, zahodnejšim pa pozneje. Že iz teli razlogov raz vidimo, da zemlja ni plošča, a m p a k k r i v o p 1 o s k a. Je li zemlja skrivljena kakor cilinder? — Ne, ker v tem slučaju bi videli z dobrim daljnogledom na obe dve strani do zemeljskega roba. Tudi ne more zemlja skrivljena biti na ta način kakor jajce; kajti pri tem načinu skrivljenja bi videli na različne strani neenako daleč, ako bi imeli na vse strani odprt razgled. Ako potujemo do roba, kjer se navidezno dotikata nebo in zemlja, vzpenjalo se bode nebo visoko nad nami in tam ter sploh povsod obdaje krog opazovalčevo stališče, ali nikjer ne najdemo dozdevnega roba. Da je torej dotikanje neba in zemlje samo navidezno, priča nam tudi to, ker se razširi naš ob zor z višjim stališčem. Povsod vidimo pri prostem razgledu na vse strani enako daleč in pregledamo okrogel del zemeljskega površja, ki mora l* 4 Zemeljsko oklo (globus) in njega važnejše točke in črte. torej na vse strani enakomerno skrivljeno biti, in s tem je dognano, da i m a n a š a z e m 1 j a obli k o k r o g 1 e. Popolna krogla sicer ni naša zemlja, ker se nahajajo na nji gore in doline. A višine in globine so jako neznatne v pri¬ meri z velikostjo vse zemlje. Najvišji vrh na zemlji ((tavrisankar v Aziji) je 8840 m visok, tedaj še ne 9 Jem. Taka višina pa moti obliko krogle pri naši zemlji ravno toliko kakor peščeno zrno kroglo na kegljišču. Zemeljsko oblo (globus) in njega važnejše točke in črte. Zemeljsko oblo ali globus se imenuje krogla, na kateri je narisano vse zemeljsko površje. Zemlja se suče okrog svoje osi, kateri pravimo z e- nieljska os ( Erdachse ). Obe točki koncem zemeljske osi (kjer je zemlja malo stisnjena) sta tečaja ali pola. Zgornja točka je severni tečaj (Nordpol), spodnja točka pa južni tečaj SUdpol ). Na zemeljski krogli vidimo narisanih mnogo krogov, ki tvorijo skupaj stopinj sko mrežo ( Oradnetz ). Od obeli tečajev enako oddaljen je velik krog, ki deli zemeljsko kroglo v severno in južno polovico ali v dve poluti (Halblcugeln) ter se imenuje polutnik, ravnik ( Aequator ). Kakor vsak krog delimo tudi polutnik v -160". Skozi vsako polutnikovo stopinjo si mislimo potegnjen polkrog od severnega do južnega tečaja tako, da dobimo IKK) polkrogov. Tak polkrog imenujemo poldnevnik ali meri- dijan (MittagsKnie), ker imajo h kratil poldne vsi kraji, ležeči na tistem polkrogu. Poldnevnik nam kaže severno južno smer in meri kot polkrog 180°, od katerih jc 90° na severni in 90 u na južni poluti. Vsi poldnevniki so enake velikosti. Skozi vsako poldnevnikovo stopinjo si mislimo potegnjeno vzporedno s polutnikom kroge, katerim pravimo vzporedniki Zemljepisna dolžina. f) ( Parallelkreise). Teh imamo tedaj 180 in sicer 90 na severni in 90 na južni pohiti. Radi okrogle oblike naše zemlje se zmanj¬ šujejo vzporedniki proti severnemu in južnemu tečaju vedno bolj in bolj. Na tečaju je'vzporednik samo še točka. Od polutnika 23 1 j 2 v oddaljena vzporednika se zoveta po¬ vratnika ( Wendelcreise) in sicer severni povratnik (po¬ vratnik rakov) in južni povratnik (povratnik kozorožcev). Od tečajev 23 1 /oddaljena vzporednika se imenujeta tečajnika ali pola mika ( Polarhreise ) in sicer severni t e č a j n i k i n j u ž n i teč a j n i k. Zemljepisna dolžina. Ker med poldnevniki glede velikosti ni razlike, kakor med polutnikom in vzporedniki, smatrajo zemljepisni zdaj ta, zdaj oni poldnevnik kot prvi ali poldnevnik ničle. Poldnevnik ničle ( Nuli - meridian ) ima na zemeljski krogli in na zemljevidih znamenje 0°. Najnavadnejši poldnevniki ničle so: 1. Poldnevnik zvezdarne Greemvich (izg. Grinič) blizu Londona, 2. poldnevnik otoka Fena (kanarski otok blizu zahodno-afriške obale), 3. poldnevnik mesta Parisa v Franciji. Oddaljenost poldnevnika kakega kraja od poldnevnika ničle sc imenuje zemljepisna dolžina {Geographische Lange), ki se šteje od 0° do 180° proti vzhodu (v z Ii o d na dol¬ žina), ali od 0° do 180° proti zahodu (zahodna dolžina). Redkeje štejemo zemljepisno dolžino od 0° do 360°. Zemljepisna širina. Kakor poldnevnikov oddaljenost od poldnevnika ničle se da zmeriti tudi vzporednikov oddaljenost od polutnika. Od¬ daljenost vzporednika kakega kraja od polutnika sc imenuje zemljepisna širina (Geographische Breite). Vzporednike štejemo od polutnika na severni poluti proti severnemu tečaju, na južni poluti proti južnemu tečaju. Razločevati sc mora torej 6 Naloge. severna in j u ž n a z e m 1 j e p is n a širi n a. Polutnik ima število 0, tečaja pa 90. Slika 2. 0 82 0 32 Ako poznamo kakega kraja zemljepisno dolžino in zemlje¬ pisno širino, znana nam je njega zemljepisna leža (■ Geo- (jraphische Lcu/e). — N. pr. Ljubljana (== q Lj.) leži (približno) na 46° severne zemljepisne širine in na 82° vzhodne zemlje¬ pisne dolžine (od otoka Ferra), Naloge. 1. Zakaj se imenuje svod tudi nebesni oblok ? 2. Kako obliko ima obzor? 3. V katero smer pada senca opoldne? -1. Na katerih straneh sveta leže sledeče stvari: Šolska deska, peč, vrata, omara. 5. Imenujte stene šolske sohe po dotičnih straneh sveta. (>. Kako se določujejo strani sveta brez kompasa? 7. Katere dokaze poznate, da ima zemlja obliko krogle? 8. Kaj je stopinjska mreža? !L So li vsi poldnevniki enake velikosti? 10. So li vsi vzporedniki enake velikosti? I I. Kaj je zemljepisna dolžina? 12. Kaj je zemljepisna širina? 13. Določite na zemljevidu (po poldnevniku ničle od otoka Ferra) zemljepisno ležo sledečih mest: Zagreb, Gradec, Dunaj, Vraga, Krakov. II. Najvažnejši pojmi iz prirodoznanskega zemljepisa. Ker ima zemlja obliko krogle, je samo krogla ali oblo nje pristna slika in zemeljsko oblo ali globus nam najbolj predočuje obliko naše zemlje. V mnogih slučajih so pa ne mo¬ remo posluževati zemeljskega obla iz različnih vzrokov. Tudi so posamezne dežele na zemeljskem oblil premajhno narisane, da bi jih mogli natančneje spoznavati. Narišejo se torej po¬ samezne dežele ali kraji (včasih tudi vsa zemlja) na vodoravni ploskvi, in takov naris sc zovc zemljevid ( Landkarte). Načrt [Grundviji) sc imenuje majhen zemljevid, ki nam predočuje samo poslopje ali del poslopja. (N. pr. načrt šolske sobe). Plan ali k r a j opisna mapa ( Plan) nam predstavlja naris kakega mesta ali sela z okolišem ali pa tudi samo mesto ali del mesta ali sela. (N. pr. plan Ljubljane). P o tanki zemljevid (Speziallcarte) kaže mal košček zemlje v precejšnji velikosti. (N. pr. potanki zemljevid Ljubljan¬ skega okoliša). Drugi zemljevidi imajo narisane kronovine, države in zemljine. P lani g lob a kažeta okroglo zemljo v dveh delih na vodoravni ploskvi. Kaj so zemljevidi? Razdelitev zemljevidov. 8 Merilo. Atlant se zove zbirka zemljevidov, predočujoča vse dežele na zemlji po določenem načrtu. Razumevanje in čitanje zemljevidov. Na zemljevidih se nam predstavlja slika kake dežele v pogledu od strani, ako bi gledali na vsako točko z velike višine v zraku, sedeči v kakem zrakoplovu (balonu). Pri teni pogledu vidimo vse očitne predmete, ker nam jili ne zakrivajo druge stvari. Misliti si moramo, da leži zemljevid vodo¬ ravno p r e d n a m i. Merilo. Velike važnosti je pri vsakem zemljevidu njega merilo. Merilo (Majfstab) nam kaže, v kakem razmerju stoji zemlje¬ vida velikost proti resnični velikosti dotične dežele. Ce bi n. pr. hoteli narisati šolsko sobo v pravi velikosti, potrebovali bi jako jako veliko polo papirja, katere pa nimamo. Pomagati si tedaj moramo z desko, tablico ali pa sploh z na¬ vadno polo papirja. Zmanjšati moramo načrt šolske sobe, dobimo pa še zmerom pristno sliko, in temu merilu pravimo »skrčeno merilo" (Verjiingter Majfstab). Narišimo n. pr. načrt šolske sobe v merilu 1:10 (piše se tudi V 10 )' h’ni tem merilu mora 1 m v načrtu enak biti 10 m prave dolgosti šolske sobe. Ako delimo 1 m z 10, dobimo 1 dm (ali 10 cm), in 10 m deljeno s 10 da 1 m in tedaj pravimo 1 dm (10 cm) v načrtuje enak 1 m v istini. — To pa velja samo glede dolgosti. Ako pa primerjamo velikost načrta s pravo veli¬ kostjo šolske sobe, nastane vprašanje: K o l i k o t a k i h n a č r t o v bi morali položiti enega t i k d r u g e g a n a 11 a, d a bi pokrili sobna tla? Lahko se prepričamo, da potrebu¬ jemo pri merilu 1 : 10, 10 X '0 to je 100 načrtov, da pokri¬ jemo sobna tla. — Mislimo si, da nam predstavlja ABC1) Dogovorjena ali konvencionalna znamenja. 9 pravo velikost šolske so- 1> Slika 3. C be, tedaj jc pri merilu 1 : 10 Aefg velikost na¬ črta šolske sobe. Od A do B položimo 10 takih načrtov. Isto tako je lahko razvidno, da trebamo 10 vrst (vrsta po 10 načrtov) tedaj 100 načrtov, ako hočemo pokriti sobna tla. — Tako se tudi lahko uverimo o razmciju med rekah v morje, od koder se zopet vzdiguje vsled hle¬ penja kvišku ter dospe kot hlap ali para po vetrovih v zrak nad zemljo, kjer se zopet zbira v oblake. Tako kroži n e ]»r e s t, a n o v o d a n a zemlji. Slika. L hlap-s- veter-- oblaki S. morje reke — kopno Morje. 19 Morje. Vesoljno morje (ocean) pokriva malone tri četrtine zemeljskega površja ter zavzema njega najnižje vsede. Morska voda je slana in težja od sladke vode na suhi zemlji. V mirnem stanju je morje modrozelene barve; barva se izpreminja pa mnogokrat. Površje morja se imenuje morska gladina. Morsko dno je nadaljevanje površja suhe zemlje ter ima tudi globočine in višine kakor suha zemlja. Semtertja mole velike višine kot kleči ali otoki nad morsko gladino. Morsko dno je jako različne globočine, ki sc meri z vodo¬ mernim grezilom. Največja do sedaj znana globočina presega 9.400 metrov*) in je tedaj večja mimo najvišjih vrhuncev na zemlji. Morska obala je strina ali nizka; nizka obala se vzdiguje lc polagoma nad morsko gladino. Vzvišeno morsko dno, segajoče blizu do morske gladine je plitvina ( Untiefe ). Plitvina, sestoječa večinoma iz peska, je prodovina (Barde) ; skalnate plitvine so pa kleči (KUjipen). Vrste peščenih gričev ob obali se zovejo sipi n e (Diineri). Kakor se je že prej omenilo, ni morska obala povsod enolična, ker tu segajo posamezni deli suhe zemlje v morje, tam zopet segajo deli morja v suho zemljo. V suho zemljo segajoči deli morja se imenujejo morski členi. Na več straneh od sulic zemlje obdana prostorna in velika morska zajeda je zaliv ( Meerbnsen , G-nlf ); manjši zalivi so imenujejo drage ali zatoki (. Bucht, Bai). Mali zatoki, ki služijo ladjam pred nevihto v varno zavetje, ime¬ nujejo se luke, pristani (Hafen). Na dveh straneh od suhe zemlje stisnjen ozek del morja, ki veže dva večja morska dela, je preliv, morska ožina, k a n a. 1 ( Meerenge, Strajie). Posamezni deli vesoljnega morja. Po celinah, vzporednikih in poldnevnikih se deli vesoljno morje v pet delov. *) V Velikem ali Tihem morju severovzhodno od Nove Zelandije. 20 Gibanje morja. Severno Ledeno morje sega od severnega tečaja do severnega tečaj¬ nika ter se zajeda v severno obalo Ev¬ rope, Azije in Amerike. Južno L e d e n o m o r j e sega od južnega tečaja do južnega tečajnika. A11 an t s k o m o r j e se razprostira od severnega do južnega tečajnika med Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko. Veliko ali T i li o m o r j e se raz¬ prostira od severnega 0, v Evropi 390, v Afriki 200, v Ameriki 130 in v Avstraliji blizu 6 milijonov. Glavna plemena ljudi (Menschenrassen). Po stasu ali postavi in po polti trupla razločujemo tri poglavitna plemena. 1. Belo (k a v k a š k o ali sred o z e m s k o) p 1 e m e. Koža je pri bolj severno stanujočih narodih bela, pri južnih pa več ali manj od solnca zagorela. To pleme prebiva malone po vsi Evropi, južni in zahodni Aziji, severni Afriki, večjem delu Amerike, južni in vzhodni Avstraliji ter sploh po evropskih naselbinah raznih celin. 2. Ž o 11 o (m o n golš k o) p 1 e m e. To pleme ima žolto ali olivo-rjavo polt, male in razporjene oči in naprej stoječe lične kosti. Mongolsko pleme stanuje po večjem delu Azije. Tudi Madjari in Turki se prištevajo temu plemenu. 3. Orno (zamorsko) pleme. Zamorsko pleme je črne polti ter ima kodraste lase, debele ustnice in močno razvite čeljusti. Črnci ali zamorci prebivajo po srednji in južni Afriki in po vročem pasu Amerike. 28 Razni jeziki. Razni jeziki. Človeški rod se loči tudi po jezikih, katere govore mno¬ govrstni narodi, v mnogo delov. Na zemlji se govori nad 2000 različnih jezikov, od katerih pa so mnogi le malo raz¬ širjeni. Različne vere. Ni ga na svetu ljudstva, ki ne hi imelo svoje vere. Glede vere sc kaže velika razlika. Spoznavalci enega Iioga so eno- I) ožn i ki (monoteisti), katerim pripadajo kristjani (27'5°/o), izraeliti ali jndje (0-5°/o) in mohamedanci (12°/o). Ljudje, ki molijo razne bogove, zovejo sc malikovalci (politeisti). Od vsega človeštva pripada 40°/o enobožnikom, 60°/« je malikovalcev. Krščanstvo nadvladuje v Evropi in Ameriki, a se širi vsled velike požrtvovalnosti posebno po katoliških misijo¬ narjih tudi po drugih zemljinah. Kristjani sc dele v katoličane, pravoslavne in protestante. Več kot polovica vseli kristjanov pripada kato¬ liški veri. Omika. Po načinu življenja so narodi: 1. Divjaki, ki nimajo stalnega posestva in žive samo od rastlin, ribištva ali lova. Prebivajo v brlogih ali v bornih kočah. 2. Prehajal ni ali pastirski narodi (nomadi), ka¬ terih stalno posestvo obstoji v čredah. K temi potujejo od pašnika do pašnika ter nimajo stalnega domovja, ampak sta¬ nujejo v šotorih. 3. Poljedeljski narodi. Ti imajo stalno domovjo ter se drže s trudom obdelovanega polja. Poljedcljstvo zahteva različnega orodja, domače živali in skupnega življenja več ljudi. Tako nastane selo, vas, trg in mesto z različnimi obrti. Državne razmere. 29 Državne razmere. V svoje varstvo in v bran svojega imetja so sc združili ljudje v večjo družbo, kjer žive po določenih zakonih. Taka družba se zove država in vsak njen član državljan. Za varnost življenja in imetja, za točno izpolnjevanje zakonov in sploh za vse javne stvari v državi skrbi vlada. Različen je način vladanja v posameznih državah in v tem oziru ločimo samovlade (monarhije), katerim gospoduje samo eden vladar, in lj ud o vi a de (republike), v katerih vlada ljudstvo po uradnikih, izvoljenih za določen čas. V (ledinskih samovladah sledi vladar svojemu predniku po (ledinskem pravu, v izbornih samovladah pa po izboru (volitvi) ljudstva. Samovlade so samosilniške (despotične), kjer gospoduje vladar popolnoma samovoljno; neomejene (absolutne), kjer se sicer drži vladar določenih zakonov, a iz¬ vršuje svojo oblast po uradnikih, samo njemu odgovornih; omejene (ustavne), v katerih je vladarjeva oblast omejena po ljudstvu. Ljudstvo ima po svojih zastopnikih v zvezi z vladarjem zakonodajalno oblast in nadzira vlado. Naloge. 1. Kaka je ljudska stotov v izvenevropskih zemljinah? •2. Kje prebiva belo pleme? Koliko odstotkov je malikovalcev na svetu ? 4. Kateri narodi stoje na nižji stopinji omike nego poljedeljski narodi? 5. Kako so nastale države? tj. Zakaj se imenuje Avstro-Ogrska dedinska država? 30 IV. Zemljine. EVROPA Lega in meje. Evropa je najvažnejša izmed vseli zemljin ter se razpro¬ stira na vzhodnem polobla kot velik polotok, ki se drži na vzhodni strani pogorja Urala. Dalje je meja proti Aziji reka Ural do izliva v Kaspiško morje, severozahodno obrežje Kas- piškega morja do gore Kavkaza, Kavkaz, Orno morje, Sredo¬ zemsko morje, Atlantsko morje in Severno Ledeno morje do najsevernejše točke pogorja Urala. Morski zalivi, polotoki in otoki. Severno Ledeno morje se dotika Evrope na severu ter ima poleg manjših zalivov Belo morje, ki se razprostira med polotokoma Kanin in Kola. V Severnem Ledenem morju so otoki: Vaj gač, severno od tega No vaj az eni 1 j a, še sever¬ neje Frane Jožefova dežela in jugozahodno od te Spicbergi. Atlantsko morje zaliva zahodnoevropsko obalo ter ima mnogo zalivov. Na vzhodni strani Skandinavskega pol¬ otoka je Vzhodno (Baltiško) morje, ki ima Botniški, Finski in Riški zaliv (Riga). Iz Vzhodnega morja se pride mimo Danskih otokov po prelivu Kattegat v Skager Rak in od tu v Severno (Nemško) morje, ležeče med polotokom Jutlandija in Britanskimi otoki. Med oto¬ koma Velika Britanija in Irlandija je Irsko morje s S vet oj urski m in Severnim prelivom. Severozahodno od Velike Britanije je blizu severnega tečajnika velik otok Islan¬ dija. Med otokom Veliko Britanijo in celino je morska ožina Kale (Calais), po kateri pridemo v Rokovski preliv Vzhodna in severna Evropa. 31 (la Mandič). Tu sta polotoka Normanski in Bretanjski in bolj južno Biskajski zaliv na severu Pirenej¬ skega polotoka, katerega loči preliv Cii bral tarski od Afrike. Med južno Evropo, Afriko in Azijo se razprostira Sre¬ dozemsko morje. Vzhodno od Pirenejskega polotoka so Balearski otoki. Med otokoma Sardinija in K or sika je preliv Svetega Bonifacija. Severno od Korsike je zali v (i e n o v s k i in zahodno od tega L i o n s k i zali v. N a zahodni strani Apeninskega (Italskega) polotoka je Ti¬ ren s ko morje, iz katerega pelje mimo otoka Sicilija preliv M e sin s ki v Jonsko morje (Jonski otoki). Po prelivu O t ran to se pride iz tega v Jadransko morje (Dalma¬ tinski otoki), kjer so Beneški, Tržaški in K v a r n e r s k i zaliv z Istrskim polotokom. Balkanski polotok ima na jugu še polotok Morca, katera veže medmorje Korint iško. Med Balkanskim pol¬ otokom in Azijo jo jako členovito Egejsko morje, kjer so (Ji klad s ki otoki in južno od teh otok Kreta (K audija). Dardanelski preliv drži v Mar morsko morje, katero veže Bospor us (Carigradska vrata) s Ornim morjem. Na vzhodni strani polotoka Krim pelje p r e li v K r č v A z o v s k o m o r j e. Vzhodna in severna Evropa. Na skrajnem vzhodu Evrope je pogorje Ural, ki je na severu vsled močvirnatih tal (tundre) nepristopno. Uralsko po¬ gorje in v tem pogorju izvirajoča ter v Kaspiško morje tekoča reka Ural mejita Evropo in Azijo. Od Urala se razprostira proti zahodu velika Slovanska nižina do Vzhodnega morja in do reke Visle. Ural o-bal¬ tiški in Uralo-karpatski hrbet delita nižino v tri dele. Južni del je pustinja, srednji pa rodi mnogo žita in je dobro močen po rekah Volga (v Kaspiško morje), Don (v Azorsko morje) in Dnjepr v (Črno morje). Severni 32 Rusija. del nižine do Ledenega morja, kamor se izlivata reki Pe- čora in Severna Dvina, je označen po jezerih, močvirju, hudem mrazu in nerodovitosti. Na zahodni strani nižine je mnogo jezer, med katerimi sta naj večja Onega in L a d o g a; iz poslednjega teče Neva v Finski zaliv. V Riški zaliv se izliva Zahodna Dvina. Rusija. Po vzhodni Evropi se razprostira veliko carstvo Ji u - sija, ki zavzema več ko pol Evrope, a nima četrtine evrop¬ skega prebivalstva. Dežela rodi veliko žita, ima znatno živino¬ rejo in mnogo kovin. Glavno mesto Petrograd (St. Peterburg) ima 1,500.000 prebivalcev in je ob ustju reke Neve. Prejšnje glavno mesto je bilo Moskva (1,000.000 preb.); Nižnji Novgorod (ob Volgi) je veliko tržišče; Varšava (ob Visli) in Odesa (ob Ornem morju). Nižina ob dolenjem Dunavu. Južnoruske nižine se drži Nižina ob dolenjem Du¬ navu, razprostirajoča se med Dunavom, reko Prutoni in Kar¬ patskim pogorjem. Prideluje se mnogo žita in znatna je živino¬ reja. Kraljevina K um unija z glavnim mestom Bukarešt zavzema to nižino. Skandinavija. Skandinavski polotok pripada večinoma višavju, ki proti severu in zahodu strmo propada, proti vzhodu se pa v odstavkih (stopnjenia) znižuje do Vzhodnega morja, kjer se razprostira precej široka ravnina. Ker so tla nagnjena proti vzhodu, teko malone vse reke v Vzhodno morje. Večje reke so: Augerm an-elf, Dal-clf, Klar-clf, ki pozneje iz jezera Venem prihaja kot Gota- elf. Veliko dobička dajejo gozdovi in rudniki. Znatna je ži¬ vinoreja in morsko ribarstvo. Zahodna Evropa. Kraljevina Švcdija z glavnim mestom »Stok h o Im se razprostira, mi vzhodni strani polotoka, zahodni del pa zavzema kraljevina Norvegija z. glavnim mestom Kristij anij a. Zahodna Evropa. Britanski otoki. Morska ožina Kaleška in Rokavov preliv ločita od Fran¬ cije Britanske otoke, obstoječe iz dveh večjih in več manjših otokov. Otok Velika Britanija je na vzhodu nizek, na severu in zahodu pa gorat. Največja reka je Temza. Irlandija je v sredini planjava, ob obali pa gričasta. Kraljevina Vclikobritanska in Irlandija. Ta država je glede obrtnosti in kupčije prva na svetu, ima pa tudi raz¬ vito poljedelstvo in živinorejo. Glavno mesto je London, ki ima 5,300.000 prebivalcev. Na zahodni obali so poleg drugih mesta Bris tol (izg. Brist.l), Liverpool (izg. Liverpul), G la s g o \v (izg. Glesgo), v celini Manchester (izg. Men- čester) in Birmingham (izg. Bermingem), ob severovzhodni obali pa Edinburg (izg. Edenboro). V Lrlandiji je glavno mesto Dublin (izg. Deblin). Francija. Na severu Pirenejskega pogorja se razprostira Francija, ki je gorata na vzhodni strani, kjer jo obdajajo Alpe in pogorje Jura. Srednji del je sredogorje, katero loči nižina reke Ro dan od Alp, v zahodu pa je Francija nižina, katero močijo reke G ar on n e (izg. Garon), Loire (izg. Loar) in Heine (izg. Sen). Podnebje je v Franciji in sploh v zahodni Evropi namorsko. Francija rodi največ vina na svetu ter ima tudi jako razvito obrtnost. Republika Francija. Glavno mesto je Pariš (2,700.000 prebivalcev). Velika tržišča so: B o r d e a u x (izg. Bordo) Zemljepis I. 3 34 Srednja Evropa. ob ustju reke Garonne, L y o n (izg'. Limi) ob Rodanu in Mar¬ seille (izg. Mar/ej) ob Lionskem zalivu. Otok Korzika je v francoski oblasti. Srednja Evropa. Francoske nižine sc drži Germanska nižina, sega¬ joča proti severu do Severnega in Vzhodnega morja in proti vzhodu do reke Visle. Tla se polagoma vzdigujejo proti jugu, kjer prehaja nižina v Nemško s r e d o g o r j e ; razprostirajoče se med rekama Rcno in Odro. Južno od sredogorja se raz¬ prostirata tSvabs k o -bavarska planota in S v i e a r s k a planota, ki segata proti jugu v Alpe. Ker so tla vobče nagnjena proti severu, teče večina rek v tej smeri. Iz Alp prihajajoča reka Rena teče skozi Bo¬ densko jezero, prejema v daljnem teku od vzhoda sem dotok Men ter sc v vilastem ustju izliva v Severno morje, kamor teče tudi iz sredogorja tekoča reka Vezera. Iz Češ¬ kega prihaja v Severno morje reka Laba, ki ima plimujočc ustje. Odra in Visla sc izlivata v Vzhodno morje. Na severu Švabsko-bavarske planote teče Dana v, ki ima iz Alp priha¬ jajoči dotok I n a. Kraljevina Belgija z glavnim mestom Bruselj. Bel¬ gija ima jako razvito obrtnost. Kraljevina Nizozemska s stolnim mestom Haag in prvim glavnim mestom Amsterdam. Živinoreja in ribarstvo dajeta mnogo dobička. Kraljevina Danska obsega severni del polotoka Jiitlan- dije in vzhodno od tega ležeče otoke. Na otoku Seelandiji je glavno mesto K op en h a g en (Kodanj). Danci se bavijo večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Nemško cesarstvo. Cesarstvo sc razprostira severno od .Alp čez Nemško sredogorje in malone vso Germansko nižino. Nemčija ima zelo razvito poljedelstvo, živinorejo in obrtnost. Švica in Avstrija. Cesarstvo obstoji iz zveze 25 držav in državne dežele Alzacije Lorene. Najvažnejše so: Kraljevina Pruska z glavnim mestom Berlin (1,900.000 prebivalcev); Bremen (pred ustjem Vezere), Hamburg (ob ustju Labe), Vrati slav (ob reki Odri) in Frankfurt (ob Menil). Kraljevina Saksonska z glavnim mestom Dresden (Draždane). Kraljevina Bavarska z glavnini mestom Milne h en (Monakovo). Kraljevina W iirttcmberška z glavnim mestom S tu ttga rt. Velika vojvodina Badenska z glavnim mestom Karls- r u li e. Velika vojvodina Hessenska z glavnim mestom Uarm- s t a d t. Švica in Avstrija. Alpe so poglavitno pogorje evropsko ter sc razprostirajo v dolgem loku od Sredozemskega morja do srednjega Dunava. Najvišji vrli Montblanc (izg. Monblan) meri 4810 m. Iz Alp dobiva Dunav največ dotokov n. pr. In o, Dravo, Savo. Severozahodno od Alp je Švicarska planota, sega¬ joča proti zahodu do pogorja Jura. Severno od Dunava se razprostira Sudetsko gorstvo po Češkem, Moravskem in Sleziji. Laba, nje dotok Veita v a in v Dunav tekoča Morava so najvažnejše tu izvirajoče reke. Karpati obdajajo od srednjega in dolenjega Dunava. v velikem loku Ogrsko nižino, po kateri teče Tisa v Dunav. Kras zavzema južni del Kranjskega, Primorskega, deloma llrvatsko in vso Dalmacijo. Švica. Republika Švica z glavnim mestom Bern je večinoma planinska dežela ter ima izvrstno živinorejo. Znamenita pa je tildi njena obrtnost. A v s tr ij sk o - ogr sk a, d rž a v a. 6 Avstrijsko-ogrska država. Lega. Naše cesarstvo leži malone v sredi med polutnikom in severnim tečajem ter ima vobče zmerno podnebje. Dežela je večinoma hribovita, le v vzhodnem delu se razprostirajo velike nižine. Cesarstvo se dotika v precejšnji dolgosti Jadranskega morja. Prirodnine. Tla so vobče nalovita, četudi se tudi v tem oziru kaže velika razlika med posameznimi deželami. Poljedelstvo daje obilo žita, sadja in vina. Živinoreja zelo uspeva, kopamo (že¬ leza In premoga) se dobiva mnogo, in v nekaterih deželah je zelo razvita obrtnost. Prebivalstvo. Cesarstvo ima sedaj okoli 47 milijonov prebivalcev. V državi stanujejo izmed glavnih narodov Slovani, Nemci, Ro¬ mani (Riununci in Dahi) in Madjari. Razdelitev cesarstva. Od leta 1807 je razdeljeno cesarstvo v dva dela : A. Avstrijske dežele, ki imajo večinoma slovansko in nemško prebivalstvo. 15. Ogrske dežele, ki imajo večinoma madjarsko, slo¬ vansko in romansko prebivalstvo. A. Avstrijske dežele. 1. Nadvojvodi n a Avstrijska pod Anižo: Dunaj (ob Duuavu) ima 1,002.000 prebivalcev in je stolno in glavno mesto vsega cesarstva. 2. Nadvojvodina Avstrijska nad Anižo: Glavno mesto Linz (ob Dnnavu). Avstrijsko-ogrska država. 37 3. Vojvodina Salzburška: Glavno mesto Salzburg (ob Saliei). 4. Pokiiežena grofija Tirolska in Predarelska : Glavno mesto Innsbruck (ob lili). 5. Vojvodina Štajerska: Glavno mesto Gradec (ob Muri). Maribor (ob Dravi); Ptuj (ob Dravi) in Celje (ob Savini). 6. Vojvodina Koroška: Glavno mesto Celovec (ob Glani). Beljak (ob Dravi). 7. Vojvodina Kranjska: Glavno mesto Ljubljana (ob Ljubljanici). Novo mesto (ob Krki); Kranj (ob izlivu Kokre v Savo); Idrija (ob Idrijci). K. Primorsko: Glavno mesto Trst (ob Jadranskem morju). Gorica (ob Soči); Pulj (ob Istrski obali). 9. Kraljevina Dalmatinska: Glavno mesto Za d er (ob Jadranskem morju). 10. Kraljevina Češka: Glavno mesto Praga (ob Veltavi). Liber e c (Eeichenberg) v severni češki. 11. Mejna grofija Moravska: Glavno mesto Brno (ob Svarcavi). 12. Vojvodina Šleska: Glavno mesto Opava (ob Opavi). 13. Kraljevina Galicija in Vladimirija: Glavno mesto Levov. Krakov (ob Visli). 14. Vojvodina Bukovinska: Glavno mesto črno vice (ob Prutu). B. Ogrske dežele. 1. Kraljevina Ogrska: Glavno mesto Budapešta (ob Dunavu) ima 680.000 prebivalcev. 2. Kraljevina Hrvatska in Slavonska: Glavno mesto Z a g r c b (blizu Save). C. V avstrijsko-ogrski upravi. Bosna s Hercegovino: Glavno mesto Sarajevo (ob nekem dotoku Bosne). Južna Evropa. 38 Južna Evropa. Balkanski (Grško-slovanski) polotok. Ta polotok sc razprostira južno od dolenjcga I)imava in dolenje Save ter je večinoma pokrit z gorovjem. Od Ornega morja proti zahodu se vleče pogorje Balkan, iz katerega teče reka Isker v Dunav. Marica se izliva v Egejsko morje. Severozahodni del polotoka zavzema pogorje Kras. Pindus pa dela razvodje med Jonskim in Egejskim morjem. Drugih večjih rek na polotoku ni. Največ se bavi ljudstvo z živinorejo, v nekaterih krajih pa se prideluje veliko žita in južnega sadja, olja iz rož. Kneževina Bolgarska (in Vzhodna Rumelija) z glavnim mestom Srede c {Sofija) se razprostira južno od Dunava. Kraljevina Srbska z glavnim mestom Belgrad je za¬ hodno od Bolgarske ter sega na severu do Dunava in Save. Turško cesarstvo leži južno od prej imenovanih držav in ima glavno mesto Carigrad. Solun (, Salonichi ) je važno tržišče. Kneževina Črnogorska (glavno mesto Cetinje) se dotika s kratko obalo Jadranskega morja. Kraljevina Urška z glavnim mestom Atene zavzema južni del Balkanskega polotoka. Apeninski (italski) polotok. Južno od Alp se razprostira Severoitalska nižina, katero moči reka Rad s svojimi dotoki. Apeninsko pogorje drži od Genovskega zaliva do skrajnega juga Italije. Polotok ima milo podnebje. Dežela ima mnogo južnega sadja (vina, riža, koruze, olja i. dr.) Kraljevina Italija z glavnim mestom Rim (oh reki Tiberi), kjer je papeževa prestolnica, zavzema malone ves polotok. Jugovzhodno od Rima je največje mesto Nap olj. Pirenejski polotok. 39 Sem pripadata tudi otoka Sardinija in Sicilija (zglavnim mestom Palermo). Pirenejski polotok. Na severu drže Pireneji od Biskajskega do Lionskega zaliva. Polotok pripada večinoma višavju, ki se znižuje od vzhoda proti zahodu. Na jugu jc najvišje pogorje Sierra Nevada. V Sredozemsko morje se izliva reka E h ro, v Atlantsko morje pa Ducro, Tajo, Guadiana inGuadal- k i v i i'. Zemlja rodi mnogo južnega sadja, znamenita jc tudi ži¬ vinoreja. Kraljevina Španska z glavnim mestom Madrid za¬ vzema večji del polotoka. Barcelona oh vzhodni obali je glavno tržišče. Sem pripadajo tudi Balearski otoki. Kraljevina Portugalska z glavnim mestom Lissabon {Lizbona). Evropa kot celota. Evropa je prav za prav velik polotok Azije. Malone na vseh straneh se zajeda morje daleč v suho zemljo tako, da skoraj polovica evropskih dežel obstoji iz členov t. j. iz pol¬ otokov in otokov. Zemljina je torej jako členovita in njena obala zelo razvita. Velika razlika glede navpične izobrazbe se pridruži tej elenovitosti. Tu se vrsti visoko gorovje, sredogorje in gričevje, sploh višavje in nižavje v različni obliki. Večinoma gorat je jugozahodni del, kjer nadvladuje sredogorje; veliko nižavje pa zavzema severovzhodni del. Pravih in večjih pustinj nima Evropa. Vodovje se odlikuje po velikem številu rek in jezer. Vse reke (razven Volge) se raztekajo enakomerno in se izlivajo v različne morske dele; najmanj jih dobiva Severno Ledeno morje. Največja jezera so v vzhodni Evropi in v Alpah. 40 Evropa kot celota. Podnebje je vsled zalivskega toka in gorkih iz severne Afrike prihajajočih vetrov milejše nego hi pričakovali po legi zemljine. Radi tega je Evropa skoraj povsod obljudena. Za¬ hodne dežele imajo namorsko podnebje, v vzhodnih deželah, od srede zemljine počenši, je podnebje celinsko. Slika 9. Zemljevidih obrisek: Evropa. Merilo 1 : 50,000.000. Prebivalstvo ni po vsi zemljini enakomerno razdeljeno. Izmed večjih držav ima Angleška najgostejše, Norveška pa najredkejše prebivalstvo. Velika večina pripada belemu ple¬ menu, le mal odlomek je žoltega plemena. Skoraj vsi narodi Naloge. 41 imajo stalna bivališča. Kazvcu kakih 13 milijonov drugo vernikov so vsi prebivalci kristjani. Naloge. 1. Kje je najbolj vzhodna točka Evropske celine ¥ 2. Kateri je najsevernejši otok v Evropi? ii. Kateri prelivi peljejo iz Severnega morja v Vzhodno morje? 4. Kateri prelivi so med Evropo ju Afriko in med Evropo in Azijo? 5. Kateri otok je najjužnejši v Evropi? ii. Katere države so v severni in vzhodni Evropi? 7. Ob katerih rekah ležita London in Pariš? S. Skozi katero jezero teče Rena? S). Kateri jo najvišji vrli v Alpah? in. Naštejte vse avstrijsko-ogrske dežele. 11. Kateri večji otoki pripadajo Italiji? 12. Katero je najvišje pogorje na Pirenejskem polotoku? AFRIKA. Lega. Afrika je izmed vseli zemljin najmanj členovita in se razprostira na obeli straneh polutnika skoraj enako daleč proti severu do rtiča Blanco (izg. Blanko) in proti jugu do rtiča A gnili a s (Ig-lcni rtič) ter leži večinoma v vročem pasu. Najbolj zahodna točka je rtič Cap Ver d e in najbolj vzhodna rtič (fuardafui. Cflede površja je večji del Afrike na severni polobli. Morski zalivi, polotoki in otoki. Sredozemsko morje ima na afriški obali le malo zalivov. Velika Syrta in Mala Syrta sta edina znatna zaliva na severo-afriški obali. Atlantsko morje in Sredozemsko morje spaja Gibral¬ tar s ki preliv. Ne daleč od severozahodne obale so Ka¬ narski otoki in Madeira, a bolj oddaljeni Azori. K apverdski o t o k i leže nasproti enakoimenovanemu rtiču, 42 Severna Afrika. in malo severno od polutnika je (f uinejski zaliv, v ka¬ terem so (f uinejski otoki. Daleč od afriške obale sta še otoka As cen si o n in Sv. Helena. Indiško morje. Mosambiški preliv loči edini večji afriški otok Madagaskar od celine. Na severu preliva so otoki Komori; vzhodno od Madagaskara so Mask ar eni, Keycheli pa južno od polutnika dalje zunaj v oceanu. Mimo polotoka Somali in otoka S oko to ra sc pride v zahodni del Arabskega morja, iz katerega pelje ožina Bab el M and ob v K d e e e morje, katero veže Sueški prekop s Sredozem¬ skim morjem. Severna Afrika. V severozahodnem delu Afrike se rasprostira pogorje Atlas med Atlantskim morjem in Malo Syrto kot del Ber¬ berskega višavja, ki meji ob Veliki Syrti na visoko planoto Barka. V Berberskem višavju so naslednje dežele: Cesarstvo Marokko z glavnima mestoma Marokko in Kes. Alžir z enakoimenovanim glavnim mestom je v francoski oblasti. Tunis z enakoimenovanim glavnim mestom je pod fran¬ coskim pokroviteljstvom. Tripolis z enakoimenovanim glavnim mestom je Turčiji podložna dežela. Prve tri dežele so rodovitne, manj rodovitna je Tripolis. Znatna pa je živinoreja v teh deželah. Južno od Berberije in Barke se razprostira velika puščava Sahara, ki je desetkrat večja od Avstrijsko-ogrske države in večinoma pokrita z drobnim peskom. Ker le redkokedaj dežuje, je v puščavi le malo zelenic (oaz), to je rodovitnih krajev, kjer posebno uspeva dateljnova palma. Malobrojni pastirski razrodi stanujejo po zelenicah, ki so važne postaje skozi puščavo potujočim karavanam. Posebno se goje velblodi, Srednja Afrika. 43 ki služijo karavanam pri potovanju. Dobiva so mnogo kuhinjske soli iz jezer in dateljnov. Največja zelenica je Kezzan južno od Tripolisa. Visoki planoti Darki in Sahari na vzhodu je sicer ozka, a vsled vsakoletne povodni jako rodovitna dolina reke Nil, ki pa izvira v osrednji Afriki. Nil se izliva v vilastem ustju v Sredozemsko morje. Nilska dolina ima znamenito poljedelstvo (riž, žito, da¬ teljni, bombaž). Egipct je pod vodstvom Angležev in samo imenoma pod turškim pokroviteljstvom. Egi pet je jako rodovitna dežela, oso- bito v dolenjem teku reke Nila. Glavno mesto je Kairo ob Nilu. Aleksandrija je znamenito primorsko mesto. L' ort Said leži ob severnem koncu Sueškega prekopa, Suez pa ob južnem koncu. Srednja Afrika. Egiptu na jugu, kjer čini reka Nil obliko črke S, je vi¬ soka planota Nubija. Tu se stekata Modri Nil in Deli Nil pri mestu Kartum. Abesinsko višavje je povirje Modremu Nilu, Deli Nil pa izvira blizu polutnika v jezeru Ukereve in teče skozi jezero Mvutan. Kraljevina Abesinij a z glavnim mestom Addis Ababa ima večinoma kristjanske prebivalce, ki se zlasti pečajo z ži¬ vinorejo, manj pa s poljedelstvom. Italijani se laste deloma obale ob Rdečem morju (Eritreja) z mestom Masama, Sudanska ravnina se razprostira južno od Sahare od gorenjega Nila na vzhodu do Atlantskega morja na zahodu. Najnižji del je Čadsko jezero. Sudan je prava domačija črncev, ki se bavijo s poljedelstvom in živinorejo ter so ločeni v mnogo držav in razrodov. V zahodnem delu je med rekama Senegal in Gani¬ li i j a dežela Senegainbija, kjer so večinoma francoske, pa tudi angleške naselbine. Tu se koplje mnogo železa in zlata. 44 Južna Afrika. Kongsko pogorje je povirje v Guinejski zaliv tekoči reki Niger, blizu katere je važno tržišče Timbuktu ^Kraljica puščave"). Gorenja Guinea obsega primorje južno od Kongskega pogorja do polutnika ter ima več angleških naselbin. Izvaža se slonova kost, zlato, dišave in palmovo olje. Južna Afrika. Južnoafriško višavje se razprostira južno od Sudana ter se naposled znižuje v odstavkih proti morju. Najviše se vzpenja višavje v vzhodnem delu, kjer ima blizu polutnika sc vzdigujoča gora Kili m and žar o nad d. 100 m višine. V no¬ tranjem delu južne Afrike je več velikih jezer, kakor jezero Bangveolo, iz katerega izvira veletok Kongo. Ta teče, prejemši dotok . iz jezera Tanganjika, v velikem loku še severneje od polutnika in se izliva v Atlantsko morje. V Mo- sambiški preliv se izliva reka Hambcsi, sprejemši še pred ustjem odtok jezera Nyassa. V južnem deluje reka Oranje, ki ima dotok Vaal. Ifongiška država, obsegajoča večino Kongiške kotline, je mednarodna država, katero vlada belgiški kralj. Glavno mesto je Homa, primorsko mesto pa Banana. Dežela je rodovitna. Izvaža se palmovo olje, tobak, kava, slonova kost in zlati prašek. Dolenja Guinea obsega zahodno afriško obalo južno od polutnika blizu do južnega povratnika. Tu imajo posestva Nemčija, Francija in Portugalska. Primorje je rodovitno, ži¬ vinoreja precej razširjena. Kaplandija z glavnim mestom (Japetovn (izg. Kep- tavn) je v angleški oblasti ter zavzema najjužnejši del Afrike. Prebivalci se bavijo s poljedelstvom ter pridelujejo mnogo vina. Zelo znamenita je reja ovac. Izmed kopanin se dobiva mnogo demantov. V angleški oblasti so tudi dežele Oranje, Transvaal in Britanska Osrednja Afrika. Afrika kot celota. 45 Na vzhodni obali so: Sofala in Mosambik v portugalski oblasti. Izvaža se žito, živina, zlato in slonova kost. San si bar, katerega sultan stoluje v mestu Hansi bar, ležečem na enakoimenovancm otoku. Sansibar je pod angleškim pokroviteljstvom. Izvaža se slonova kost in drevesni klej (gumi). Nemške naselbino zahodno od Hansibarske obale in Angleške naselbine severno od imenovane obale. Somalske dežele, kjer se mnogo bavijo s poljedelstvom. Afrika kot celota. člen o vi to st Afrike je jako neznatna, ker ima malo za¬ livov, polotokov in otokov. Zemljina naliči deblu brez vej. Radi neznatne čl enovitosti je Afrika prava celinska zemljina. Vsled Sueškega prekopa je podobna sedaj Afrika velikanskemu otoku. Navpična izobrazba je vsa druga nego v Evropi. Pogorja so tu večinoma v primorskih deželah (obrobno pogorje). Nadvladujejo pa posebno v notranjem delu visoke planote, ki se znižujejo v stopnjevinah proti severni obali. Reke imajo vsled stopnjevin mnogo slapov (kataraktov) in brzic, ki zelo ovirajo ali celo onemogočijo njih plovnost. Vodovje je po zemljini zelo neenako razdeljeno. Reke izvirajo blizu morij, a teko v nasprotna morja. V severnem delu je poleg malo neznatnih brcžnic Nil edina večja reka. Največ rek je v južnem trikotu. Razvem Nila in Nigra so reke le v dolenjem teku v večji dolgosti plovne. Afrika ima razmerno veliko jezer, osobito južno od polutnika. Podnebje je v Afriki med vsemi zemljinami najtoplejše, ker leži večinoma v vročem pasu. A tudi deli, zunaj vročega pasa ležeči, imajo še jako toplo podnebje. Najtoplejši kraji niso pod polutnikom, temne bolj na severni meji vročega pasa. Sahara je najtoplejši kraj na zemlji. Sahara in Kalahari na jugu sta vsled pomanjkanja deža veliki puščavi. Prebivalci pripadajo deloma belemu, po največ pa čr¬ nemu plemenu. Belo pleme je razširjeno od severne obale do 46 Afrika kot celota. »Sudana. Od tu naprej so razširjeni drnci, v skrajnem jugu pa zopet nadvladuje belo pleme. l J o veri je še najbolj razširjeno pogan¬ stvo, mnogo je tudi mohamedancev. Kristjanov je do sedaj še malo, a njih število modno raste vsled požrtvovalnosti misijonarjev. Slika 10. o i«oo tsi os sooo 'toooKrn Zemljevidih obrisek: Afrika. Merilo 1:100,000.000. Odkritje Afrike. Do konca srednjega veka so po¬ znali L samo severni del zemljine in še tega nepopolnoma, vsa južna in notranja Afrika je bila neznana. Koncem srednjega in podetkom novega veka so odkrili Portugalci obalo afriško. Angleži so zadeli raziskavati notranjo Afriko koncem 18. stoletja. Natančneje poznamo notranjo Afriko šele zadnja Nalogo. 47 desetletja po slavnih potovalnih in misijonarjih. Izmed velikega števila požrtvovalnih potovalcev raznih narodov imata naj večje zasluge za odkritje notranje Afrike Anglež Livingstone in Američan H tani ey. Naloge. 1. V katerem pasu leži večina Afriko? 2. Kateri so najzahodnojši otoki v Afriki? 8. Katere dežele so v Berberskem višavju ? 4. Kje izvira Nil? 5. Kje jo najnižji del Sudanskega nižavja? (i. Katero važno mesto je blizu reke Nigra? 7. V katerem jezeru izvira Kongo ? s. Katero države imajo posestva v Dolenji Guineji? i). Katera dragocena kovina se dobiva v Kaplandiji? 10. Na kateri strani Afrike je Sansibar? AZIJA Lega. Azija je naj večja zemljina ter je blizu petkrat tolika kakor Evropa. Najbolj severna točka (Celju s ki n) sega skoraj do 78" sev. sir. V najjužnejši točki (Buru) pa se dotika malone po¬ lutnika, med tem ko azijski otoki še dalje segajo proti jugu. Najbolj zahodna točka je rtič Bab a ob Egejskem morju, najbolj vzhodna Deš ne v (Vzhodni rtič) ob Behringovem prelivu. 4S Morski zalivi, polotoki in otoki. Morski zalivi, polotoki in otoki. Severno Ledeno morje ima le malo takih zalivov, ki segajo dalje v suho zemljo. K ar s k o morje in Obski zaliv obdajata Samojedski polotok; naj dalje proti severu seže Tajmyrski polotok, in od tega proti vzhodu so Novo¬ sibirski otoki. Veliko morje spaja Behringov preliv ob Čuhot- sketn polotoku s Severnim Ledenim morjem. Behrin- g o v o m o r j e in O h o t s k o m o r j e obdajata p o 1 o t o k Kamčatka, od katerega se razprostirajo proti severovzhodu otoki Aleuti in proti jugu Kurilski otoki. Tatarski preliv vodi v Japonsko morje, katero mejijo proti odpr¬ temu morju otok S aha lin in Japonski otoki. Žolto (rumeno) morje se dotika polotoka Korca. Od tega proti jugu je Vzhodno Kitajsko morje, segajoče proti vzhodu do otokov Liu-kiu. Med celino in otokom Formoza je preliv Fukian, ki vodi v Južno Kitajsko morje. 'F o n g k i n § k i z a 1 i v je na zahodu otoka H a i n a n, S i a m s k i zaliv pa na vzhodu polotoka Malaka, najbolj južnega dela polotoka Zadnja Indija. Južno Kitajsko morje sklepajo proti odprtemu morju otoki Filipini in Veliki Sundski otoki (Borneo, Gelcbes, Java in Sumatra). Se bolj vzhodno so Mo luški in Mali Sundski otoki. Indiško morje je v zvezi z Velikim morjem po M a - laškem prelivu. Ta vodi v Bengalski zaliv, kjer so otoki Andamani in Nik o bari. Med polotokom Prednja Indija in otokom Oeilon je Falkov preliv, držeč v Arabsko morje, v katerem so otoki Lak e divi in še bolj južno Maledivi. Polotok Arabija ima na vzhodu Perzijski zaliv z Grmuškim prelivom, na zahodu pa morsko ožino Bab el Mandel) („vrata solz“) in Rdeče morje. Sredozemsko morje veže z Rdečim morjem Sueški prekop. Severno od otoka. Ciper je polotok Mala Azi ja. Ta polotok obdaja na jugu Le van tinsko morje, na za¬ hodu Egejsko morje in Marmorsko morje, na severu pa Črno morje. (Gl. str. 31.) Severna Azija. 49 Severna Azija. Od Severnega Ledenega morja proti jugu se razprostira velika Sibirska 4 i ž i n a, ki je v najnižjem delu zmrzlo močvirje (tundra), v jugu pa prehaja v zlata bogato pogorje A1 1 a i in v D a u r i j s k e go r e. Tudi ob vzhodnem robu nižine sc vzdigujejo različne gore, na zahodu pa je pogorje Ural meja proti Evropi. Sibirska nižina je dobro močena po rekah Ob (z dotokom Irtiš), Jenisei (z Gorenjo Tungusko, tekočo skozi jezero B a j kal) in Len a. Podnebje je v severnem delu jako mrzlo, po južnem delu pa bolj mehko. Tu sc havijo ljudje tudi s poljedelstvom. Srednji del pokrivajo veliki gozdovi. V teh prebivajo kožuharji, ki dajo dragoceno kožuhovino. V južnih rudonosnih gorah je znamenito rudarstvo. Sibirija je v ruski oblasti. Sem pošiljajo Rusi v pre¬ gnanstvo svoje zločince; tu stanujejo tudi razni paganski pa¬ stirski razrodi. Skozi Sibirijo drži od Čeljabinska črez Omsk, Tomsk, Irkutsk in Nereinsk do Vladivostoka (oh Velikem morju) „Sibirska železnica", ki je največja prekmorska železnica na svetu. V zahodni Sibiriji je najvažnejše mesto Tobolsk (ob sotoku Tobola in Irtiša), v vzhodni Sibiriji pa Irkutsk (ob Gorenji Tunguski). Srednja Azija. V zahodnem delu se razprostira T u r a n s k a nižina od K a s p i š k e g a jezera proti vzhodu in krog A r a 1 s k e g a jezera, v katero tečeta reki Arnu Darja in Sir Darja. Tu živeči pastirski razrodi se pečajo z živinorejo in le malo s poljedelstvom. Razven polodvisnih držav (kanatov) Buhara in Hiva je vsa nižina v oblasti Rusov. Taškent je glavno mesto v ruskem Turkestanu. Od Kaspiškega jezera drži „Transkaspiška železnica" skozi Merv, Buharo in Samarkand v Taškent. Vzhodno od ruskega Turkestana je Visoka Tartarija, katero namaka pustinjska reka Tar im; na severu loči deželo Zemljepis I. 4 50 Vzhodna Azija. pogorje Tian-šan od D z ungar ij e. Od tu se razprostira velika puščava Mogolija (Gobi ali Samo), kjer živi le malo pastirskih razrodov, vzhodno do Man dž lirskega pogorja. Tu izvira v Tatarski preliv tekoča reka A m u r. Na jugu Visoke Tartarije meji pogoije Kuenlyn visoko planoto Tibet, se¬ gajočo proti jugu do orjaškega pogoija Himalaja, v katerem ima najvišji vrh na zemlji G a vri sank ar 8840 m višine. Dežela ob levem bregu reke Amur in primorje vzhodno od dolenjega Amura (Amurska dežela) je ruska. Vladivo¬ stok jc najvažnejše rusko mesto. Vse drugo pa je odvisno od Kitajcev. Vzhodna Azija. Južno od dolenjega Amura se razprostira Mandžursko pogorje, ki je v zvezi s Kitajskim gorovjem, razprostirajočim se med rekama Hoangho in Jangtse- Kiang. Ob dolenjem teku imenovanih rek do morja je Ki¬ tajska nižava, ki se odlikuje po veliki rodovitosti in jako gostem prebivalstvu. Vsled jako toplega podnebja uspeva tu čaj, riž (glavna hrana), bombaž, cukrovo trstje, tobak i. dr. Gore pa dajo obilo premoga in železa. Kitajsko cesarstvo je z odvisnimi deželami (Mongolija, Dzungarija, Tibet in Vzhodni Turkestan) po obsegu in številu prebivalcev večje nego vsa Evropa. Poleg kmetijstva in rudar¬ stva cvete posebno obrtnost in sicer: porcelanina, nanking (bombaževimi), svilcnina, papir i. dr. Glavno mesto je Peking (500.000 pr.) blizu Pečilskega zaliva. Tientsin (1,000.000 preb.) je veliko primorsko mesto. Nanking (ob Jangtse-Kiangu) je važno mesto za svilo in bombaževino. Primorski mesti Š a n g h a i in K a n t o n (2,500.000 preb.) sta važni za trgovino. Kraljevina Korea je na polotoku Korci. Glavno mesto j c 8 e ul (izg. Šaul). Japonsko cesarstvo obsega štiri večje otoke (Jcso, Nipon, Sikok, Kiusiu), Kurile, Liu-kiu in otok Form oso. Prebivalci se bavijo posebno s poljedelstvom, ki rodi obilo riža in čaja. Gore Južna Azija. 51 so bogate različnih kovin in glede obrtnosti so posebne važ¬ nosti: porcelanina, svila in z vlakom prevlečeno blago. Glavno mesto je Tokio (na otoku Niponu), ki ima 1,300.000 prebivalcev. Važna je njega luka J okoli a m a. Znatna mesta so še: K i o t o , O s a k a in Nagasaki. Južna Azija. Z a d n j e i n d i š k i polotok je gorat, a dobro močen, kajti proti jugu teče pet veletokov, izmed katerih sta najvaž¬ nejša M e k o n g in 1 r a \v a d i. Južno od pogorja Himalaje se razprostira Hindostanska nižina, katero napajajo reke E rali map utr a, Ganges (največje vilasto ustje na zemlji) in In d us. Planota Dekan, obdana z obrobnim pogorjem, zavzema polotok Prednjo Indijo. Ker leži malone vsa južna Azija v vročem pasu, je tudi podnebje, razven više nad morjem ležečih krajev, vroče ter rodi dobro močena zemlja razne rastline vročega pasa, kakor riž, indigo, bombaž, kavo, čaj, razne dišave i. dr. V gorah sc pa dobivajo dragi kameni in sicer v Prednji Indiji demanti, železo in premog. V Zadnji Indiji je vzhodni del (Cochinchina, Kambodža, Anam in Tongking) v francoski oblasti, zahodni del pa (Asam, Parma in Malaka) v oblasti Angležev. Samostalna je sedaj le še kraljevina Siam z glavnim mestom Bangkok. Zadnj cin diski otoki (Sumatra, Java, Celebcs, velik del otoka Bornea in Moluki) so v oblasti Nizozemcev, Fi¬ lipini so pa v oblasti Zjedinjenih severoameriškili držav. Prednja Indija je skoraj vsa angleška ter glede pri- rodnin najbogatejša dežela na svetu. Glavno mesto Kalkutta (1,300.000 preb.) je jako važno tržišče ob reki Gangu. Važni sta mesti: Madras (ob vzhodni obali) in Bombay (ob za¬ hodni obali). Ob Gangu sta mesti Ben ar e s in Allahabad, ob Gangovem dotoku pa Delhi. 4 * 52 Zahodna Azija. Zahodna Azija. Zahodno od reke Inda se razprostira z obrobnimi pogorji obdana visoka planota Iran med Indom, Turansko nižavo, Kaspiškim jezerom, nižino Mezopotamijo in Perzijskim zalivom. Vzhodni del je večinoma slana in peščena puščava tor obsega državi (kanata) Afganistan (glavno mesto Kabul) in Beludžistan (glavno mesto Kelat), kije pod angleškim po¬ kroviteljstvom. Prebivalci se bavijo zlasti z živinorejo. * V zahodnem večinoma bolje močenem in rodovitnejšem delu je cesarstvo Perzija z glavnim mestom Teheran. Največje tržišče je Te bris. Znatno je izdelovanje orožja in preprog. Polotok Arabija je v notranjem pusta visoka planota, po kateri žive pastirski razrodi, baveči se posebno z rejo konj, velblodov in oslov. Arabija rodi obilo kave, kadila in sploh špecerijskega blaga. Ob južni obali je angleško mesto A d e n. Zahodni del polotoka z mestoma Meka (rojstno mesto Moha¬ medovo) in Medina je v turški oblasti. V Perzijski zaliv se izlivata v Armenskem višavju izvirajoči in Mezopotamsko nižavje oklepajoči sotočnici Evfrat in Tigris, ki se pred ustjem združita v Sat el Arab. Zahodno od Evfrata se razprostira Sirsko arabska puščava do pogorja Libanon, kjer izvira v M r t v o m o r j e se izlivajoča reka J o r d a n. Znatna sta živinoreja in rudarstvo, Sirija pa prideluje mnogo južnega sadja. V turški oblasti so: Večji del Armenije z mestom Er seru m (blizu izvira Evfrata); Mezopotamija z mestom Bagdad (ob Tigridu); Sirija in Palestina z mestom Damask in svetimi mesti Jeruzalem, Betlehem in Nazaret. Je¬ ruzalemski pristan se imenuje Jafa. Mala Azija je visoka planota, obdana z obrobnimi po¬ gorji, med katerimi je najvažnejše na južnem robu Taurus. V Orno morje .tekoči Kizil Irmak je edina večja reka. Med Črnim morjem in Kaspiškim jezerom se razprostira pogorje Kavkaz, ki meji Azijo in Evropo. Prideluje se obilo žita, sadja, vina in bombaža; v Kavkaziji se dobiva veliko petroleja. Azija kot celota. 53 Kav kazi j a z glavnim mestom Tiflis (ob reki Kuri) je ruska, a tudi vzhodni del Armenije. Ob Črnem morju je Batum. Mala Azija z glavnim mestom Smirna iti mestom Skutari (ob Bosporu) je turška, otok Ciper je v angleški upravi. Azija kot celota. Azija je zelo e len o vi ta, ker sc različni morski deli zelo vanjo zajedajo ter tvorijo mnogo zalivov in polotokov. Tudi je Azija prav bogata otokov, posebno na jugovzhodu, kjer Slika ll. 90 0 10Q0 doo 3000 OOOO K n Zemljevidih obrisek: Azija. Merilo 1:100,000.0000. 54 Naloge. veliko število večjih in manjših otokov takorekoč služi kot most med Azijo in Avstralijo. Navpična izobrazba kaže v še večji meri nego v Evropi veliko razliko med višino in nižino. V Aziji nadvladuje višavje, ki se nepretrgano razprostira od Egejskega morja do Velikega moija. Proti severu se znižuje višavje v velikansko Sibirsko nižino. Višavje je večinoma obdano z obrobnimi pogorji. V Aziji imamo najvišje pogorje na svetu, namreč Himalajo. Vodovje je zelo razvito. Višavje ima tako lego, da teko velike reke na vse strani sveta. Tudi najdemo mnogo celinskih rek, ki se ne izlivajo v morje, ampak v kako jezero ali se pa izgubljajo v pustinji. Poleg tega ima Azija več rek sotočnic, ki imajo svoje povirje blizu skupaj. Sotočnice se združijo pred ustjem ali se pa ne daleč narazen izlivajo v isto morje. Podnebje. Večina Azije leži v zmernem pasu. Najjužnejši del sega v vroči pas, najsevernejši pa v mrzli pas. Severna nižina ima dolgo in hudo zimo, a kratko in razmerno toplo poletje. Notranja Azija ima celinsko podnebje, to je vroče poletje, a hudo zimo. V vroči pas segajoči del ima jako toplo podnebje. Prebivalstvo pripada belemu in žoltemu plemenu. Belo pleme zavzema jugozahodno Azijo in deloma Sibirijo, žolto pleme pa vso drugo Azijo razven polotoka Malake in Zadnjem diskih Otokov, kjer stanujejo bolj rjavi Malajci. Glede vere so prebivalci še v veliki večini pagani, kristjanov je približno IG milijonov, dosti več pa moliamedanccv. Naloge. 1. V katerih pasovih leži Azija? 2. Kateri preliv spaja Severno Ledeno morje in Veliko morje? 15. Katere azijsko otoke reže polutnik? 4. Katere gore so na jugu Sibirske nižine? 5. Katera posestva imajo Rusi v Aziji? 6. Kateri je najvišji vrli na zemlji? 7. Naštejte glavne pridelke na Kitajskem. 8. Katere reke močijo Ilindostansko nižino? 1). Katere dežele so na Iranski planoti? 10. Katero mesto imajo Angleži na jugu Arabije? 11. Med katerima rekama je Mezopotamsko nižavje? Avstralija. 55 12. Ob kateri reki je mesto Tiflis? 13. Katere sotočnice poznate v Aziji? 14. Kje prebiva žolto pleme v Aziji? AVSTRALIJA. Lega. Avstraliji pripada celinska Avstralija (Nova Holandija) ležeča jugo vzhodno od Azije, in Polinezija, obsegajoča otoke v Velikem morju vzhodno in severovzhodno od celine. Malone vsa Avstralija je na južnem poloblu, in le malo otokov leži v severnem zmernem pasu. Morski zalivi, polotoki in otoki. Indiško morje obliva celinsko Avstralijo na zahodu ter ne čini znatnih zalivov. Veliko morje obdaje malo členovito celino na drugih straneh. Na severni obali se zajeda daleč v suho zemljo K arp ontarijski zaliv, kateremu na vzhodu je polotok Y o r k, ločen po T o r r e š k e m prelivu od velikega otoka Nova Gluineja. Na južnoavstralski obali sta Avstralski zatok in S p e n c e r s k i zaliv; B a s s o v preliv pa loči otok Tasmanija od celine. Večjim otokom še pripada po Cookovem (izg. Kukovem) prelivu razdeljena Nova Ze- 1 a n d i j a. 56 Avstralska celina in trije veliki otoki. Avstralska celina in trije veliki otoki. Najvišji je jugovzhodni del Avstralije, kjer so Avstral¬ ske Alpe z naj višjim vrhom Košči lisko (nad 2000 ra). Severno od Avstralskih Alp so M odre gore. Večina celine pripada višavju; v sredini je nižavje z nekaterimi jezeri, ki se v suhem poletju spremene v močvirje. Malobrojne avstralske reke niso večje važnosti; mnoge usahnejo, prodno dosežejo morje. Edina večja reka je na jugu M u r r a y z nekaterimi dotoki. Podnebje je vobee ugodno in zdravo. V dobro močenih krajih uspeva posebno poljedelstvo. Mnogo se prideluje žita, sadja in vina, a tudi bombaža in tobaka. Izmed domačih ži¬ vali je največ ovac. Dežela ima obilo premoga, zlata in bakra. Prvotnih prebivalcev je že jako malo. Celino avstralsko z otokom Tasmanijo obsega „Avstralska zadruga" (konfederacija) pod angleško nadoblastjo. Dežela je le malo obljudena. Najvažnejši je jugovzhodni del, kjer je razmerno še največ prebivalcev. Največja mesta so: Mel¬ bourne (izg. Mclbarn), ki ima 500.000 preb., Sydney (izg. Sidni), B risba n e (izg. Brisben) in Adelaidc (izg. Edeled). Ob severni obali je Palme r sto n. Odtod drži podmorski te¬ legraf črez otok J a v o v Evropo. Tasmanija ima mnogo zemeljskih pridelkov in kopanim Nova Zelandija obsega dva večja in več manjših otokov. Zemlja je zelo rodovitna, pridela se obilo konoplje. Izmed kopanin je največ premoga. Nova O uiiieja je v notranjem še malo znana. Otok ima mnogo gozdov in visokih gora. Prva dva otoka sta last Angležev. Na novi Guincji imajo Angleži, Nizozemci in Nemci posestva. Polinezija. Avstralski otoki, posebno pa večji otoki, so večinoma gorati ter imajo semtertja višje gore nego celinska Avstralija. Avstralija kot celota. 57 Nahajajo se pa tuili otoki, ki se vzpenjajo lc malo nad morsko gladino (koraljni otoki). Največ posestva imajo Angleži (Louisiadsko otočje, Gilbertovo ot., Phonix ot., Lagunske ot., Fidžijsko ot., Cookove ot., i. dr.), nadalje Francija (Novo Kaledonijo, Družbinsko ot., Paumotnvsko ot., Tubuai ot., i. dr.) in Nemčija (Bis¬ marckovo ot., Karoline, Ladrone in Maršalovo ot.). V oblasti Zje- dinjenih severoameriških držav so jako važni južno od severnega povratnika ležeči Sandrviški (izg. Sendviški) otoki. Največji je Hawaii, na katerem se vzdiguje Manna Kea (4250 m). Glavno mesto je Honolulu na otoku Oahu. Avstralija kot celota. Avstralija leži skoraj popolnoma v Velikem morju, le na zahodni strani se Indiško morje dotika avstralske celine. Poli¬ nezija sestoji iz samih otokov, katere tudi skupno imenujemo Oceanija, ker stoji v sredi povodnega ali oceanskega polobla. Glede navpične izobrazbe nadvladuje na celinski Avstraliji visoka planota, glavno pogorje j c potisnjeno na vzhod. Otoki so po večjem gorati; nekaj iz koral sezidanih otokov sc pa le malo metrov vzdiguje nad morsko gladino. V o dovj e je le malo razvito. Večinoma so reke le brežnice, ki se po kratkem teku izlivajo v morje ali se pa v suhem po¬ letju še prej izgube v zemlji. Tudi ustje rek je navadno zade¬ lano s peskom in blatom. V notranjem je več slanih jezer. Podnebje je večinoma prijetno. V notranjem celinske Avstralije je podnebje neugodno, ker se samo dva letna časa menjata, namreč mokri in suhi letni čas. Zelo ugodno pa je podnebje na otokih. Prebivalstvo je jako redko ter pripada po veliki večini sem priseljenemu belemu plemenu. Tudi žolto pleme je zasto¬ pano po naseljenih Kitajcih, prvotnikov pa je že jako neznatno število. Po veri so naseljenci razven Kitajcev kristjani. Kristjan- stvo se tudi širi po otokih med domačini. Odkritje. Magelhaes (izg. Mageljans) je od leta 1519 do 1522 prvi objadral vso zemljo ter pri tej priliki odkril nekaj 58 Naloge. avstralskih otokov. Šele v 17. stoletju so odkrili Nizozemci (Ho¬ landci) avstralsko celino ter jo nazvali „Nova Holandija 11 . l\> zneje je angleški mornar Cook (izg. Kuk) našel mnogo otokov v Velikem morju in Angleži so si prisvojili velik del Avstralije. Slika 12. 130 o šoč iooo im ioooKm. Zemljevidih ohrisek: Avstralija. Merilo 1 : 50,000.000. Naloge. 1. Kateri prelivi ločijo avstralsko celino od Nove Gnineje, od Tasmanije ? 2. Na kateri strani so najvišje ^ore ? Amerika. 59 3. Katere kopanine se dobivajo v Avstraliji ? d. Katera posestva imajo Angleži v Avstraliji? 5. Kak značaj imajo avstralske reke? (i. Pod katerim vzporednikom so Sandrviški otoki? 7. Kateremu plemenu pripada večina Avstralcev? AMERIKA. Lega. Amerika se razprostira na obeli straneh polutnika do 72 H sev. Sir. in 56° juž. Sir. Najbolj zahodna točka je ob Beliringovem prelivu, najbolj vzhodna pa rtič Branko v Južni Ameriki. Morski zalivi, polotoki in otoki. Veliko morje obliva malo členovito zahodno obalo Amerike. Tam, kjer sta si Amerika in Azija najbliže, veže Beli ringov preliv s Severnim Ledenim morjem Behringovo morje, segajoče proti jugu do otokov Aleuti in polotoka Aljaska. Ob 50° sev. sir. je otok Vancouver (izg. Venkuvr), bolj južno pa polotok Kalifornija meji Kalifornski zaliv (Škrlatno morje). Južneje se Amerika zelo zožuje ter je najožja ob med- morjn Panama. Zahodna obala južne Amerike je najmanj Členovita. Precej oddaljeni od obale so ob polutniku otoki Galapagos; Magelhaenov (izg. Mageljanov) preliv je med južnim koncem ameriškim in otočjem. Ognjena zemlja deli Veliko morje od Atlantskega morja. Atlantsko morje obliva vzhodno obalo Amerike. Južna Amerika je malo členovita; tu se nahajajo severovzhodno od Ognjene zemlje Falklandski otoki. Na severni obali južne 60 Severna Amerika. Amerike je Karibsko morje, katero mejijo proti odprtemu moiju otoki Veliki Antilji in Mali Antilji. Mimo polotoka Vuk a ta n in otoka Kuba vodi Yukatanski preliv vMe- jikanski zaliv, kateremu na vzhodu je polotok Florida. Zaliv sv. Lavrencija je med polotokoma Novi Brunšvik in Labrador in otokom Nova Fundlandija. Hudsonov (izg. Hoedsnov) preliv na severu Labradorja pelje v Hudsonov zaliv. Severno Ledeno morje ima mnogo otokov. Davisov preliv in Balinov zaliv sta na zahodu, Greenlandsko morje pa na vzhodu daleč proti severu segajočega otoka G r oe n lan dij a. Severna Amerika. Severna Amerika obsega vso deželo od Severnega Lede¬ nega morja na severu do medmorja Tehuantepek Mejikan- skemu zalivu na jugu. Od Severnega Ledenega morja in pol¬ otoka Aljaske počenši se razprostirajo Kordiljere kot glavno pogorje vzporedno z zahodno obalo proti jugu. Kordiljere so semtertje pretrgane po rekah kakor n. pr. Kolumbija in Kolorado. Pogorju na vzhodu je več planot, katere oklepa Skalno p o g o r j e proti nižavju. Veliko S e v er o ameriško nižavje ima obilo voda. V Severno Ledeno morje se izliva v Skalnem pogorju izvirajoča in skozi nekatera jezera tekoča reka Mac k en z ie (izg. Me- kensi). Najimenitniša reka pa je v Mejikanski zaliv tekoča reka Misisipi z velikim dotokom Mi s so uri (izg. Misuri). Na vzhodu velikega nižavja je pogorje Alleghanies (izg. Elegcnis) in severno od tega so velika Kanadska je¬ zera (5), katerih odtok je reka Sv. Lavrencij a. Med četrtim in petim jezerom je velikanski slap Niagara. Ob vzhodnem atlantskem primorju je dobro močena Primorska nižina. Posamezne dežele. Grmu 1 and pripada evropski kraljevini Danski. Poleg danskih naseljencev žive tu malobrojni a dobrosrčni pritlikasti Posamezno dežele. 61 Eskimovci od lova in ribištva. Up er ni vi k je najsevernejša naselbina. Angleška Severna Amerika obsega razven Aljaske ves del severno od 48. vzporednika in Kanadskih jezer. Navzlic mr¬ zlemu podnebju je še precej žita. Največ dobička dajo gozdovi, premog, železo in lov divjih živali. Največje mesto in važno tržišče je Montreal (izg. Montriol) ob reki Sv. Lavrencija. Glavno mesto je Ottavva; Quebec (izg. Kvibek) ob zalivu Sv. Lavrencija. Zjcdinj ene države (Unija) se razprostirajo južno od Angleške Severne Amerike do Mejikanskega zaliva. Podnebje je razmerno hladnejše kakor v Evropi pod isto širino, zemlja pa je vobče prav rodovitna ter rodi obilo sladkora, riža, bombaža, tobaka in žita. V T elikanski gozdovi dajo mnogo lesa. Živinoreja je zelo razširjena. Dežela je bogata raznih kopanin: železa, premoga, zlata, srebra, petroleja i. dr. Obrtnost v različnih strokah je zelo razvita, glede kupčije pa tekmuje dežela z Velikobritansko. Izmed mnogih železnic so najimenitnejše petere „l J acitiške železnice 11 ,*ki drže od Atlantskega morja do Velikega morja. Zjedinjene države imajo nad 76 milijonov prebivalcev, torej nad polovico vseli Američanov. Prvotnih stanovalcev, Indijancev je vedno manj, množi se pa prebivalstvo posebno po izseljencih iz Evrope, in teli je največ Angležev in Nemcev. Po veri so ve¬ činoma protestantje, katoličanov je približno 8 milijonov. Glavno, a ne največje mesto je Wa s h ing ton izg. Vošingtn). Tu je sedež predsednika in zvezne vlade. Ob atlant¬ ski obali so: Boston (500.000 preb.), Novi York (nad 3,500.000 preb.), Philadelphia (1,300.000 preb.), veliko obrtno mesto, Baltimore (500.000 preb.) izvaža mnogo tobaka in moke, Novi Orleans (ob ustju Misisipijevem). St. Louis .(izg. Sent Luis) ob Misson rijevem izlivu ima 600.000 preb. in je važno tržišče. Cincinnati (izg. Sinsinati) izvaža mnogo svi¬ njine. Chicago (izg. Cikago) ob kanadskem jezeru Michigan (izg. Mišigen) ima nad 1,700.000 prebivalcev in je prvo tržišče za žito. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1837. Ob Velikem morju je San Francisco največje mesto. Tu se stekajo 62 Srednja Amerika. „Pacifiške železnice". Dežela ima še več mest z nad 100.000 prebivalci. Mej iko je rodovitna a §c slabo obdelana dežela, ki ima mnogo raznovrstnega lesa, srebra in zlata. Glavno mesto je Mcjiko; Kveretaro (f cesar Maksimilijan I. 1867). Vera Cruz (izg. Vera Kras) je primorsko mesto. Srednja Amerika. Srednja Amerika obsega deželo med zalivom Tehuante- peškiin in Panamo' in „Zaliodno Indijo", (to so namreč otoki vzhodno od celine). Dežela je gorata ter ima mnogo ognjenikov. Vsled male širine nima večjih rek. Izmed jezer je največje Nikaragua, ki se odteka v Karibsko morje. Vsa dežela leži v vročem pasu. Na celini je šestero republik: Guatemala, San Salvador, Honduras, Nikaragua, Costarica in Panama. Najimenitnejši pridelki so: Kava, kakao, tobak, indigo, raznovrsten les i. dr. Posebno v Guatemali se goji mala živalica košeniljka, ki daje izvrstno barvilo. Zahodna Indija. V Zahodni Indiji so Baham ski otoki angleški. Različnim evropskim državam pripadajo Mali An til ji. Izmed Velikih A n t i lj e v je K u h a samostalna republika, Puerto Rico v oblasti Zjedinjenih držav, Jamaika angleška, Haiti pa ima dve nezavisni republiki. Zahodna Indija ima blizu tiste pridelke kakor celinska Srednja Amerika. Južna Amerika. Južna Amerika se razprostira južno od zaliva „Panama“ ter je podobna glede neznatne členovitosti Afriki. Andi držijo ob zahodni obali od Paname nepretrgoma do južnega konca ter oklepajo južno blizu od 15° južne širine planoto jezera Titikaka. V Andih so največje višine ameriške z najvišjim vrhom Akonkagua (7000 m). Vzhodni del zavzema nižje in od And ločeno gorovje in sicer: G o r o v j e Venezuelsko Posamezne dežele. 63 (na severu), Gorovje Gujansko in Brazilij ansko. Med Andi in posamičnim gorovjem na vzhodu se razprostira veli¬ kansko nižavje, ki nadkriljuje gorovje glede površja. Južna Amerika je dobro močena. Magdalenska reka se izliva v Karibsko morje, Orinoko pa v odprto Atlantsko morje. Največja reka na zemlji je Mar ano n ali Amazonski veletok, ki sprejemlje mnogo velikih dotokov ter se vali pod polutnikom v morje. La Plata sc imenuje ustje združenih rek I ' a, r a g u a y P a r a n a in U r u g u a y. Posamezne dežele. Severno od polutnika so države: Kolumbija (glavno mesto Bogota); Venezuela (glavno mesto Caracas); Gujana, ki je v lasti Angležev, Nizozemcev in Francozov. V teh deželah se pridela mnogo kolonijalnega blaga (bombaža, sladkora, kave i. dr.). V gorkem pasu so še: Eeuaddr (glavno mosto Quito, izg. Kito) z najboljšim kineškim lubjem. Peru z glavnim mestom Lima in pristaniščem Callao (izg. Kaljao). V tej deželi se dobiva mnogo kineškega lubja in srebra. Iz primorja drži železnica črez Ande v višini 4770 m. Ta je najviše ležeča železnica na zemlji. Bolivija (glavno mesto L a P a s) ima tiste pridelke kakor Peru. Brazilija, ki še večinoma v gorkem pasu leži, je pri¬ bližno dvanajstkrat tolika kakor Avstrijsko-Ogrska, a ima samo 15 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Rio de Janciro (izg. Žanero) blizu južnega povratnika. Znatni tržišči sta Ba- hia in P ernambuco. Dežela ima največ kave in demantov na svetu. V južnem zmernem pasu so: Chile (izg. Čile), glavno mesto K a n t i a g o. Pristanišče V a 1 p ar a i s o je zvezano po železnici z ustjem La Plate. De¬ žela ima mnogo bakra in srebra. 64 Amerika kot celota. Argentina z glavnim mestom Buenos Aires (750.000 preb.) ima največ dobička od živinoreje. Uruguay (glavno mesto Montevideo ob La Plati) in Paraguay (glavno mesto A sune ion), med rekama „Para- guay“ in Parano, pečata se največ z živinorejo. Puščobna Patagonija in otočje 0 gnj en a z e m 1 j a pripadata v zahodnem delu Čilski, v vzhodnem delu pa Argen¬ tini. Falklandski otoki so angleški. Amerika kot celota. Amerika je podobna jako velikemu otoku, ker jc od vseli strani obdana z moljem. Posebno ob severni in vzhodni obali je Amerika zelo čl eno vit a, ker se morje zajeda daleč v celino in ker najdemo tu največ otokov. Manj členovita je zahodna obala. Vsa Amerika se razprostira na zahodni polobli. Glede navpične izobrazbe jc v Ameriki višavje in nižavje precej enakomerno razdeljeno. Glavno pogorje je po¬ tisnjeno na zahodno obalo ter z malimi izjemami drži od severne obale do skrajnega juga. V sredini zemljine je razprostrto nižavje, na vzhodu se vzpenjajo nižja pogorja. Ta razdelitev velja tudi za Srednjo Ameriko; nižavje je zalito po morju, otoki pa mole kakor posamezna pogorja nad morsko gladino. V o d o vj e je v Ameriki med vsemi zemljinami najbolj razvito. Tu je največ jezer in rek, a tudi največje reke se nahajajo v Ameriki. Ker so tla nagnjena proti vzhodu, razvijajo se tudi reke najbolj v tej smeri. V Veliko morje teče le malo večinoma neznatnih rek, ker je pogorje preblizu zahodni obali. Podnebje je pri velikem raztegu od severa do juga kaj različno. Razven južnega mrzlega pasa je Amerika deležna vseh drugih podnebnih pasov. Kakor v Evropi in Aziji je tudi v Ameriki zahodna obala toplejša od vzhodne obale, in sicer posebno vsled vpliva toplega morskega toka in toplih vetrov na zahodni obali. Vobče je v Ameriki podnebje hladnejše nego v Afriki in Evropi pod isto zemljepisno širino. Amerika kot celota. 65 Slika Iti. 0 1 0 0 0 20 0 0 3000