PRINi >01 »KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _AA „ «b. postale i gruppo Cena oOO lir Leto XXXVIII. Št. 163 (11.291) TRST, četrtek, 5. avgusta 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ♦ Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Sloveni jat* pod Vojskim pri I dri j L do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. BEGINOVfl VOJSKA PO SILOVITEM BOMBARDIRANJU IN SPOPADIH ŠE ZOŽILA OBROČ OKROG PALESTINCEV Izraelski tanki prodrli v zahodni Bejrut Žilav odpor palestinskih borcev - Sirija kopiči vojsko v dolini Bekaa in je pripravljena na vojno - Reagan pozval Begina, naj prekine vojaške operacije, Arafata pa, naj čimprej zapusti Libanon - Zasedanje varnostnega sveta OZN BEJRUT, TEL AVIV, NEW Y0RK — Izrael je včeraj opolnoči preji ’ ma^avo Premirje in začel doslej najobsežnejšo ofenzivo proti obko-em“ zahodnemu Bejrutu. Pod okriljem zelo močnega topniškega og-J izraelski tanki iz treh različnih smeri začeli prodirati proti sredi-•čitp* • °<^ne8a t*e*a libanonskega glavnega mesta. Njihov cilj je več kot Presekati na dva dela arabski del mesta in ločiti vrhovno povelj- ,...° “LO od večine palestinskih bor--------------- zelo visoke. Njihov položaj postaja iz ure v uro bolj dramatičen, izraelska vojska namreč vztrajno krči njihov manevrski prostor. Obenem izolira posamezna žarišča odpora, ki jih kasneje uničuje z obstreljevanjem težkega topništva. Položaj civihiega prebivalstva je postal včeraj nepopisen. Izraelske rušilne, razpršilne, zažigalne in fosforne bombe so v doslej nepoznanih količinah padale na vse četrti a-rabskega dela mesta. Prestrašeno prebivalstvo se je ves dan stiskalo v zakloniščih, ki pa niso več varna pred močnimi rušilnimi bombami. Po poročanju tujih dopisnikov so včeraj v raznih bejrutskih bolnišnicah, kjer se tragedija bejrutskega prebivalstva izraža v vse j. svoji dramatičnosti, našteli več sto ranjenih in mrtvih. Ob hudi vročini je prebi- - — večine palestinskih bor-tabo ■80 ^ utrdili v zapuščenih m v jugovzhodnem predme- Ju Bejruta. Jankovski koloni, ki prodira z ju-za tM nsp€'° napredovati približno lUa'U,<>meler 'n 'e Baje tudi obko-. eno taborišče, vzhodna kolona Tei^*,rehovala za pol kilometra, se- Pa le za približno 200 metrov. rtU/fn bojišču se palestinski gve-' "čevito branijo pred prodira-ki ip lzraeNkega vojaškega stroja, enote angažiral svoje elitne ^ pZ najsodobnejšo vojaško opre-ie wP°r°čanju tiskovne agenciji ^ A so palestinski borci ob so-Vaaju sirskih in libanonskih a-Voiau a S*^ onesposobili približno 100 t^Tter uničili 21 sovražnikovih Do av hi 14 oklopnikov. VVAFA ne Pa 008 0 Zgubah med branitelji, ki 80 P9 ocenah tujih opazovalcev aelski vojak mea včerajšnjimi spopadi v Bejrutu (Telefoto AP) valstvo postopoma izpraznilo večji del vodnjakov, iz katerih sedaj dobivajo le minimalne količine pitne vode, tako da postajajo razmere nevzdržne. Na tragedijo približno pol milijona civilnega prebivalstva izraelsko poveljstvo cinično odgovarja, da je neštetokrat pozvalo civiliste, naj zapustijo obkoljeni del mesta in zato odklanja vsako odgovornost. Kljub prodiranju v zahodni Bejrut in obsežnemu bombardiranju predstavniki izraelske vlade trdijo, da njihova vojska še ni dobila povelja za končno ofenzivo. Zunanji minister šamir je v ZDA poudaril, da si Izrael še naprej prizadeva za diplomatsko rešitev krize. Vso krivdo je kot po navadi zvrnil na PLO, ki ni pripravljena takoj zapustiti Libanona, ampak si prizadeva, da bi to napravila pod zaščito mednarodnih mirovnih sil. še vedno namreč ni jasno, kako si Begin v svojem slepem sovraštvu predstavlja, da se palestinski gverilci lahko u-maknejo iz obkoljenega Bejruta, ne da bi pred tem dobili potrebna jamstva v obliki mednarodnih mirovnih sil. Jamstva, da bodo lahko v miru zapustili državo in ne da bi izraelska vojska in še posebej desničarski falangisti izvajali represivnih akcij nad palestinskim prebivalstvom. Včerajšnja izraelska ofenziva ponovno odpira tudi nevarnost razširitve spopada. Sirija kopiči svoje vojaške sile v dolini Bekaa Sirski predsednik je izjavil, da njegova država ne bo mirno dovolila, da bo Izrael zasedel Libanon in namestil proizraelsko vlado, kar bi ogrozilo sirsko mejo na tem območji1. Sovjetska zveza je s pospešenim tem pom dobav orožja obnovila oborožitev sirske vojske. Sovjetski voditelj Brežniev je včeraj obtožil ZDA, da podpirajo izraelsko agresijo in da so zato so krive za pokol bejrutskega prebivalstva. Na pobudo glede .SZ se .je včeraj v Nevv Yorku sestal varnostni svet OZN, ki je razpravljal o dramatičnem položaju v Libanonu. Jordanija in Španija sta predstavila osnutek resolucije, ki zahteva od Izraela, naj takoj prekine vojaške o-peracije v nasprotnem primeru bo svetovna organizacija sprejela pro ti njemu vrsto sankcij. Ameriški predsednik Reagan v včerajšnjem pozivu Beginu in Arafatu sicer ni izključil možnosti, da ne bi Washington sprejel sankcij proti Izraelu, če ne bo le-ta prekinil spopadov. Obenem ie pozval tudi vodstvo PLO, naj se čimprej u-makne iz Libanona. Izraelska tanka na poziciji ob tako imenovani zeleni črti v Bejruta (Telefoto AP) RAZBITJE V ORGANIZACIJI AFRIŠKE ENOTNOSTI Na današnjem vrhu OAE le p o lovi in a udeležba Gadafi, ki bi moral lotos prevzeti predsedstvo, je manifestacijo preimenoval v «vrh napredne Afriko NAIROBI — Kot je zagotovil libijski voditelj Gadafi, bo danes, kot je bilo predvideno, v Tripoliju vrhunsko srečanje Organizacije afriške enotnosti (OAE), ne glede na to, ali bo zagotovljena potrebna dvotretjinska večina afriških držav. Kot je rekel, sobstaja zadostno število naprednih afriških sil, da se zbero v Tripoliju in odpro pravo pot afriškim narodom». Ta vrh, ki utegne zbrati polovico članic OAE, pa ne bo «vrh afriške enotnosti», ampak *vrh napredne Afrike*, ki bo drugim ponudil model raVjcga vPrašanja, ki naj sloni na be. p', ljudstva do samoodloč-'ilna Ctajl>.ilc -te odgovarjal na šte-Mranj. vPrašanja senatorjev raznih jeta v zvezi z zaostrenim položa-B^Libanonu. lem »Ji .->e še poudaril, da je v iveč tudi z arabskim sve-H uk z voditelji PLO. Italija je hai-oni.. pravljena sodelovati pri več-ta. jr. '! mirovni sili v Bejrutu. To Položojg lsn° od razpleta sedanjega Sol V' oziroma je povezano z za-i?- Be ? rešitvijo umika Palestincev Ztianii t .Podtajnik je na koncu se-%ibt)iJ°misijo še z raznimi človeko-PioiS dudami vlade. hobL "rio poročilo ni zadovoljilo Oriksa senatorja. Demokristjan Mg0v J Je dejal, da ni zadovoljen z Slede J J. ker ne nudi nič novega 1. tern el Cnega vprašanja, ki je ®°kriit- ^Panonskega spopada. De-Ifacli)! Jan Granelli je trdil, da se h&Čeini| Pohtika suče še vedno okoli J* Zalit * lziav- Komunist Vecchietti zahiVal' nai Italija prizna PLO. 8ZUpi, evo je postavil tudi vodja i 1natorb neodvisne levice Andcrlini. v,Pr0Wi B.on'ver (PSI) pa je ce-fl,a tirala, ker vlada ni odgovo-y®c pfl.,.VPrašanje priznanja. Mišovo, '/o je obsodil izraelsko polito PriJJJ so ni pridružil zahtevi Rim ----------------- *tvene " v svojem drugem zdrav-J^-ot-ii.sporočilu sta zdravnika, ki . alnJ„ Nravstveno stanje ra-t°čilai ju, P°s|anca Pannelle spo- D. a bi moral takoj prekiniti lest. saj je popolnoma de-sta si zdravnika že prognoao. 5L- da sta si ČRNI DAN BEJRUTSKE DVOMESEČNE TRAGEDIJE TUJI DOPISNIKI 0 VČERAJŠNJEM IZRAELSKEM NAPADU NA BEJRUT Mesto so izraelske granate dobesedno zasule Palestinski borci se niso prepustili malodušju BEJRUT - Le redkokdaj prej je poročanje tujih agencij da.ialo v vsej svoji srhljivosti razsežnosti bejrutske tragedije kot prav včeraj ob novem napadu izraelske soldate-ske na zahodni Bejrut. «že trinajst ur rušijo Bejrut izraelske bombe*, «ogen.j izraelskega topništva z morja in z zemlje ne pozna pokoja*, je začel svoj dopis poročevalec italijanske tiskovne a-gencije ANSA, ki se ie. z drugimi kolegi znašel v obleganem zahodnem Bejrutu. Zanj kot za vse o-stale se je včerajšnji 4. avgust začel natanko ob polnoči, a tega mu niso povedali kazalci na oii temveč bobnenje izraelskih granat. Bil je izraelski odgovor na pobudo Pe reza De Cuellarja. da pošlje v Bejrut opazovalce OZN, ki bi morali nadzorovati premirje, ie dopisnikom izjavil vodia libanonske levice Džu-mblat v veži nekega hotela, kjer so goste zamenjali Džumblatovi borci. O razsežnosti tega ciničnega od govora pa so se dopisniki prepričali na lastne oči. ko so se iz ene mestne četrti v drugo prebijali proti fronti med bobnenjem granat v pravi tekmi s smrtjo od enega krit ja do drugega. V Bešari el Huri v neposredni bližini «zelene črte* so iim Palestinci odkrito povedali, da dalje ni več poti. Kljub temu so se dopisniki prebili skoraj do izraelskih položajev, a od tu so se takoj umaknili v vsa.i navidezno bolj varno bolnišnico Barbir, saj v zahod nem Bejrutu ni več varnega mesta pred izraelskimi granatami, ki so včeraj dobesedno zasule mesto z izstrelki. «Korak za korakom* topovske salve rušijo vse pred napredovanjem izraelskih tankov. Le kilometer od tega pekla pa je skupina žena v vrsti čakala na kruh pred neko pekarno. V ameriški bolnišnici so se dopisniki le delno seznanili s prvim obračunom mrtvih in ranjenih, saj je bržkone večina žrtev ostala pod ruševinami, a iz pričevanj zdrav nikov so lahko ugotovili, da ie v prvih devetih urah včerajšnjega izraelskega napada padlo dvakrat več ljudi kot v nedeljo, ko so spopadi trajali preko 14 ur. Kot v vseh teh dveh mesecih so bile žrtve predvsem civilisti. Izraelske bombe so namreč padale vsevprek, da bi pred svojo napredujo- čo soldatesko ustvarile »požgano zemljo*. Kjer pa niso padale rušilne bombe in napalm so posebni izstrelki sejali roje majhnih eksplozivnih nabojev. Cele mestne četrti zahodnega Bejruta so včeraj gorele. Nad morjem pa se ie dvigal dim topovskih salv izraelske mornarice. Kljub peklu, ki je z ognjem in mečem rušil trpeče oblegano mesto pa med Palestinci ni bilo malodušja. Natanko ob 14. uri je vodja PLO Jaser Arafat pozval svoje borce. «naj se borijo do zmage*. «Vts svet nas gleda. Borili se bomo do smrti, da si priborimo domovino*. demokristjanih in pri socialdemo kraiih, odločno pa so ga podpirali socialisti, kar je tudi razumljivo, saj ga je predložil socialistični minister Formica. Pri glasovanju se je za vladni odlok izreklo 198 poslancev, proti pa 223. Tokrat pa ni šlo za množično odsotnost predstavnikov večinskih strank, ampak se je, kot je potrdil tudi .predsednik demokri-stjanske skupnosti Gerardo Bianco, najmanj 30 svetovalcev večine izreklo proti vladnemu predlogu. Konkretno so glasovali o prejudicialni zahtevi, naj o odloku sploh ne razpravljajo. ker ni bil upravičen, saj ne gre za nujno vprašanje, ki je predpogoj za sprejem odloka namesto predložitve vladnega zakonskega osnutka. Na izid glasovanja so takoj reagirali socialisti, seveda z dobršno mero razburjenosti. Predsednik parlamentarne skupine PSI Labriola je dejal, da gre za zelo resen politični incident, podpredsednik iste skupi ne Seppia pa da gre za zmago korporacij. Duhove je nekoliko pomiril ministrski predsednik Spadolini, ki je dejal, da je treba izid glasovanja oceniti kot nadvse zaskrbljujoč in je izrazil ministru Formici polno solidarnost celotne vlade, še zlasti zato, ker noče v tem trenutku finančni minister velike odgovornosti. Dodal je še, da bo treba z novimi davčnimi določili popraviti pomanj kljivosti, ki bodo nastale zaradi zavrnitve tega vladnega odloka. O krizi Spadolinijeve vlade torej za enkrat ni govor, čeprav je doslej vedno obstajala ustaljena praksa, da vlada odstopi, če parlament zavrne kak vladni odlok. Spadolini je to prakso prekinil, kar ie sicer napovedal z vsega začetka, ko je dejal, da bo odstopil le. če mu bo parlament lavno izglasoval nezaupnico. Seveda pa to še ne pomeni da se bo vprašanje mirno izteklo. Minister Formica je že napovedal, da se danes ne bo udele/il vlaune seje. ki je sklicana za 10. uro in na kateri bi morali sprejeti nadaljnji paket protikriznih ukrepov (včeraj .ie Spadolini povabil na kosiio tajnike strank vladne večine t a se z njimi o tem pogovarjal in dosegel i udi sporazume, ki pa jih oodo po sinočnjem glasovanju v parlamentu hoteli verjetno socialisti še enkrat preveriti). Minister Formica ie tudi sklical tiskovno konferenco, ki bo danes ob 12. uri na sedežu finanč nega ministrstva in baje bo na te-konferenci osvetlil deistvo, da je težko izvaiati politiko varčevanja in odpovedi za večino državljanov kadar nekatere kategori je .ali neka teri sektorji lahko zaustavijo po- membne sklepe. S lir alka, sinočnji dogodek ne bo blagodejno vplival na Spadolinijevo vlado in ministrski predsednik bo moral danes ne-vomno ponovno zaigrati vlogo posrednika, katere je sicer že vajen. BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov se je včeraj pogovarjal s kubanskim zunanjim ministrom Isidorom Mal-mierco, ki je na krajšem delovnem obisku v Jugoslaviji. Ministra sta pozornost namenila perečim mednarodnim vprašanjem Mojsov in Malmierca sta preučila tudi predloge v zvezi z nekaterimi ukrepi in dejavnostmi neuvrščenih držav glede sedmega srečanja na vrhu in z ozirom na težave, ki izhajajo iz iraško - iranske vojne. iz Liberije je znova potrdil, da v Tripoli ne pride in to je, proti pričakovanju, napovedal tudi premier nove, leve vlade na Mavriciju Ju-gnaiithj čeprav je poprej obljubljal načeti na vrhunski konferenci vprašanje otoka Diega Garcie, na katerem so Američani zgradili veliko pomorsko oporišče. Polkovnik Gadafi je rekel, da predstavljajo tisti ki se bodo zbrali na jutrišnjem «naprednem vrhu» OAE, «močnejši del Afrike*, ki da bodo vsilili svoje stališče, drugim in ga bodo le ti morali sprejeti za tmodeU, kajti, kot je poudaril, tv boju med golobi in jastrebi zmerom zmagajo sledn i*: to pa dejansko pomeni, kot so se nekateri bgli, da se na celini, ki je doslej s prejemala odločitve s soglasjem, uveljavlja nevarm praksa vsiljevanja mnenja večine. Gadafi je rekel, da so politična vprašanja v Afriki drugotnega pomena, saj v 90 odstotkih izhajajo iz gospodarskih stisk, ki naj se jim predvsem posveti tripolijski vrh. Vprašanje sprejema saharske republike v OAE, ki je povzročilo zdajšnji razkol v afriškm vrstah, je Gadafi omenil le mimogrede, rekoč, da tzastava in himna nista dovolj za obstoj neke države*. V celem pa je vso svojo pozornost namenil gospodarskim težavam. Libijski voditelj, ki bi mu moral kenijski predsednik Moj na vrhu v Tripoliju izročiti za prihodnje leto dni predsedstvo OAE, je bil skrajno nepomirlnv do odsotnih in je obtožil tameriške kolonialiste*, da so s podkupovanjem odvrnili vrsto a-friških voditeljev od udeležbe na sedanjem srečanju. Tudi tako imenovana «Skupina 26», ki združuje privržence sprejema saharske republike v OAE in se je minulih deset dni sestajala v nekem tripolijskem hotelu na neformalnih srečanjih, očitno ni uspela v svo'ih prizadevanjih, da pritegne v Tripoli odsotne članice. Sinoči so objavili dokument, ki ga je sestavila ta skupim in se imenuje tpoziv iz- Tripolija», vendar pa očitno ne bo sprejemljiv za vse. Izmed devetih točk v tem pozivu je namreč tudi ena. ki pozdravlja sprejem saharske republVce v OAE kot tpomembno etapo pri vzpostavljanju miru v Zahodni Sahari in A-friki vasploln. V pozivu, ki ga e v imenu skupine 26 držav prebrala zunanja ministrica otoške republike Sao Tome in Principe Maria De Amorin, je tudi rečeno, da bodo odsotne članice odgovorne za nastali razkol v vrstah OAE. T.D. HAJKA ZA KENIJSKIMI UPORNIKI Civilisti z dvignjenimi rokami in pripravljenimi osebnimi nijskih dogodkih objavljamo na zadnji strani izkaznicami pred naperjeno puško. Članek o ke- (Telefoto AP) Zvišana IVA prazni denarnice potrošnikov Draginjska doklada narasla za 13 točk RIM — Objavljen v uradnem listu je izšel vladni dekret o novi uredbi o davščinah IVA in ukrepih, ki zadevajo trgovino. Vse te ukrepe je sprejel ministrski svet na predvčerajšnji seji. Dekret so že včeraj poslali na računski dvor. ki ga je moral registrirati. Istočasno pa so ga poslali tudi v Selvo di Valgarde-na, kjer je predsednik Pertini, ki ga je pravtako moral podpisati, sicer ne bi ime) nobene veljave. Dekret začne veljati dan po objavi v uradnem listu, torej danes. Dekret je sestavljen iz 8 členov. Na povišanje dajatev IVA se nanaša prvih pet členov, medtem ko so ostali trije vzeti iz osnutka o reformi trgovske distribucijske mreže. Povišanje dajatev IVA na 10, oziroma 18, 20 in 38 odst. predvideva prvi člen, ki pa prinaša tudi nekaj sprememb pri porazdelitvi davčne obremenitve in ažia prodajalcem cigaret, da ne bi nove davščine terjale višjih cen tobačnih izdelkov. Nadaljnji členi dekreta pa so posvečeni »izjemam*: navedeni so namreč vsi proizvodi pri katerih IVA ne beleži sprememb. S temi členi vlada upa, da bo omejila neljube posledice na draginjsko doklado, ki bi jih sicer novi ukrepi utegnili imeti. Na podlagi čl. 2 so izvzeti artikli široke potrošnje kot so kava, jajca, sladkor, vino (z izjemo liker skih vrst, s povišano alkoholno stopnjo ter drugi z več kpt 21 stopinjami), mila, plin in električna energija za gospodinjstva, marmelade, farmacevtski proizvodi (človeška medicina in veterina, vključno s cepivi), petrolejski proizvodi za kmetijstvo in ribolov ter tekstili. V primeru teh pa pride do povišanja IVA, če so izdelani v celoti, ali v glavnem iz lanu in svile. Po določitvi čl. 2 ostaja davčna obremenitev pri 8 odst. glede kinopredstav, športnih in gledaliških prireditev, kot jih navaja zakon iz 1. 1972. Prav tako so izvzete radijske naročnine in telefonska služba v javnih govorilnicah. Prav tako so izvzete storitve s poljedelskimi stroji, ali letali v korist poljedelskih podjetij. Člen 3 govori o Izjemah pri povišku od 15 na 18 odst. Sem spadajo svinina in zadevni izdelki. Hud udarec pa je namenjen sladokuscem, ki ljubijo jeseter (kaviar), gomoljike in losose: 38 odst. IVA na goveje meso pa se bo znižala od 18 na 15 odst. So še nekatere izjeme (v členu 4), ki pa bodo veljale le do 31. oktobra in ki zadevajo hotelske storitve, ki se bodo torej podražile 1. novembra. Do konca leta pa bodo veljale izjeme za nekatere storitve v korist javnih ustanov. Člen 5 je namenjen športnim prireditvam ter nekaterim kinematografskim predstavam. Ostali členi dekreta se nanašajo na trgovsko distribucijsko mrežo. Po uredbi bodo lahko trgovine odprte največ 10 ur dnevno. Obvezno morajo biti odprte od 9. do 13. ure ter od 17. do 19. ure. Ostale štiri ure pa trgovci lahko porazdelijo na razne časovne pasove, ali pa izvajajo neprekinjen delovni čas. Dekret nadalje predvideva zaporo za tri leta pri izdajanju trgovskih licenc v mestih z več kot 30.000 prebivalci. Oblast se bo zavzemala za koncentracijo in posodobitev trgovinskih storitev. .. ~ Mezde in plače se bodo ta mesec povišale za okoli 31.000 hr. To je ugotovila zadevna komisija, ki se je včeraj sestala pri ISTAT. Zvišanje bodo računali na podlagi krepkega vzpona točk draginjske doklade: 13 točk. V prejšnjem trimesečju so zabeležili 12 točk. V naslednjem odstavku navajamo potek rasti točk draginjske doklade od 1. 1975 (ko so bile uvedene »težke* točke draginjske doklade). 1975: 14 točk; 1976: 20 točk; 1977: 24; 1978: 20; 1979: 28; 1909: 38; 1981: 44; 1982: v prvih 8 mesecih 34 točk. Porast točk draginjske doklade je treba na eni strani pripisati rastoči inflaciji, na drugi pa porastu absolutne vrednosti pokazatelja, ki povzroča pospešena gibanje poviškov. Ko je bil pokazatelj enak 100, je enoodstotni povišek zahteval eno točko draginjske doklade, sedaj pa ko je pokazatelj presegel 300, enoodstotni povišek zahteva tri točke draginjske doklade. V prvih dveh mesecih trimesečja (maj in junij) so bili poviški le nekaj nad 1 odst., toda v juliju so narasli na preko 1,5. Tu pridejo v poštev posebno podražitve prehrambenega blaga. Predstavniki »Confindustrie* trdijo, da bo zvišanje draginjske doklade za 13 točk naložilo industriji dodatno breme 1680 milijard lir. Če upoštevamo vseh 21 točk v veljavi od februarja dalje, potem bo znašala letošnja draginjska doklada že 6330 milijard lir. TRŽAŠKI DNEVNIK OB PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJE IZREDNE SEJE DEŽELNEGA SVETA V polnem teku pogajanja med strankami za premostitev politične krize na deželi Predstavništvo KD seje včeraj sestalo s komunisti - Tržaško pokrajinsko vodstvo KD polemično z laično-socialističnim polom - Danes seja tržaškega pokrajinskega sveta S politično krizo na deželi, 'ki jo je odprla krščanska demokracija kot odgovor na politične izbire laično - socialističnega pola v tržaških krajevnih upravah, se je odprla nova faza preverjanja med strankami. Kako so se stvari na političnem prizorišču v naši deželi pravzaprav zasukale, bomo najbolje vedeli jutri, ko se bo deželni svet spet sestal na izredni seji, da bi formalno sprejel na znanje odstop predsednika Comellija in z njim dejansko vsega odbora. To bo seveda priložnost, ko se bodo vse stranke javno in formalno izrekle o sedanji krizi ter o možnostih An perspektivah, da se čimprej in čimbolje najde tudi izhod iz nje. Krščanska demokracija, ki je z odprtjem krize prva reagirala na novonastali politični položaj na Tržaškem, se je tudi med prvimi lotila iskanja ustreznih rešitev za prebroditev te krize. Deželnemu tajniku Braidi in deželnima svetovalcema Turellu in Dominiciju je poverila nalogo, da organizirajo dvostranska srečanja z drugimi političnimi silami. O prvih stikih smo že poročali. Predvčerajšnjim so se namreč sestali s predstavniki Liste za Trst, včeraj pa se je predstavništvo KD sestalo s komunisti, ki so v prvi vrsti izrazili željo, da bi v naši deželi končno prišlo do sprememb v političnem sestavu deželne uprave in predvsem, da bi enkrat za vselej odpadli predsodki do komunistične partije. Danes bi morala biti na vrsti dvostranska srečanja s strankami Važno za delavce miljske ladjedelnice Sindikat kovinarjev FLM sporoča vsem delavcem bivše ladjedelnice Cantieri Alt© Adri-atico v Miljah, da je ministrstvo za delo te dni odobrilo veljavnost dopolnilne blagajne za razdobje od 10. maja do 6. novembra 1982. Vsled tega je zavod za socialno skrbstvo INPS posredoval filiali Tržaške hranilnice v Miljah spisek delavcev, ki imajo pravico do olajšav dopolnilne blagajne. Omenjeni delavci se torej od petka dalje lahko oglasijo pri o-kencih miljske filiale Tržaške hranilnice, kjer bodo prejeli, kar jim pripada po dopolnilni blagajni za razdobje maj -jilij 1982. laično - socialističnega pola, vendar ni še jasno, kako bodo ti stiki potekali, ker se novi zavezniki potegujejo, da bi na pogajanjih nastopali enotno in strnjeno. V teku včerajšnjega dne so se politični tajniki laično - socialističnega pola spet sestali ter ponovno potrdili veljavnost političnih sporazumov, do katerih je prišlo na Tržaškem. Na srečanju so tudi preverili in potrdili sličnost političnih gledanj in enotnost stališč ter se dogovorili za nadaljnje skupne nastope. Istočasno so pozvali krščansko demokracijo, naj ukrepa tako, da bi se politična kriza čimprej izravnala. S svoje strani je tržaško pokrajinsko vodstvo KD ostro odgovorilo ter označilo izjave laično - socialističnega pola za jalova opravičila, ki so le potrdila željo socialistov, da se povežejo z Listo za Trst in pahnejo krščansko demokracijo v podrejen položaj. V okviru sedanjih političnih preverjanj v naši deželi bo prav gotovo imel precejšnjo težo tudi vče- rajšnji predlog vsedržavnega tajnika KD De Mite glede oblikovanj krajevnih uprav. De Mita zagovarja tezo, da mora upravljivost v krajevnih organih sloneti na spoštovanju pravice, da upravlja tista stranka, ki je na volitvah dosegla relativno večino glasov, ter na principu izmeničnosti pri upravljanju, kar je najzgovornejši odraz resnične demokracije. Politično življenje v naših krajih bo danes poživila tudi seja tržaškega pokrajinskega sveta. Med drugim bo danes na vrsti ponovno glasovanje za izvolitev dveh odbornikov suplentov. Ker na zadnji seji kandidata, socialist Čok in melonar Dini, nista dosegla absolutne večine glasov, bodo morali za njuno izvolitev danes še enkrat glasovati. • V konferenčni dvorani centra za zdravljenje rakastih obolenj bo drevi, s pričetkom ob 21. uri, izredna skupščina zdravnikov vpisanih v zbornico zdravnikov. V veljavi varianta SRN NASTOPILI SO V CAGLIARIJU, NUORU, OLRII IN DRUGIH KRAJIH OTOKA o bivši Tovarni stroj« i turncja jFS «Stu ledi» po Sardiniji zadovoljila organizatorje, občinstvo in same člane folklornega ansambla Z objavo v deželnem uradnem vestniku štev. 71 z dne 31. julija, sta {»stala pravomočna odloka predsednika deželnega odbora, ki se nanašata na odobritev variant štev. 28 in 29 k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine. Gre za odloka, ki se med drugim nanašata na območje bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju. Na tem območju bo kakor znano postavila nov sedež zavarovalnica Lloyd Adriatico, del bivše tovarne pa bodo uredili v zeleno površino ter postavili na njej nekaj socialnih objektov. Urbanistična sekcija deželnega tehničnega odbora je varianti odobrila s priporočilom, naj se bolje uredijo dovozne ceste in naj se poskrbi, da se bodo napovedane zasebne in javne pobude na območju bivše tovarne uresničevale istočasno. 270 milijonov lir za turistične prireditve Deželna uprava je nakazala 270 milijonov lir 16 športno - turističnim organizacijam iz Furlanije - Julijske krajine za kritje stroškov pri organizaciji raznih prireditev doma in v tujini. Deželni prispevek bo delno kril stroške tudi za XX. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma v Trstu, vrsto folklornih prireditev na Goriškem in razne druge špartno-turistične pobude ■iiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiimiiiiiminiiimiiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiHmimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiin SKLEP UPRAVNEGA SVETA KONZORCIJA Pri uresničevanju centra za raziskave se bodo posvetovali s prebivalstvom Ustanovili so odbor, v katerem bodo tudi predstavniki dežele, pokrajine in občine - Skrbel naj bi za občasno izmenjavo informacij s predstavniki Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi Sredi julija je bila tržaška javnost seznanjena s par vrsticami v italijanskem dnevniku II Piccolo (slovenski tisk žal s tem ni bil neposredno seznanjen) o sklepu upravnega sveta Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, da imenuje poseben odbor za informacije in stike s Koordinacijskim odborom vzhodnokraških vasi. Vest je šla sredi počitniškega vzdušja skoraj mimo pozornosti širše javnosti, čeprav bi si zaslužila nekoliko več poudarka. Sklep upravnega sveta Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, ki naj bi zrastel na področju med Bani in Padričami, predstavlja navsezadnje pomemben korak na poti upoštevanja mnenj in zahtev krajevnega prebivalstva. Sklep je tudi prvi konkreten odgovor na dokument, ki ga je Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi razposlal 10. julija in v katerem je v bistvu še enkrat izražena zahteva, da mora biti slovenska narodnostna skupnost soudeležena pri realizaciji centra za raziskave. Imenovanje odbora za informacije in stike še zdaleč ni tisto, kar koordinacijski odbor in vsa naša skupnost zahtevata, to je neposredno vključitev predstavnika slovenskih organizacij v u-pravni svet Centra za raziskave, kakor tudi imenovanje slovenskih izvedencev in tistih, ki najbolje poznajo problematiko kraških vasi, v organe, ki so zacolženi za izdelavo širše raziskave. Kljub temu pa bo zadolženi za izdelavo širše raziskave. Kljub temu pa bo posebni odbor lahko pomemben organ pri izmenjavi informacij -.mnenj in predlogov med predstavniki konzorcija in predstavniki krajevnega prebivalstva, kot nam je včeraj dejal tudi sam predsednik konzorcija dr. Anzellotti, ki je tudi poudaril, da bo ta izmenjava informacij in mnenj služila v nadaljnjih Na gradu sv. Justa odprli razstavo o umetniškem obrtništvu v naši deželi Sinoči je bilo v podzemskih prostorih tržaškega gradu odprtje razstave »Umetniško obrtništvo v Furlaniji - Julijski krajini*. V pozdravnem nagovoru je komisar tržaške letoviščarske ustanove Santin poudaril. da je to le ena izmed pobud, ki težijo k ponovnemu ovrednotenju deželnega obrtništva. Podobno razstavo je vrsto let prirejala sesl.jan-ska letoviščarska ustanova, v Trstu pa je bila letos zanimiva pobuda ♦Mestieri in piazza*. Santin je še podčrtal, da predstavlja razstava na tržaškem gradu priložnost za soočanje med operaterji z različno kulturno tradicijo, kot so tržaški, goriški in videmski. Po kratkem pozdravu župana Cecovinija, .je spregovoril podpredsednik deželnega od bora De Carli. Le ta je poudaril predvsem dejstvo, da ne predstavlja umetniško obrtništvo obrobni pojav v sklopu obrtništva in da je umetniško obrtništvo ne le važno kot umetniška zvrst, ki se vedno bolj uveljavlja, pač pa ima tudi e konomski pomen, saj postaja vedno boli tudi turistična privlačnost. Na razstavi je prisotnih s svojimi izdelki 19 umetnikov-obrtnikov. Šestnajst je posameznikov, ki se u-kvarjajo z najrazličnejšimi obrtmi, trije pa so predstavniki obrtniških šol (čipkarske v Gorici, mozaikov v Spilimbergu in nožev v Maniagu). Kot je dejal koordinator razstave Milič, sta tu prisotni dve veliki šoli: furlanska, ki se naslanja na tradicijo antičnega furlanskega obrtništva, in pa tržaška ki io pred stavi ja nova generacija v glavnem mladih obrtnikov in ki ne izhaja iz nekdanje tradicionalne tržaške obrtniške šole. ki se je ukvarjala z notranjo opremo ladij in ki le odražala neki »mednarodni okus», boli kot lokalnega. Predmeti, ki so razstavljeni v podzemlju tržaškega gradu, pa dokazujejo tudi. da je razlikovanje med «višjo» in »nižjo* umetnostjo že prav gotovo neumest no, saj so to prave umetnine, ki jih lahko primerjamo stvaritvam kiparjev ali slikarjev. Med razstavljala so taki, ki obdelujejo les, kovine, tkanine, kamen. Iz teh enostavnih prvin pa izdelujejo prekrasne violine, skulpture, reliefe, ogrlice, slike, prte, pohištvo in vsakovrstne druge predmete. Med devetnajstimi obrtniki-umetniki, ki so jih izbrali po stro gi selekciji, sta tudi Slovenca Albert in Bogomila Doljak iz Nabre žine, ki razstavljata, poleg tradicionalne kraške skrinje, tudi nekaj u-metnin v lesu, ki pričajo o visoki umetniški dovršenosti njune obrti. Predmeti, ki jih predstavljata Do ljakova, so med najbolj zanimivimi na celi razstavi, saj so nekakšen vezni člen med tradicionalnim umetniškim obrtništvom, ki ima več sto let stare vzorce, in modernim, ki išče nove poti in oblike, (mo) Sposodil si je avto in Izginil z njim Agenti letečega oddelka so prijavili kanadskega državljana Branka Goyevica, ki je preteklega 13. julija najel pri avtomobilskem servi su Maggiore avto ritmo z obljubo, da ga drugi dan vrne. Za uslugo je plačal vnaprej 150 tisoč lir. Za servis pa je to bila pasja usluga, saj se Goyevic od takrat sploh ni več javil. Osebje družbe Maggiore je tako kvantificiralo škodo: osem milijonov in pol lir za avto, 700 ti-lir pa za najem vozila. fazah uresničevanja Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, oziroma pri dejanskem izvajanju po-drobnostnih načrtov, ki so še v fazi proučevanja. Odbor bodo sestavljali predsednik konzorcija dr. Fulvio Anzellotti, deželni odbornik Dario Rinaldi in dr. Drago Milič. Namen upravnega sveta konzorcija je, da bi v odbor imenovali svoja predstavnika tudi tržaška občinska in pokrajinska uprava, kajti upravni svet smatra, kot nam je dejal dr. Anzellotti, da sodijo nekatere zahteve Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi v pristojnost krajevnih uprav in ne konzorcija, zaradi česar je neobhodno potreb;, no, da pri izmenjavi informacij o problemih, ki zadevajo uresničeva nje raziskovalnega centra, sodelujejo tudi predstavniki občine in pokrajine. Odbor torej še ni popoln in bo verjetno minilo še nekaj časa, preden bosta pred kratkim izvoljeni krajevni upravi določili svoje predstavnike, kljub temu pa so okvirno že določili za konec meseca prvo srečanje tega odbora s Koordinacijskim odborom vzhodnokraških vasi. kajti na vseh plakatih je bilo na kratko zapisano «Stu ledi - Slove-nia». Večjih problemov o zemljepisni legi Trsta in njegovi državni pripadnosti si organizatorji niso postavljali, tudi se niso pretirano čudili, da govorijo «Jugoslovani» tekočo italijanščino. iilliiiiltiiimimiiiiiiiMMiiiiiiMiiiiiiMHmuummniiiiiiiiiiiimiiiiMimmiiMmimiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiHiiiitii S SEJE DEŽELNE KOMISIJE ZA KULTURO Manj razpoložljivih sredstev tudi za kulturne dejavnosti Komisija ni odobrila prošenj nekaterih slovenskih organizacij za priznanje statusa ustanov s posebno kulturno vlogo v deželi Rogat kulturni spored v Devinu Poletje v Devinu pomeni med drugim priložnost za obisk prijetnih kulturnih prireditev in večerov. Med drugim je ob sredah in sobotah možno obiskati stari grad, v ponedeljkih pa so v njem zvečer na programu recitali Rilkejeve poezije. Včeraj in danes je na programu tekmovanje v jadranju na deskah. 18. t.m. je na sporedu večerni koncert in sicer v bližini pristanišča. 22. avgusta bo cVogada mat at, to je sprevod okinčanih čolnov in o-šemljenih čolnarjev. 25. avgusta bo zadnji koncert ob sončnem zatonu v devinskem portiču. 30. avgusta bodo obalo spremenili v nočni lokal, pel bo znani italijanski kabaretni pevec. 12. septembra pa bo v Devinu resnično zanimivo tekmovanje in sicer tekmovanje z zmaji (gre za navadne, stare zmaje). soč OBSEŽNA POLICIJSKA AKCIJA V KORIST KUPCEV V raznih tržaških trgovinah zaplenili tiitisoč kavbojk s ponarejeno znamko Devet trgovcev prijavljenih - Gre predvsem za jeanse znamke LevTs strauss, Fiorucci, Carrera in Super rille ■ Prodajali so jih v trgovinah, ki jih jugoslovanski kupci nujraje obiščejo Zapletena enačba se je srečno razrešila: po osemdnevnem gostovanju tržaške folklorne skupine «Stu ledi» po Sardiniji so bili namreč z ansamblom zadovoljni organizatorji in gledalci, člani ansambla pa prav tako s pobudniki in ostalimi nastopajočimi skupinami. Ocena ni suhoparna, prej pohvalna, posebno če upoštevamo vse neznanke, ki so spremljale, za dosedanjo umetniško pot tržaške skupine, enkraten podvig. Vse do zaključka turneje nastopajočim ni bilo do kraja jasno, kakšnega obsega je pobuda in kakšno vlogo je vsakemu posamezniku ali skupini namenil organizator. Po drugi strani pa je tudi organizator večkrat «kupil mačka v Žaklju» in imel pri tem tveganem podvigu dokaj srečno roko. Zato pred opisom sardinjskega gostovanja tržaške folklorne skupine še nekaj besed o vabilu in organizatorjih. «Stu ledh je na Sardinijo povabila organizacija «Un’iscola sar-da>, ki se zavzema za uveljavitev samostojne identitete, vsaj s kulturnega vidika, tega, čemur lahko rečemo sardinjska specifičnost. Organizacija je pri tem izbrala dve poti: ovrednotenje domačega ljudskega izročila, ki je na Sardiniji posebej bogato, in pa reševanje težkih socialnih vprašanj, kot je na primer precej množično bolehanje za talasemijo. Prizadevanja nekako idealno združuje pobuda «Sa ferula» (to je ime tipične zdravilne sardinjske rastline): pod istim naslovom so namreč organizirali strokovna srečanja o :falasemiji, konec julija pa drugo mednarodno srečanje o ljudskem izročilu. Tega dela srečanja, ki je i--melo podnaslov «osem dni, osem mest*, se je udeležila tudi tržaška skupina «Stu ledh. Organizatorji so jo sicer uvrstili med tuje skupine, POSKUSIH SO PRITIHOTAPITI 1140 KG HAŠIŠA 39 let ječe za mednarodno tolpo tihotapcev z mamili Od 13 obsojenih bo verjetno le eden prestal kazen, ostali so še na prostosti Celotna akcija, ki je privedla do razkrinkanja mednarodne tolpe tihotapcev z mamili, se je začela 6. marca lani, ko so italijanski policijski organi in finančni stražniki po predhodnem obvestilu italijanskega notranjega ministrstva prišli na sled tovornjaku - hladilniku TIR kuvajtske registracije, v katerem so sumili, da je skrita večja količina mamila. Tovornjak (v njem sta se peljala Karam in Saidi) so policisti pri Križu ustavili in po temeljitem pregledu odkrili pod streho hladilnika mamilo: 1140 kilogramov hašiša, kar je bila dotlej po količini kar druga največja zaplemba mamila v državi. Karamu in Saidiju so sodili že konec marca letos. Sodišče ju je obsodilo na tri leta ječe, dve leti zapora pa jima je istočasno izbrisalo. Medtem se je preiskava o tolpi z mamili nadaljevala: organi pregona so u-speli ugotovili istovetnost še 13 članov organizacije, le eden od teh, Anglež Pieters Reinoldus, pa je padel v njihove mreže. Sodišče je včeraj dosodilo vsakemu od trinajstih po 3 leta ječe in 15 milijonov lir globe, Karama in Saidija pa je oprostilo, Sicer pa je bilo splošno ozračje izredno lagodno brez vsakršne organizacijske napetosti ali mrzlično-sti, zato pa so se nastopajoče skupine dodobra načakale. Drugače verjetno organizatorji ne bi zmogli naloge, da ob isti uri osem zaporednih večerov v osmih centrih nudijo pre- Včeraj se je ponovno sestala deželna komisija za kulturo, ki jo predvideva deželni zakon. Komisija ima posvetovalno funkcijo, sestavljajo pa jo predstavniki javnih in kulturnih ustanov iz dežele Furlanije - Julijske krajine, med njimi sta tudi dva predstavnika slovenskih kulturnih organizacij. Komisija je bila imenovana nedolgo od tega, vendar je imela ž več sestankov, na katerih je med drugim razpravljala o dodelitvi sredstev kulturnim ustanovam deželnega značaja in pa za posebne kulturne pobude. Mimo posameznih številk, na„ zapišemo, da bodo vsote, ki jih je komisija dodelila tudi glede na pokrajinsko razdeljenost naše dežele, manjše od vsot, ki so bile prejšnje leto namenjene kulturnim dejavnostim, čeprav je treba zapisati, da ima komisija le določene kompetence in ne razpravlja o vseh kulturnih dejavnostih, ki lahko računajo na deželno podporo. Ostaja pa dejstvo, da bodo kriza in z njo vedno bolj omejeni deželni proračuni prizadeli tudi kulturno dejavnost, treba je namreč pripomniti, da tudi pokrajine in občine krčijo svoje bilance. Poleg tega dejstva, naj zapišemo še drugo, ki se neposredno tiče nas Slovencev. Komisija je namreč razpravljala o prošnjah Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Slovenske prosvete in Študijskega centra Nediža v Špetru Slovenov, da bi o-menjene kulturne organizacije dobile deželno priznanje kot ustanove s posebno kulturno vlogo na deželni ravni. Komisija prošenj ni odobrila, odobrila pa je tovrstni prošnji Inštituta za mitelevropska kulturna srečanja iz Gorice in pa Centra za kulturne pobude iz Pordenona. Tu moramo pripomniti, da omenjene slovenske kulturne in znanstvene organizacije prav gotovo opravljajo delo deželne važnosti in da si zato zaslužijo tudi uradno priznanje. cej kvalitetne folklorno - zabavni nastope z dodatno obremenitvijo, M v Cagliariju priredijo dva zelo zon-tevna večera. Pri tem je treba upoštevati, da so vse skupine kroz^ ter nastopale vsak večer nekje aruj-je, tako da je organizator moro razmestiti približno 2.800 nastopa-jočih. Tržaška folklorna skupina, ki se je od večera na večer borila za sv jo manjšinsko pripadnost in itahp"' sko državljanstvo (pa čeprav J* predhodno organizatorju poslala sve ženj podatkov o skupini in ujem članih, ki pa so ostali v Cagliariju je gostovanje začela v Nuoru, kj je nastopila 24. julija. Potem P« * se nastopi zvrstili vsak večer r tem vrstnem redu: turistično sreo šče Olbia, mali kraj Putzu Idu " zahodni obali, mestece Teulada na jugu, kraj Santadi blizu me> Carbonia, turistični center V"®'!, mius pri Cagliariju, glavno uies Sardinije in končno še zadnj' stop v približno petnajst kilomeu oddaljenem San Sperate. . S tržaško skupino so stalno tMs. pali *Sbandieratori li 4 distretm mesta Cava dei Tirreni v Kamj> niji, menjevale pa so se d°. fl folklorne skupine. Vse gostuj", skupine so namreč potovale « ” .. ni abinaciji, samo v Cagliariju P nastopalo več skupin, približno set na večer. Dejansko je sCPrn^jjo glavnem mestu imela organizm-J v rokah «Un’iscola sarda», medLa. ko so po drugih krajih prevzele K jevne uprave in pa lokalni kT0‘,± predvsem «Pro loco». V manj centrih so tudi pod klobukom * ferulav združili razne krajevne P1 reditve, od poletnih kulturnih V** rov do vaških praznikov. Zato so sKupine na primer en čer nastopile v starem grškem fiteatru, naslednji večer pa na : stranem športnem igrišču, kjer prej nagradili najboljše pridel ce breskev. Nastopajoči so se krat težko prilagodili na tako P® lične okvire in priložnosti, venjjg. pa je v glavnem občinstvo vse stope izredno toplo sprejelo. ^ Posebnega pomena je sevedBfL nastop v Cagliariju: v izredno opremljenem starem letnem ff‘ lišču je tržaška skupina nastop v petek, 30. julija. Petkovo m botno prireditev je snemala itow ska televizija, povezoval pa J? T Gianni Mina. Vsaka skupina J® * ^ la na voljo le nekaj minut, taKO je tržaška izvedla splet plešo Slovenske Istre, medtem ko Je -a. ge večere navadno plesala še v ške, gorenjske in štajerske. ^ Petkov nastop je bil dejansko di uradna predstavitev osream organizatorjem, ob medsebojni . hvali pa še priložnost za dogo? o nadaljnjih oblikah sodelovanjj illllIllUlIHIIIIIlllMllllllllllimilHHIIIIMIIIIIIIIMIHlMIIIIHIIIIMIIlilHHIIIIMtlllllllHIIIIIMHIIIIIIIMIIIIMHHIHIMIinillHl1 PROMET NA MEJI Z JUGOSLAVIJO V juliju močan porast obiska z onstran meje Število prehodov prebivalcev % sosednega obmejnega pasu *® je povečalo kar za 60% - Tudi mednarodni promet narašča Tržaško kazensko sodišče (predsednik Brenči, tožilec Drigani) je včeraj obsodilo 13 tujih državljanov na skupno 39 let zaporne kazni in 420 milijonov lir globe zaradi tihotapstva mamil. Od vseh obsojenih — v večini so bili libanonski, jordanski in sirski državljani — pa bo odsedel v italijanskih zaporih vso kazen verjetno le Anglež Pieters Reinoldus, ki je skupaj z dvema Libanoncema, 34-letnim Louisom Mikhae-lom Karamom in prav toliko starim Emilom Assafom Saidijem (oba so oprostili) sledil včerajšnji obravnavi. Preostalim 12 obsojencem policijski organi namreč še niso prišli na sled. tmamm ~ :c?. i »ji Z včerajšnjega odprtja razstave deželne umetniike obrti Z valom jugoslovanskih obiskovalcev, ki jih še vedno najbolj mikajo kavbojke, se je v našem mestu razcvetela tudi nadvse dobičkonosna trgovina s »ponarejenimi* jeansi. Kupcem ni vseeno, če so znamke «Le-vi's», »Fiorucci* ali »The best*. Prve so cenjene, zanje odštejejo tudi dva ali tri desettisočake, za druge pa se večinoma ne zmenijo. No, nekateri »prebrisani* trgovci so to preferenčno željo izkoristili v svoj prid. Navadnim, nepatentiranim kavbojkam, so nalepili levisove, fioruc-cijeve in carrerove znamke in jeansi so postali na mah za petnajst ali dvajset tisoč lir dražji. Umazani posel, ki sicer ni več novost, so agenti tržaškega letečega oddelka pod vodstvom marešalov Scozzaia in Cernaza ponovno odkrili pred dnevi. V raznih tržaških trgovinah in skladiščih so zaplenili o-krog tri tisoč »ponarejenih* kavbojk in jopičev, vse v vrednosti več desetin milijonov lir. Še največ je bilo znamk «Levi’s», sledijo pa »Carre- ra*, »Fiorucci* in »Super rifle*. Prodajali so jih v naslednjih trgovinah: »Ara shop», Ul. Ghega, last Ennia Vittoria, »Marisa*, Ul. Cellini 3, isti lastnik, «Wanted», Trg Novega sv. Antona 2, last Marie De Filippo por. Ditto, «Mary Pucci*, Ul. S. Nicolč 13, ista lastnica, «Maren», Ul. Marti-ri della Liberta 5, Marie Vittoria por. Nunziato in v trgovini Gian-carla De Rosa, Ul. Martiri della Liberta 18. Agenti so ugotovili, da je v trgovanje vpletenih več trgovcev ki živijo v Trstu, doma pa so iz o-kolice Neaplja. Med njimi izstopajo v prvi vrsti bratje Giuseppe, Salva-tore in Andrea Ditto V Trstu je ta skupina, ki ima tesne stike s kriminalnimi tolpami iz Kampanije, ustanovila mrežo kratkotrajnih družb, s katerimi je globoko posegla v lokalno tkivo prodajalcev na drobno. Pod legalnim i-menom pa se skrivajo lopovi tipi, za katere je ponarejanje, tihotapstvo, prekupčevanje in izigravanje italijanskih davčnih zakonov glavna «o- brt*. Pred sodniki se bo moralo braniti zaradi preprodaje ponarejenih proizvodov in drugih prekrškov devet oseb. Razen neke prodajalke, ki je vodila posle v trgovini v Ul. Cellini, so vsi priseljeni trgovci. V mrežo so med to operacijo, s katero je hotela policija braniti v prvi vrsti interese kupcev, padli še trije tuji državljani. Poljaka Mareka Duka, Avstrijca Radina Urbana in Izraelca Benjamina Singerja so agenti zasačili na tovornjaku, s katerim so prevažali veliko parov kavbojk s ponarejenimi znamkami. Singer je priznal, da so mu jih odposlali iz Neaplja, kjer jih je bil naročil po šest tisoč lir za par. Na koncu pa še vprašanje, ki verjetno sedaj žuli bralce: kako ugo toviti «pristnost» kavbojk? Gre za malenkosti, ki jih nevajeno oko težko opazi, kot so n.pr. zadrga, ki je pri originalnih hlačah všita do zadnjega zoba, ali žepi. Pri originalnih so prednji zelo globoki, zadnji pa obšiti z dvojnim šivom. Prodajalko časopisov so okradli za več milijonov lir Včeraj ob 14.30 je Maria Flego, lastnica kioska s časopisi na vogalu med Ul. Battisti in Ul. Rismon-do, poklicala policijo, ker je z zaprepadenostjo ugotovila, da ji je nekdo ukradel iz kioska torbico, v kateri je hranila šest milijonov in pol lir v gotovini, dve čekovni knjižici na prinositelja ter več zlatih in dragocenih predmetov. Takoj je osumila mladega jugoslovanskega državljana, ki jo je malo prej skozi vrata utice (in ne skozi odprtino) zaprosil za vodnik Trsta. Ženska mu je obrnila hrbet, vzela iz police vodnik in mu ga izročila. Ko je že bil daleč, je opazila, da torbice ni več. Mladeniča so agenti čez uro izsledili in priprli. Pri sebi pa ni imel, poleg dinarjev in sto tisoč lir, ničesar. CEESlSSjSHHB V počastitev spomina nepozabne mame Elvire ob prvi obletnici njene smrti, daruje Jože Koren z družino 25.000 lir za ŠZ »Bor* in 25.000 lir za ŠZ »Jadran*. Turistični promet na meji med I-talijo in Jugoslavijo na območju tržaške pokrajine je v preteklem juliju ponovno znatno narastel v primeri s prometom v ustreznem razdobju lani. Zanimivo je, da je pri tem posebno narastla komponenta, ki jo predstavljajo prebivalci s sosednega obmejnega območja, ki prihajajo na Tržaško z obmejno prepustnico. Iz podatkov, ki jih je pravkar objavila tržaška mejna policija, dobimo za pretekli julij naslednjo sliko: celoten promet (s potnimi listi in prepustnicami) je letos dosegel 2 milijona 800.431 prehodov ter je bil za 10,58 odst. večji kakor v juliju lanskega leta (2,532.396 prehodov). V mednarodnem prometu so mejni organi zabeležili 2,011.059 prehodov (kar je za 7,01 odst. več kot lani, ko je mejo prestopilo 1,879.311 P kov). Od tega prometa je na »»"Cjj ske državljane odpadlo sK ^ 497.459 prehodov ali 4,71 odst-kot v lanskem juliju (475.064 dov), na tujce pa 1,513.600 pretl (+7,78 odst. v primeri z lans^ ffi tom, ko je čez mejo stopilo Lw’' tujcev)’ . jr Maloobmejni promet pa je v ti narastel od lanskih 653-08» . 789.372 prehodov, kar pomeni nev^ dek za 20,68 odst. Toda medten'y. se je promet pri italijanskih ljanih povečal le za 4,72 odst., ** cer od lanskih 463.569 na 485.469' fjjj, hodov, je promet pri jugoslova" $ državljanih poskočil kar za odst., in sicer od lanskih 189.5* 303.913 prehodov. Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni zapustila naša draga FRANČIŠKA TERČON (Fani) Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. avgusta, ob 13.30 i* mrtvašnice bolnišnice v Tržiču v nabrežinsko cerkev. Žalujoči: sin Franko, brata Pra' njo in Alfonz ter drugo sorodstv® Nabrežina, 5. avgusta 1982 Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono JOSIP ČURMAN Pogreb pokojnika bo jutri, 6. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnic* glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljuncu. Žalostno vest sporočajo: žena Marij*’ sin Marjo in hči Ana z družinama ter drugo sorodstvo Boljunec, Zabrežec, Portorož, 5. avgusta 1982 Izleti Sekcija KPI - Križ obvešča vse iz-etmke, da je zbirališče za izlet v 7'1Jev, Moskvo in Leningrad v ne-“ello, 8. avgusta, ob 6. uri (zjutraj) a “tališču v Ronkah. Priporoča-»o točnost. Združenje Union Podlonjer - Sv. Van Priredi enodnevni izlet dne 15. vgusta v Škocjanske jame in na Vij- v Lipič0- Informacije v Ul. aldirivo 30, II nadstropje. Vpiso-r*nie,v torek- danes in prihodnji ■ °d 17. do 19. ure. Telefon «i59 aU 732858. j ?ovte ‘ Kolonkovec sporoča, bo izlet v bolnico Franjo 22. avgusta 1982. planinsko društvo Koper 01 na plet od 14. do 22. avgusta a purmitor v črni gori. Odhod bo Ti, SOoot°, 14. 8. ob 6. uri izpred Ukmarjevega trga v Kopru. Cena mij- za °drasle je 2.000,N.din, za adm° pa 1.000 N.din. Obvezno je Predplačilo v višini j 500 N de ob 21.07 in zatone ob 6.01. Jutri, PETEK, 6. avgusta VLASTA J* 'čeraj: najvišja temperatu-stopinj, najnižja 22, ob 18. uri st-,. Pinje, zračni tlak 1013 mb u-zah^j11'- veter 18 km na uro jugo-panik, vlaga 67-odstotna, nebo ti, Dacen°. morje mirno, tempera-a morja 24,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Eli, n SE: Luka Kocjančič, Ama uuber, Elisa Ladu, Andrea t;. Giada Fragiacomo in Mat- irnmresan- D|.."®LI SO: 51 letna Eleonora ci r° Por. Vanzetto, 73-letna Emma lptt!man' k letni Claudio Giorgi. 82-cC Agatino Bulla, 73-letni Nicolo 48.1 T0?2’ ^Hetni Giuseppe Curman, . 1 Aldo Platzer, 72-letni Gre-Catm ^otto ™ Vl-lctni Gaetano °nevna služba lekarn (Od 8.30 do 20.30) ta ? ? Italia 14- Ul. Giulia 14. Er-M.i ‘ Anna 10, Lonjerska cesta 172, (ort « olna' Gol junec. Tfjs-JO do 13.00 in od 16.00 do 20.30) m„Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA služba lekarn n, (od 20.30 dalje) brežf 801,11100 4, Trg Liberta 6, Na-‘ma, Boljunec. d lekarne v okolici .PUlJUnec; tel 228-124; Bazovica: p\ 226-165; Opčine: tel 211001;, ZgoS: tel 225-141; Božje polje jSPbm: tel. 225-596; Nabrežina: tel Sesljan: tel. 209-197; _Ža.v|je: ^avstvena DEŽURNA SLUŽBA tei 7V)3. služba od 21. do 8. ure 21 predpraznična od 14. do ■ ure in praznična od 8. do 20 e- tel 68-441 Gledališča Jutri ob 20.30 premiera Strausove operete »Valčkov sen*. Kino Ariston 21.15 «Un lupo mannaro a-mericano a Londra». Jenny Agut-ter, David Naughton. Eden 18.00 «11 furore della Cina col-pisce ancora*. Bruce Lee. Ritz Zaprto za počitnice. Grattaeielo 17.00 21.00 «Via col ven to*. C. Gable, V. Leight, L. Ho-ward, O. De Havilland. Fenice Zaprto za počitnice. Nazionale 16.00 «Alpha blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Frankestein junior*. M. Feldman. J. Wilder. Filodrammatico 15.00 «1 porno amo-ri». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aiirora 17.30 «Taxi driver*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Crislallo Zaprto za počitnice Moderno 17.00—21.45 «Star Treck». Capitol 17.00 «Assassinio allo spec-chio». Lumiere Zaprto za počitnice. Radio 15.30 «Super pomo action*. Prppnvedan mladini pod 18 letom. Šolske vesti Šolsko skrbništvo sporoča, da 10 avgusta letos zapade rok za vlaga nje prošenj na šolskem skrbništvu za vključitev v posebni seznam su-plentov v šolskem letu 1982-83 in 1983 84. Tržaško tajništvo sindikata slovenske šole obvešča, vse zainteresirane učitelje, da je na skrbništvu in vseh didaktičnih ravnateljstvih na ogled ministrska okrožnica št. 4015 z dne 22 7. 1982, ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenih učiteljev. Sindikat slovenske šole • tajništvo Trst obvešča, da je na ogled na skrbništvu in na vseh didaktičnih ravnateljstvih ministrska okrožnica št 215. ki obravnava vključevanje v stalež lemo poverjenega učnega osebja državnih otroških vrtcev. Razna obvestila Zveza borcev - Bojunec priredi od 7. do 15. avgusta »Partizanski poletni praznik». Zveza vojnih invalidov NOV obvešča svoje člane, da bo od 9. do 13. avgusta pisarna zaprta, nato pa bo do 31. avgusta odprta samo v jutranjih urah. VZPI - ANPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bosta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega počitka. V Mačkoljah slavita danes 20-letnico poroke JOLANDA" in LUCIANO PIERI Še mnogo zdravih ' srečnih skupnih let jima želita hči Ful-via in sin Renzo RADIO - CB FOTO • VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY TRST — Pasaža Fenice 8 • Tel. 732-897 Bruno Cleva lin por t Export Uradni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino m Jugoslavijo za flipper in video • igre ZACCARIA (Bologna — Italy) TRST UL. SLATAPER 22 TEL. 040/750291 — Flipper — Video - igre — Juke box — Nadomestni deli Obvestilo KZ kontovelskim razlaščencem KZ bo na razpolago kontovelskim razlaščencem v prostorih dvorane Gospodarske zadruge na Kontovelu danes (četrtek, 5. avgusta), od 17. ure do 19.30 za sestavljanje raznih dokumentov, ki jih zahteva ustanova ANAS v zvezi z razlastitvenim postopkom za gradnjo hitre ceste. Zainteresirane vabimo, naj prinesejo s seboj potrebno dokumentacijo (ugotovitev stanja zemljišča — stato di consistenza, ponudba ANAS). Letos nekoliko kasnejše odprtje otroških vrtcev v nabrežinski občini Občinska uprava Devin - Nabrežine je sklenila, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih pričel letos kasneje, :n sicer ob začetku šolskega leta obvezne šole, tako da omogoči učnemu osebju vrtcev, ki jih sama upravlja, udeležbo na izpopolnjevalnih tečajih, in tako da se u-tegne dovršiti ureditev nove centralizirane kuhinje, ki bi z novim šolskim letom morala začeti delovati. Obvestilo Primorskega dnevnika Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male ogla se. čestitke, raznovrstna obvestila. darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedei e) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli. Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 22.00) Prosimo za razumevanje. IZ ANALIZE GOSPODARSTVA NA GORIŠKEM Tudi v kmetijstvu precej možnosti za odpiranje novih delovnih mest V tej dejavnosti naj bi se vsako leto zaposlilo okrog 100 oseb - Izhodišče: kmetijskim proizvajalcem zajamčiti varnost in razmeroma višje dohodke - Študija prof. Freya MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 4. 8. 1982 Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Nemška marka Avstrijski 'šiling"' Švedska krona Debeli dinar ‘ Drobni dinar 1.350,-1.070,— 650.-150,— 203,— 496.— 194.-25.-2.360.— 554.— 77.— 215.— 23. —' 24. - Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica Mali oglasi telefon (040) 7946 72 KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV. Telefon 040/743784. PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850. PRODAM malo rabljen otroški voziček. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/228562. PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U-godna cena. Zainteresirani naj telefonirajo na št. (0481) 84495 -Elijana). MOŠKI z ugodnimi življenjskimi pogoji in resnimi nameni išče žensko staro približno 50 let, srednje postave, brez obveznosti za skupno življenje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6. pod šifro < Črnolasa* IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Novi urad*. KOZMETIČNI salon Ružiča v Bo-ljuncu tel. 040/228313 obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od 7. avgusta do 1. septembra. ŠTUDENTKA išče kakršnokoli zaposlitev septembra in oktobra — po možnosti poldnevno. Telefon 040/ 231946. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Toči črno in belo vino. IŠČEM knjige za 1. razred nižje srednje šole. Tel. (040)51-419. PRODAM avto znamke 112 junior pu ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 040/229224. PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/774581, Že kar nekaj let stalno razpravljamo o gospodarski krizi, o tem, kako se splošne razmere v gospodarstvu zaostrujejo, o nujnih ukrepih, da se nazadovanje zaustavi ali vsaj omeji. Žal pa je načrtov, kaj storiti, bolj malo. Tudi na področju gospodarstva namreč velja stara in preizkušena modrost, da je za kakršnokoli diagnozo treba najprej poznati dejansko stanje in bolezenske znake pacienta, pa tudi razloge, ki so k takemu stanju pripomogli. Žal smo v preteklosti prav to področje preveč zanemarili. Zdaj se stvari spreminjajo in zato je poskrbela goriška trgovinska zbornica, ki je poverila ustanovi CERES izdelavo posebne študije o gospodarstvu v pokrajini z analizo stanja v različnih gospo darskih dejavnostih ter perspektivami zaposlovanja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Študijo je pripravil prof. dr. Luigi Frey, z nekaterimi sodelavci. Prve ugotovitve je profesor posredoval predstavnikom trgovinske zbornice in gospodarstvenikom ter politikom že letos spomladi, te dni pa je bilo zbrano gradivo in tudi objavljeno v publikaciji iz katere povzemamo nekaj najpomembnejših ugotovitev, predvsem pa, da bi se dalo s hitrimi in ustreznimi ukrepi zaustaviti gospodarsko recesijo in predvsem padec zaposlitvene ravni. Skoraj 100 strani obsegajoča študija prinaša vrsto podrobnih analiz z različnih dejavnosti gospodarstva pa tudi napotke in smernice, ki naj bi jih upoštevali predvsem upravitelji pa tudi gospodarstveniki pri bodočem uravnavanju gospodarskega in družbenega razvoja ter pri prostorskem načrtovanju. Posebno pozornost avtor študije, prof. Frey, namenja kmetijstvu, ki sicer sodi po številu zaposlenih med manj pomembne dejavnosti v sklopu gospodarstva na Goriškem, ki pa še zmeraj nudi precejšnje možnosti odpiranja novih delovnih mest in razmeroma precejšnjo gotovost tistim. ki se s to dejavnostjo ukvarja- j°. . , V primerjavi z drugimi dejavnostmi, kjer je bilo v zadnjem obdobju opaziti občutno zmanjšanje števila zaposlenih, je v kmetijstvu prišlo do nekakšne stabilizacije, z malenkostnimi odkloni. Kar pa je še pomembnejše, po Freyevem mnenju, so precejšnje možnosti za odpiranje novih delovnih mest. V kmetijstvu naj bi se po predvidevanjih v prihodnjih letih zaposlilo po okrog 100 oseb. To v kolikor se bodo koristno izrabile vse možnosti pospeševanja kmetijske dejavnosti, v kolikor se bo s priniemimi ukfgfii zagotovilo neposrednim proizvajalcem višji dohodek za vloženi trud in se jim bo tudi z u-streznimi urbanističnimi izbirami, z vinkulacijo kmetijsko najbolj zanimivih površin, omogočilo tudi daljno-ročno načrtovanje in jamstvo, da jim zemljišča ne bodo odvzeta v korist industrije, oziroma gradnje različnih infrastruktur. Prventvena panoga v kmetijstvu ostaja še vedno vinogradništvo, vendar bo treba tudi tu ukreniti še marsikaj, predvsem na račun povečanja pridelka. V nižinskem svetu ostajata zanimivi panogi živinoreja in vrtnarstvo. Vendar bi kazalo proizvodnjo organizirati drugače, mimo tradicionalnih oblik, predvsem s podpiranjem združevanja na zadružni o-snovi. Eno od osnovnih izhodišč za poživitev kmetijstva pa je v prizadevanjih, kako prebivalstvu, ki vztraja na zemlji, zagotoviti višji dohodek. Precej višji od dosedanjega. To so, ugotovitve in napotki strokovnjakov. Bodo ostali samo mrtva črka na papirju? O položaju v kriznih podjetjih Sestanek med sindikati in deželnim odbornikom De Carlijem Na deželnem odborništvu za industrijo je bilo v torek srečanje med odbornikom De Carlijem, predstav- niki Friulie, delegacijo deželne in pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, delegacije tovarniških svetov treh kriznih podjetij na Goriškem - TEC Friuli, podgorske tekstilne tovarne in Detroit. Na sestanku so proučili položaj v vsakem od omenjenih podjetij. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila sindikalne federacije, je razrešitev krize najbližja v podgorski tovarni, čeprav bo treba rešiti še nekaj neskladij med stališči lastnikov in podjetnikov, ki se zanimajo za odkup in obnovitev proizvodnje. Odbornik De Carli je obljubil tudi javno finansiranje za obnovitev proizvodnje v nekaterih obratih o-menjene tovarne, kar naj bi se zgodilo v razmeroma kratkem času. Bolj zapleten je položaj v tržiški tovarni Detroit in v krminskem podjetju TEC Friuli. Na sestanku so se domenili, da se bodo delegacije spet sestale čez mesec dni. Predstavniki sindikalne federacije so posebej poudarili, da politična kriza na deželi ne bi smela vplivati na izvajanje s strani dežele sprejetih obveznosti. NiiiiiiiinmiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiimntfiniiiiiM* Krompir pa tak ZASTOPALI BODO NAŠO POKRAJINO Vinogradniki s Krminskega na vinskem sejmu v Ljubljani Lani so krmmska vina na tej prireditvi žela izjemni uspeh z osvojitvijo svetovnega naslova Krminski vinogradniki bodo tudi letos prisotni na Mednarodnem vinskem sejmu, ki bo na ljubljanskem razstavišču meseca septembra. S tem želijo potrditi koristnost sodelovanja na tej pomembni prireditvi in, če je mogoče, ponoviti lanski izjemni uspeh, ko so na ljubljanskem vinskem sejmu podelili vinu s krminskega področja svetovni naslov, tj. priznanje, ki ga nobeno vino iz Italije ni prejelo v Ljubljani že 27 let. O udeležbi vinogradnikov z Goriškega na vinskem sejmu je bil govor na seji stalne pokrajinske komisije za izvajanje osimskih sporazumov. ki je bila v prejšnjih dneh pod predsedstvom svetovalca Po-letta. Seje so se udeležili tudi predstavniki pokrajinskega odbora, občinskega odbora v Krminu, briške gorske skupnosti in krminskih vinogradnikov. Vsi so se strinjali v oceni, da je sodelovanje na vinskem sejmu velikega pomena za valorizacijo kr-minske proizvodnje in da bi morali po dosedanjih uspešnih izkušnjah razširiti sodelovanje tudi na podobne prireditve v Avstriji in Nemčiji, kjer ima vinsko tržišče še precejšnje razvojne perspektive. Ugotovili so, da je vinogradništvo eden poglavitnih virov dohodkov na Krminskem. Zaradi tega je potrebno to dejavnost valorizirati in pro-pagandirati krajevno proizvodnjo tako na vsedržavni in mednarodni, kot tudi na krajevni ravni. V ta namen ne gre pozabiti na tradicionalne prireditve kot je »Praznik grozdja*, ki ga vsako leto septembra pri reja jo v Krminu. koncu zasedanja povsem poravnalo. Kljub temu pa je ostal občutek, da se politična kriza na deželi odraža tudi znotraj KZE. Kdo ve? Plavalnf bazen odprt od 10. do 20. ure Goriški plavalni bazen na Rojcah je od nedelje 1. avgusta odprt vsak dan, tako ob delavnikih kot praznikih. od 10. do 20. ure. Ta urnik bo veljal do 5. septembra. Doslej so smeli kopalci v bazen šele ob 13. uri. Če se človek nekoliko sprehaja po goriški tržnici ter si ogleda cene raznega sadja in zelenjave bo opazil, in ne samo v Gorici, da številke tia lesenih tablicah se iz dneva v dan višajo. Je pač draginja! Zato je bilo presenečenje Žitke Dornik por. Pahor in njenega moža Slavka toliko večje, ko sta prejšnji dan na Oslavju, v Kašteladi, izkopala rekordno velike krompirje vrste kene-beck. Več gomoljev je bilo okoli kilogram težkih, največji pa je tehtal 1,2 kilograma. Vsekakor dober pridelek, nam je zadovoljno pove- dala gospa Žitka, ko nam je na svojem podgorskem domu kazala debele gomolje. V pogovoru smo izvedeli, da sta skupaj z možem sadila celo vrsto. Za to sta uporabila 8 kg semenskega krompirja, ta pa je obrodil nad 100 kg nam tako priljubljene hrane. Povedala nam je še, da krompirja ne bo prodala, ker bo za domačo rabo. Pa še to je pripomnila, ko smo odhajali: «Kar zapišite, da je ta krompir zelo užiten, eprav pravijo, da je debel slabši od onega manjšega!* Samo protest proti predsedniku KZE Martini Nekoliko neobičajen je bil potek zadnje skupščine Krajevne zdravstvene enote. Štiri člani upravnega odbora so namreč zapustili svoja običajna mesta ter posedli med »navadne* člane skupščine. Za tako demonstrativno dejanje so se odločili socialdemokrat Esposito (ki je obenem podpredsednik KZE), socialista Dellago in Spanghero ter republikanec Zanetti. Na prvi pogled je kazalo, da se tudi v goriški Krajevni zdravstveni enoti ustvarja tako imenovana skupina laičnih strank. Komunist Bergomas je predlagal celo prekinitev skupščine ter sestanek načelnikov skupin, vendar je bil predlog zavrnjen. Proti koncu zasedanja pa je prišlo tudi pojasnila Podpredsednik Esposito je dejal, da ne gre za pblitično izsiljevanje, ampak samo za obliko protesta proti določenim načinom reševanja vprašanj s strani predsednika Martine. Slednji naj bi med točke na dnevnem redu vključil tudi vprašanja, o katerih v upravnem odboru sploh se niso razpravljali, kakor recimo o deželnem zdravstvenem načrtu, o pogodbi z Goriškim zelenim križem itd. Vsekakor se je nesoglasje proti Seja ločniškega rajonskega sveta V ponedeljek se bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Camposanto 7 sestal rajonski svet za Ločnik. Razpravljali bodo o problemih v zvezi s prometom po Ul. Persoglia, o davku na dvoriščne vhode in nekaterih drugih vprašanjih. Na sejo so povabili tudi župana Scarana. • V Ul. IX agosto 8 je vsak torek in soboto od 9. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure odprt zdravstveni center za socialno oskrbo (CMAS). ki se ukvarja predvsem s problemi narkomanije. Novogoričani na počitnicah Upadanje življenjskega standarda zaradi gospodarskih težav ni vplivalo na počitnice oziroma oddih Novogoričanov. Tudi letos so tako množično kot zmeraj odpotovali za krajši ali daljši čas k morju, v gore, in marsikdo tudi v tujino Med domačimi turističnimi središči ie največje zanimanje za Istro. Sedemdnevno letovanje v Istri v organizaciji turističnega in prometnega podjetja Avtopromet v Novi Gorici, stane 500 tisoč starih dinarjev. V Dubrovniku pa sedemdnevne počit niče veljajo milijon 200 tisoč starih dinarjev. V okviru turistične kronike navajamo, da so trije Novogoričani pred kratkim odpotovali na počitnice celo na Nord Cap na Norveškem. ,________________________...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Z gradbišča v Standrežu izginili leseni opaži DRAGULJI - S/fVfrr/ , fyto/y/ &/.6/6C7 Običajno se tatovi zanimajo za de nar. dragocenosti in tehnične predmete. Gre za blago, ki ga je mogoče razmeroma na lahek način raz-pečati. Če se ponudi prava priložnost pa se ne odrečejo niti zahtevnejšim podvigom. Zahtevnejšim po tehnični plati namreč, saj je treba poskrbeti za prevoz pa tudi primerno skrivališče ukradenega blaga, kar pa ni zmeraj lahko. Tako smo pred nekaj meseci zabeležili krajo 27 glav govedi iz zadružnega hleva na Štradalti, v so-vodenjski občini, v zadnjem času pa so se, vs-' j tako izgleda, tatovi spravili tudi na gradbišča. To je te dni na lastni koži (in denarnici) občutil gradbenik-obrtnik Ciril Juren s Peči. Z gradbišča v Ul. Tabaj v Štandrežu so mu neznanci ukradli okrog 130 kvadratnih metrov leseni' opažev, v skupni vrednosti okrog dva milijona lir. Plošče so odpeljali ponoči, pri tem pa so se morali nujno poslužiti manjšega tovornjaka, saj tolikšno količino (preko 4 kubične metre) prav gotovo ni mogoče prepeljati z o-sebnim vozilom, ali kako drugače, nam je dejal oškodovani obrtnik. Preiskavo o kraji vodijo orožniki v Štandrežu. • Posebna živinozdravniška služba pri goriški Krajevni zdravstveni e-noti obvešča, da je vsak ponedeljek in vsako soboto od 9. do 10. ure v prostorih občinske klavnice v Kraški ulici na razpolago specializirano osebje za obvezno protisteklinsko cepljenje psov. ZA ZAPAHI 22-LETNI TRŽIČAN Aretacija v zvezi s krajo v trgovini Raspar V Vidmu so aretirali 22-letnega Nataiina De Pascalisa iz Tržiča. Aretacija je v zvezi s tatvino, ki so jo neznanci izpeljali od sobote do ponedeljka v trgovini z optičnim in fotografskim materialom Pina Rasparja v Tržiču. Neznanci so u-kradli za okrog osem milijonov lir blaga. Ni znano, če je Pascalis sam zagrešil omenjeno dejanje, ali pa je samo prevzel ukradeno blago in ga, no vsej verjetnosti, skušal prodati na videmskem tržišču. Dejstvo je, da je fanta presenetila po- licijska obhodnica. Na skuterju je imel pritrjen manjši kovček, v njem pa spravljeno fotokamero Hassel-blat z raznimi priključki. Enaka kamera je poleg drugega blaga izginila iz trgovine Pina Rasparja. Preiskava še ni zaključena in obstaja precejšnja možnost da bodo policijski organi prišli še do drugega dela plena. Ukradla sta avtomobil Na pogojno zaporno in denarno kazen sta bila včeraj, po hitrem postopku, obsojena 23-letni Marco Furlan iz Gorice, Carduccijeva 4 icr 18 letni Massimo Santinelli, prav tako iz Gorice, Ul. Del Santo 5. Prejšnji teden sta v Leopardijevi Ulici v Gorici ukradla fiat 500, imela pa sta smolo, kajti kmalu zatem ju je za volanom ukradenega vozila presenetila policijska obhodnica ter ju pospremila na kvesturo. Tu si je Furlan z razbijanjem in upiranjem javnemu funkcionarju še podaljšal obtožnico: poleg tatvine v obtežilnih okoliščinah so ga obtožili še namerne povzročitve gmotne škode in upiranja javnemu funkcionarju. Sodniki so mu na včerajšnji obravnavi odmerili eno leto zaporne kazni ter 300 tisoč lir globe, sedem mesecev in 200 tisoč lir kazni pa so odmerili Santinelliju. Za oba je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list. Dela na cesti proti Vrhu v kratkem zaključena Dela za razširitev občinske ceste med Gabrjami in Vrhom se zaključujejo. Te dni bo podjetje poskrbe lo še za vrhnjo asfaltno plast m za namestitev železne ograje na najbolj izpostavljenih mestih. Vrhovci bodo tako po dolgih letih dobili res dobro in razmeroma varno cestno povezavo z občinskim sre diščem v Sovodnjah. Istočasno z od prtjem ceste pa se postavlja tudi vprašanje, kako zagotoviti varnost in nemoten potek prometa na cesti. Prej ie bila cesta na spodnjem odseku zelo ozka in je bilo omejevanje hitrosti pravzaprav nujno zaradi varnosti in prometni znaki niti niso bili potrebni. Zdaj pa bo občinska uprava najbrž morala po skrbeti za ustrezno omejitev. DRAGO OBČASNO PRIJATELJSTVO Nepričakovan razplet zgodbe o uspavalnem prašku v kavi Zaporni nalog za 25-letnega Luigija Pedoneja iz Vidma Ponaredil je podpis na ukradenem čeku - Zagovarjati se bo moral tudi zaradi ropa in povzročitve telesnih poškodb Bralci se prav gotovo še spominjajo dogodka, o katerem smo poročali 10. julija letos, dogodka, ki bi se skoraj končal s smrtjo 31-letnega Calogera Giardine, ki mu je občasna prijateljica nasula v kavo močno uspavalno sredstvo ter ga zatem o-kradla ter pustila v avtomobilu, na avtocesti nekje med Gonarsom in Vilešem. Izgledalo je, da bo zadeva z aretacijo 27-letne Glorie Cuzzi iz Vidma zaključena in gkti izročeni sodišču. Te dni pa je prišlo do nepričakovanega razpleta, oziroma zapleta. Preiskovalci so izdali zaporni nalog tudi proti 25-letnemu Luigiju Pedoneju iz Vidma, Ul. Deganutti 19. Zagovarjati se bo moral zaradi enakih kaznivih dejanj kakor Cuzzijeva: obtožujejo ga namreč ropa ter povzročitve telesnih poškodb. Kako so ga pravzaprav izsledili? Fant naj bi 8. julija letos, to je takoj zatem, ko je Cuzzijeva okradla Giardino, ponaredil podpis na čelu za sto tisoč lir. S čekom pa naj bi plačal kupljeno blago v neki videm ski trgovini igrač, kjer so ga videli v družbi s Cuzzijevo. Zadeva s ponarejenim podpisom je prišla na dan šele pred kratkim, ko je trgovina predložila omenjeni ček v izplačilo banki, kjer ima Giardina tekoči račun. Ni bilo posebnih težav ugotoviti, kako je prišlo do poneverbe, odtod tudi zaporni nalog. In prav v zvezi s tem so se pojavile dodatne težave. Pedoneja namreč niso našli na domu, v Deganuttijevi ulici. Morda jo je popihal, so prvi trenutek pomislili čuvarji reda, potem pa so presenečeno ugotovili, da imajo fanta pravzaprav že za zapahi, zaradi drugega kaznivega dejanja. vinske kleti tamkajšnjega kmetijskega posestva. Otroci so z velikim zanimanjem in radovednostjo sledili razlagi o tem, kako se iz grozdja pridobiva vino, še večje zanimanje pa so pokazali v hlevu, kjer so si lahko od blizu ogledali razne vrste goveda. Interpelacije svetovalcev KPI Iz poletnih središč na izlet v Angoris Dečki in deklice ki so gostje poletnih središč goriške občine, so v prejšnjih dneh bili na obisku v An-gorisu, kjer so si ogledali hleve in Komunistični deželni svetovalci Bratina. Battello in Scampolo so poslali predsedniku deželnega sveta dve interpelaciji. S prvo hočejo izvedeti kako je s tovarno Detroit v Tržiču. To v zvezi z izjavami deželnega odbornika za industrijo, ki jih je dal že pred štirimi meseci, ko je govoril o možnostih za obnovo proizvodnje s strani družbe Faema, in potem ko je prišlo do postopka za likvidacijo podjetja. Z drugo interpelacijo pa hočejo svetovalci KPI vedeti, kako je prišlo do prodaje dveh goriških tovarn, Safog in Omg, podjetju Sofin, ki se ne ukvarja samo s kovinarskim področjem. Istočasno pa je prišlo tudi do dopolnilne blagajne; od marca 1980 ne zamenjajo tistih, ki gredo iz tovarne. Število zaposlenih v teh dveh tovarnah je doseglo doslej najnižjo znano stopnjo. Svetovalci hočejo tudi izvedeti kakšne stike je imel deželni odbor z ministrstvom za državne udeležbe. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v Gorici obvešča elane, da bodo uradi zaprti zaradi dopusta od 9. 8. do 26. 8. Za nujne potrebe v tem času so na razpolago uradi v Trstu - tel. 040/62 953 -62-928. Razna obvestila Na grajskem dvorišču bo danes zvečer ob 21. uri predvajanje petega iz serije kriminalnih filmov, za katere skrbi goriška Arci. Nocoj bodo predvajali film «11 gatto e il ca-narino* režiserja Radleya Metzega. Film je iz leta 1979. V primeru slabega vremena bo predvajanje v Kulturnem domu. Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se 4. in 5. septembra množično udeležijo delovne akcije za dograditev koče pri Krnskih jezerih. Podrobnejša pojasnila pri predsedniku društva, oziroma Ivu Berdonu. Družinska posvetovalnica za trži-ško območje bo od 9. do 21. avgusta poslovala v nekoliko skrčenem obsegu. Odprti bosta namreč samo ambulanti v Tržiču in Fol janu in to ob sredah in četrtkih od 16. do 20. ure, Kino Gorico CORSO 18.00—22.00 »Storie di ordi-naria follia*. B. Gazzara in O. Muti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Zaprto. VITTORIA Zaprto zaradi dopusta do 15. t.m. Tržič EXCELS10R 18.00-22.00 »Io e Cate-rina*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Fabia». (Voiki (ioriea m okolica SOČA 18.00—20.00 «Mornarji v postelji*. Danski film. SVOBODA 18.00—20.00 »Ubijalci na motorjih*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Godzila proti mega-lonu*. Japonski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani. Ulica Carducci 38, tel. 8426b. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna DelTOspedale, Ul. Terenziana 26. tel. 44387. Da RENATO «NAJNIZJE CENE V ITALIJI» Velika izbira jeans: RIFLE - DORINGO - CARRERA - LEVI STRAUSS KONFEKCIJA IN OBLAČILA GORICA - UL. GENERALE CASCIN0, 5 IZ POGOVORA PREDSEDNIKA SKGZ BORISA RACETA NA RADIU LJUBLJANA «Lista za Trst» spreminja svojo taktiko nikakor pa ne spreminja svoje politike Pri svojih odločitvah SKGZ izhaja s stališča, kaj je koristno za našo narodnostno skupnost danes ter v perspektivi - Združevalna funkcija «Primorskega dnevnika» Patronat KZ - INAC svetuje Kako je z uveljavitvijo samostojne starostne pokojnine v Jugoslaviji Predsednik SKGZ v Italiji je pred 14 dnevi sodeloval v udda.ji »Nedeljski gost* drugega programa (Val 202) Radia Ljubljana, ki ima nekaj sto tisoč poslušalcev in sodi med najbolj spremljane radijske oddaje v Sloveniji. Boris Race ie skoraj eno uro odgovar jal na vprašanja časnikarja Marijana Drobeža. ki so zadevala celoten splet stanja in odnosov v našem obmejnem prostoru in zlasti položaj in težnje slovenske narodnostne skupnosti. Iz te oddaje povzemamo nekatere izjave in razmišljanja Borisa Race-ta. ki so morda posebej aktualna v sedanjem političnem in d'užbe nem trenutku v Trstu in drugod pri nas. Potem ko je dejal, da politično življenje ne pozna predaha, je podrobno analiziral politične razmere v Trstu po volitvah za obnovo občinskega in pokrajinskega sveta. Glede snovanja novih krajevnih uprav je poudaril, da se SKGZ zavzema za demokratične večine v občini in pokrajini, ki bi bile boli rahločutne in odprte do pravic Slovencev in do sodemvania s sosednjo Jugoslavijo. Na vprašanje časnikarja, če se je v Listi za Trst morda začela nekakšna ideološka evolucija, je odgovoril. da je njeno glasi'»> sc zmeraj nacionalistično in taka je bila tudi predvolilna kampanja Liste. Morda je vodstvo tega gibanja spremenilo taktiko potem, ko je Lista na zadnjih volitvah nazadovala in ko so uvideli, da na volitvah ne bodo dobili željenih in pričadovanih 51 odstotkov ela-sov, Vendar ie pri tem treba upoštevati, da je vodstvo Liste pri svojih odločitvah uklenjeno oziroma ljudski zbor Liste. Na take zbore, ki so dobro obiskani, prihajajo najbolj zagrizeni in nacionalisti. zato so njihovi sklepi temu primerni. Nadaljnje vprašanje časnikarja se je nanašalo na tako imcnova no «tržacanstvo*. ko veliki sloji prebivalcev malikujejo preteklost, z njenih vidikov presojajo sedanjost in takšne svoje vizije vidijo uresničene v prihodnosti. Trst skratka nad vsemi, pravijo, in takšna pojmovanja navdihujejo tudi nacionalizem, šovinizem in podcenjevanje vseh drugih, predvsem seveda Slovencev, os tud? Furlanov in celo Italijanov zunaj tržaškega mesta. Ali bo takšno iracionalno filozofijo, ki seveda samo škoduje položaju in možnostim Trsta, sploh mogoče kdaj preseči? Predsednik SKGZ je odgovoril, da malikovanje preteklosti ni nič čudnega. Trst ic bil pod Avstrijo cvetoče mesto, druga luka v Sredozemlju in mesto ie živelo v blaginji. Življenje je bilo urejeno. Zdaj je Trst propadajoče mesto, gospodarstvo ie v krizi in uspeva edino trgovina s kupci iz Jugoslavije. V mestu je zmeraj več priletnih prebivalcev in zaradi neugodnih gospodarskih in socialnih razmer se ie njihovo število v zadnjem desetletju zmanišalo za 20 tisoč. Urejenost ie zamenjala mediteranska neure lenost, mnogo je besed in malo dejanj In polno je neizoolntenih obljub. V takem polo/a ui ni torri nič čudnega, če se Tržačanu stoži no preteklosti Seveda Da so takšna razmišljanja iracionalna, ker ie r»č treba pri načrtovanju prihodnosti in razvoia upoštevati seda V V nadaljevanju poročila z Dubrovniških poletnih iger bomo skušali v čim bolj kratkih potezah kakovostno opredeliti devet koncertov, ki smo jih obiskal- med 18. in 28. julijem. Na simfoničnem koncertu Beograjske filharmonije pod vodstvom dirigenta Horota Forsterja in ob sodelovanju znamenitega violini sta- Gidona K re mer ja, je bila na sporedu Svečana uvertura Vasilija Mokranjca, Koncert za violino in orkester v D duru. J. Brahmsa in Dvorakova Simfonija št. 8 v G duru. Vsekakor je koncertu u-tisnilo izreden umetniški sijaj vrhunsko izvajanje solista v Brahmsovem Koncertu, ki je daleč pre-kašalo dokaj povprečno igro orkestra, kateremu sicer dober dirigent ni uspel niti pri Dvotakovem delu vzbuditi prave kreacijske volje. Sicer pr je svoje opraviU tudi vročina in zatohlost ter neugodna akustičnost trdnjavskih prostorov, o čemer govorili že v prvem poročilu. No. če nas orkester ni posebno navdušil, as je pa na drurl stra ni toliko bolj pritegnila mojstrska igra na stradivarki in moč nape tostnega oblikovanja, ki je v svoji bogati dogamlnosti vzbujalo izjemno doživljajsko lepoto, ie leta 1974, ko se je prvič predstav na festivalu v Dubrovniku — tudi ob tej priložnosti smo na tem mestu poročali o njem — je opozoril nase z izredno muzikalno kulturo, s tehnično dovršenostjo in interpre tativno prodornostjo. Ne le. da je to potrdil, temveč ie interpretativno postal še bolj pronicljiv. nje stanje. Potrebno je skratka spreminjati miselnost in spoznati, da je prihodnost mesta odvisna predvsem od enakopravnega sodelovanja z neposrednimi sosedi, ki so Slovenija, Hrvatska in Jugoslavija. Takšna nujnost, ki odseva tudi sedanji geopolitični polo žai Trsta, ko se občinska meja v precejšnji meri krije z državno mejo z Jugoslavijo, mora preiti v zavest ljudi, kar pa ie seveda dolgotrajen in težak proces. Na vprašanje o tem. če nazadnjaški del Trsta še zmeraj lahko pogojuje politiko italijanske via de bodisi do Slovencev kot tudi do Jugoslavije, ie Boris Race od-vrnil. da «Rim ne stori v obmejnih krajih nič brez soglasja lokalnih politikov, pri čemer so bili verjetno izjema Osimski sporazumi*. Za pripravljanje omenjenih sporazumov so vedeli v Krščanski demokraciji. Tajnost ie bila očitno potrebna zato, ker bi se v nasprotnem primeru že tedaj ne pojavila Lista za Trst, ki bi preprečila Osimo. Pogojevanje politike rimske vlade ne zadeva toliko splošnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kot politiko v obmejnih krajih in odnose do Slovencev. Zato se ne izvajajo vsi deli Osimske pogodbe, posebej ne gospodarsko sodelovanje ob meji in zato tudi zastoji glede zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Lista za Trst .je na primer vplivala, da se je začela Krščanska demokracija bolj zapirati tudi v Gorici in Vidmu. To se kaže v zastoju stikov med Gorico in Novo Gorico in v odklanjanju narodnostnih pravic za Slovence v Videmski pokrajini. Radijski časnikar je zatem postavil naslednje vprašanje: SKGZ je nestrankarska organizacija, ki združuje Slovence z različnimi svetovno nazorskimi izhodišči in opredelitvami. Ali ne prihaja za radi takih idejnih razlik med posameznimi člani oziroma organizacijami. ki so vključene v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo lahko do občasnih težav ali nesporazumov, ki bi utegnili oslabiti vlogo vaše organizacije? S težavami ie treba vedno računati. ie odgovoril Boris Race. Zlasti v predvolilnih obdobiih. ko stranke poskušajo uveljaviti svoje interese. Nc skrivamo, da ie tudi ob zadnjih upravnih volitvah v Trstu prišlo do težav s KPI in PSI. Socialistična stranka ie z zanemarianiem slovenskih problemov hotela dobiti več italijanskih glasov, KPI pa te ho tela. da bi iz tega napravili ve lik škandal in da bi proti PSI sprožili kampanjo v časopisju. Stvar se še ni pomirila * Pr opri čani smo da smu pravilno rav nali in imeli bomo priložnost da bomo o tehtnejših stvareh spregovorili.* je zatrdil v pogovoru za Radio LjubBana predsednik SKGZ v Italri Sicer na odloča nie znotraj SKGZ sloni v bistvu na konsensu. »Pri vseh odločitvah poskušamo izhaiati s stali š'v-v kai je koristno za našo narodnostne skonnost. danes in v perspektivi. Pri tem težimo k čim verni objektivnosti.* V pogovoru je Boris Race no drobno obrazložil strukturo SKGZ, ki deluje in ima vpliv na vsem deželnem ozemlju. Največji in najbolj viden vpliv ima v kulturnih društvih, v strokovnih organizaci- svojstveno iznajdljiv, izrazno bo- I gatejši. Brez dvoma sodi med redke umetniške poustvarjalne osebnosti v današnjem svetu. Tudi naslednji simfonični koncert je izvedla Beograjska filharmonija, tokrat pod vodstvom dirigenta Antona Kolarja in ob sode lovanju beograjske violočenlistke Ksenije Jankovičeve. Na sporedu sta bili Simfonia concertante za violončelo in orkester v e-molu, S. Prokofjeva in Simfonija Št. 4 v f-molu, P. 1. Čajkovskega. Tudi za ta večer smo bili hvaležni solistu. Kseniji Jankovičev1, ki je s svojo tehnično dovršenostjo in poglobljeno dojemljivostjo ter oblikovalno nazornostjo utisnila koncertu najbolj verno in prepričljivo umetniško podobo, čeprav se je orkester le redko približal nazornemu koncertantnemu sodelovanju. Zdelo se je, kakor da orkester ni bil dovolj pripravljen, dirigent pa brez jasnega koncepta. Škoda, ker bi izvrstna izvajalka zaslužila glede na svoje sposobnosti in umetniško moč vsekakor večjo pozornost na eni strani, na drugi pa bi ob dobri pripravi orkestra in poglobljenosti v vrednote simfonije ‘ r k ravnotežju oblikovanja naravnano grajenje dalo delu nazornejšo poustvaritev. Pri Čajkovskijevi simfoniji je bil orkester čisto nekaj drugega, neprimerno bolje pripravljen, enoten in precizen. Sledil je dirigentu in disciplinirano ponazarjal dirigentovo oblikovalno zanositost, kar je predstavljalo pravo nasprotje neizraznosti pri prvem, Prokofjevom delu. Vzbujal se nam je ob- jah in v množičnih občilih. Zelo razvejano je tudi športno življenje, ki ima seveda tudi narodnoobrambni značaj. V organizacijah in društvih okrog SKGZ deluje nad 10.000 ljudi. • Glede sprejema zaščitnega zakona je predsednik SKGZ izjavil, da ga Slovenci pričakujemo že 37 let. Ob obisku pri tedanjem ministrskem predsedniku Andreottiju je ta leta 1077 enotni slovenski delegaciji dejal, da bo zakon lahko sprejet že v enem letu. Sedanja zagotovila so bolj pesimistična. Neka teri predstavniki političnih strank menijo, da bo zaščitni zakon lahko sprejet v tej zakonodajni dobi italijanskega parlamenta, to je do leta 1984. Drugi pa so še bolj skeptični. Spričo takega stanja ni mogoče reči, kdaj bo globalni zaščitni zakon končno sprejet. Na vsak CERKNO — Prva primorska partizanska prestomica — Cerkno, je ob 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega naroda praznovala pomemben jubilej. Ni slučajno, da so si delavci podjetje «ETA» Cerkno izbrali dan vstaje slovenskega naroda za svoj praznik, ki ga že vrsto let doživeto praznujejo. Letos je bil ta dan še posebe j slovesen. saj so praznovali 35 let razvoja Tovarne elektrotermičnih aparatov («ETA») Cerkno. Današnja ETA je nastajala v času revolucije v okviru partizanskih delavnic IX. korpusa NOV. ki so bile razmeščene po vaseh Cerkljanske Njene korenine pa segajo morda še boli -na zaj. v ieto 1941. v čas. ko se ie porajala. 0F ..slovenskega naroda. Takrat je eden prvih organizatorjev OF na Cerkljanskem Dodroč-ju Jakob Štucin Cvetko na nekem sestanku, ko je govoril o povojnih perspektivah Cerkna dejal. da bo novo življenje vzbrstelo iz elektrifikacije in industrijskega razvoja iz na novo Dostavljene industrije. Kako prav je imel. je vidno prav v razvoju cerkljanske ETA. Tak razvoj, kakršnega ima ETA danes, kljub trenutnim splošnim gospodarskim težavam, pa ni nastal čez noč sam od sebe V la razvoj e bilo treba vložiti mnogo truda, prebroditi mnogo težav, tudi za ceno lastnega obstanka. Nekaj pa ie vendarle značilno za razvoj ETA. Rast te delovne organizacije je sad edinole doma čib strokovnjakov, mnogokrat sa moukov Tako samorastniško kot je nastajala ETA Cerkno, drugie verjetno nima onmera Ničesar ni bilo delavcem ETA danega, ničesar darovanega. To. kar imajo danes, so morah zaslužiti in si pridobiti z lastno glavo in lastnimi rot-ami. To na ie tista zavest, ki delavce — kraiane Cerk'!anske čulek, kakoi da hoče mdokna-diti prejšnje slabosti in v samostojnem interpretiranju pokazati svojo pravo moč bodisi v preciznem igranju, bodisi v interpreta tivni učinkovitosti, ki je tudi zares s svojo ognjevitostjo navdušujoče vplivala na poslušalce, vendar pa na drugi strani ni izzvenela povsem v duhu svojega avtorja. prežeta v smislu njegovih pristnih svojsko domiselnih iztanj-šanosti. Na koncertu mestnega orkestra iz Dubrovnika sta nastopila v Vi-valdijevem Koncertu za dve trobenti v C-duru. in v Suonat' in D za dve trobenti in godala poznam ljubljanska umetnika Anton Grčar in Stanko Arnold, za katera menda ni potrebm še posebej poudarjati njune dovršenor ' in muzikalne kulture. Tudi izbrani godalci so pod vodstvom Iva Dra-žiniča solidno sodelovali. Pač pa je glede m omejene tehnične možnosti in nedovoljno izdelan zvok orkestra že bila problematične oblikovalna nazornost Hagdnovc Simfonije št. 104 v D-duru iLondon-ske», ki nas ni mogla prepričati. Cherubinijev Requiem pa je bil tako za zbor kakor za orkester še pretrd oreh. Ker pa sta ta ansambla že zabeležila uspela skupna izvajanja, lahko sklepamo, da nista bila šc dovolj pripravljena. Mislim pa. da na medmrodni festival ne sodijo podpovprečne izvedbe, številen zbor razpolaga drugače z dokaj dobrimi glasovi in prav zasluga dirigenta Iva Dra-žiniča, ki ga poznamo kot dobre- način ga slovenska narodnostna skupnost zahteva čimprej. Na vprašanje o kakovosti in vlogi slovenskega časopisja v Furlaniji - Julijski krajini je Boris Race odgovoril, da bi * želeli še bo gatejši in kvalitetnejši dnevnik, ki je glasilo Slovencev v Italiji. Pri «Primorskem dnevniku* je angažiranih premalo kvalitetnih sodelavcev. časnikarski jezik pa je iz dneva v dan slabši. «Neprestano smo bombardirani z italijanskimi izrazi, z neologizmi, za katere nimamo slovenskega izraza in zato novinar ji išče 'o umetne izraze, nadomestila*. Drugi listi, razna glasila strank ali skupin pa so glede privlačnosti na nižjem nivoju. Sicer ima «Primorski dnevnik* M. D. (Nadaljevanje na zadnji strani) veže v enotno — homogeno celoto. že sami zametki ETA v letu 1947 povedo, da ie njen predhod nik REMPOD nastal iz ljudi, ki so izšli iz partizanske tehnične sekcije. Samo 15 jih ie bilo ni pričeli so praktično z golimi rokami ustvarjati prerokovano elektrifikacijo cerkljanskili vasi. Delo tega malega kolektiva ie bilo tako uspešno, da ie zajemalo že v letu i954 še del Gorenjske in Notranjske. Obrtna delavnica REMPOD je takrat opravljala pomembno gospodarsko nalogi- Skupaj s cod5etiem Avtoprometa in mizarsko delavnico, ki sta prav tako nastali v Cerknem v tem obdobju, ie REMPOD pričel pri ga pevovodjo zbora «Iuo Lola ■ llibar» iz Beograda je, da so lansko leto ustanovili mešani zbor v Dubrovniku, kjer do sedaj posebne pevske tradicije ni bilo. Nekaj enkratnega je bil večer Tria Kremer, v katerem poleg znamenitega violinista sodelujeta še Kirn Kaškašian — viola in Ko l-wasaki — violončelo. Na sporedu je bil Mozartov Duo za violino in violo, KV 424, Schubertov Godalni trio v B-duru, D 581, «Par-vula Corom Musicalis za godalni trio ad honoren J. S. Bach* E. Kreneka in Beethovnova Serenada v D-duru za nodalni trio, op. 8. Doživetja, kakršti so ti umetniki s svojo konsentno poustvarjalno močjo, lepoto zvoka (Stradiva-rijeva violina in violončelo ter A-matijeva viola), prodorno izraznostjo, iz katere je dihala pristna toplim, se n* da opisati. To je bila eno samo mtranje prekipevajoče navdušenje, ki o a ni mogoče opredeliti z besedo. To mora človek sam poslušati in doživeti. Izvajalci so tri sorazmerno mlade osebnosti; ob tonsko plemeniti igri se izlivajo v kreativno telo. ki je kakor zraslo iz enih korenin, kakor da iz njih srka čarobne sokove za nenavadno umetniško moč oblikovanja lepote ton skih umetnin. Pravzaprav ne moremo dati prednosti kateremukoli delu. Ves spored se je razvijal v celotno emkovredno napet večer, ki je ostal ~ zavesti kot neprecenljiv umetniški doživljaj. IVAN SILIČ (Nadaljevanje sledi) Vpr.: «Začel sem že urejati dokumente za upokojitev, saj bom prihodnje leto star 60 let. Pri IN PS pokojnina ne bo zelo visoka, ker imam plačanih le dobrih 20 let. Pred tem pa sem delal v Jugoslaviji, kjer imam priznanih nekaj več kot 15 let. Zdaj me zanima, če bom prihodnje leto dobil tudi jugoslovansko pokojnino. Zanima me tudi, koliko časa prej moram vložiti prošnjo.» B. K. Z dopolnitvijo 60. leta starosti bi imeli pravice do uveljavitve samostojne ;tarcstne pokojnine v Sloveniji, vendar ped pogojem, da bi v vašo korist dozorela 20-letna pokojninska doba. Kdor nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let (o-ziroma ženske 60 let), od tega pa mora biti najmanj 40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih desetih letih. Temu pravimo gostota zavarovalne dobe in je torej potrebna zaposlitev v zadnjem obdobju. Kdcr ne zadošča temu pogoju, ne mo-re pridobiti pra- ljudeh vlivati novega upanja v perspektive njihovega življenja in s tem tudi razvoja kraja. Ljudje so pričeli spoznavati, da se v Cerknem, stoletja odmaknjenem kraju, nekaj spreminja, zaslutili so tisti čas, ki ga je človek teh krajev pričakoval tako dolgo. Spoznali so. da so dočakali rezultate dolgoletnega boja. Razvoj takratnega REMPOD je tekel dalje, kot so narekovale potrebe. pa tudi pogoji gospodarjenja so se spreminjali. V njihovem proizvodnem programu se je znašel prvi serijsko izdelan proizvod — električno spajkale. Delavci REMPOD so iskali pravi proizvodni program. Tako so se skozi njihove roke zvrstili različni proizvodi: števčne in razdelilne plošče, stikalni elementi, stikala, prisotni so bili tudi inovacijski poizkusi z zaščitno varovalko, pojavijo se prvi cevni grelci in ku-lialne plošče. V tem času se pojavi proizvodnja likalniko>, kuhalnikov. loščilcev, bakelitni izdelki, posoda opremljena z grelci, grehu elementi za hladilnike. Zaradi spremenjenega programa je bilo lako v letu 1958 spremenjeno tudi ime iiodjetja. Obrtno podjetje REMPOD se je preimenovalo v Industrijsko podjetje e-lektrotermičnih aparatov ETA. Njen razvoj pa je šel v Krčenje proizvodnega programa na tiste proizvode, ki kažejo najboljšo perspektivo. V tem obdobju se začne tudi razvoj bele tehnike, ki .je pospešila preusmeritev tudi tovarne ETA. Če v letu 1947 beležijo 9 zaposlenih, jih je v 1958. letu 97, nakar zaposlovanje skokovito narašča. V letu 1960 je že 181, leta 1965 jih je že 655. leta 1970 pa 699 zaposlenih. Leta 1974 je že 1305 zaposlenih, ob 30-let niči ustanovitve ETA leta 1977 jih je bilo 1332. danes pa v ETA beležijo že 1651 zaposlenih delovnih moči Vse večje zaposlovanje ie krepilo tudi razvoj samoupravnih odnosov. Vse več delavcev, predvsem pa mladine in mladih strokovnjakov. se je navezalo na delo v tovarni, zato so postajale tudi odločitve pogumnejše ukrepi pa hitri in odločni. Za povečanje dohodka in z njim družbenega in osebnega standarda ie bilo sprejetih neKaj pomembnih odločitev, in sicer' — modernizacija proiz vodnega procesa, usmeritev proizvodnega programa v eleklroter-mi.jo in regolacijo. vključevanje v zunanja tržišča, ki poleg deviznega doliodka prinaša tud; preverjanje kvalitete in produktivnosti. vice do samostojne pokojnine. V vašem slučaju nimate danes velikih izgledov, da boste lahko uveljavili samostojno starostno pokojnino. Prihodnje leto. ko boste stari 60 let, ne boste imeli pravi ce do pokojnine, ker nimate 20 let pokojninske dobe. Na osnovi obstoječih zakonskih določil bi ne imeli pravice do pokojnine niti po 65 letu starosti, ker nimate predpisane gostote zavarovanja. Vendar pa so trenutno v Sloveniji v proučevanju nekateri bistveni popravki statuta pokojninskega zavarovanja, ki naj bi stopili v ve ljavo prav z letom 1983. In ena izmed novosti naj bi bila prav ta, da bo odpravljen oziroma olajšan predpogoj gostote zavarovanja. V primeru pa, da niti po novem zakonu ne bi pridobili pravice do samostojne pokojnine, se boste lahko poslužili italijansko - jugoslovanske konvencije in boste začeli prejemati sorazmerni del jugoslovanske pokojnine od 60. leta dalje. Zadevno prošnjo pa lahko vložite do največ 6 mesecev po dopolnitvi 60. leta starosti. Za dosego teh ciljev so poleg ostalega, predvsem razvoja teh nologije. zrasli tudi novi proiz vodni objekti. Zgradili so novo proizvodno balo grelnih plošč, nove prostore cevnih grelcev, novo livarno, ki je dala Cerkljanski nove poklice in nov način dela z drugačnimi pogoj'., ki jih doslej niso bili vajeni. Zgrajeni t- bila nova orodjarna, obdelovalniea in galvana, razširila se je proizvod nja teimoregulatorjcv. V Cerk nem so zgradili nove objekte druž bene.ga standarda — hotel in ba zen. kar daje nov utrip življenja kraju. Vse to so bili premiki, ki so prinesli pozitivne rezultate, na katere so lahko ob proslavljanju 35 letnice ponosni. Proizvedi ETA so dosegli kva litelu, ki ustreza ulemom drugih razvitih držav. S tem si 'e ETA že leta 1968 odprla vrata v dol goročno povezovanje s tujimi lir mami, predvsem s firmo EGO iz Oberderdingena v ZR Nemčiji. Ves razvoj. EGA pa je prepleten tudi z razvojem zorenja samo upravnih odnosov in odločanja de lavcev. Prav ETA je tista delovna organizacija » kraju, ki je dala doslej odločilen pečat tudi stoletja nespremenjenemu videzu kraja Cerkno. V njem so poleg stanovanjskih blokov zrasle tudi poslovne zgradbe. Z razvojem ETA je Cerkljanska spremenila svoj obraz. Dejstvo .je, da ie cerkljanski človek prišel v zelo kratkem času z drobno kmetijskega, malo-donosnega gospodarstva na viso ko industriabzirano. To pa daje močan pečat na spreminjanje mišljenja l.iudi, ki s krajem živijo in v njem delajo. Ne samo Cerkno, tudi vasi Cerkljanske spreminjajo svojo podobo. V njih raste .jo nove hiše. predvsem po zaslu gi urejenih poti in avtobusnih po vezav. Bojazni, da se bodo vasi praznile, sedaj ni več. kajti lju dje se vračajo v svoje kraje in si tu ustvarjajo svoje domove. Tovarna ETA Cerkno, kot najmočnejša delovna organizacija v kra ju in občini Idrija, je prav gotovo vzrok vsem tem spranem bam celotne Cerkljanske. Vsako leto Cerkljansko, poseli no SVPB «Franjo» obišče več kot 50 tisoč obiskovalcev, ki se poleg spomenikov in muzeja iz NOB. seznanijo tudi z razvojem kraja Cerkno, od letošnjega praznika pa bodo lahko obiskovalci Cerknega v oddelku muzeja spoznali v be sedi. sliki in predmetih 35-letni razvoj ETA Cerkno, ki smo ga zgoraj opisali. SILVO KOVAČ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton — Balet 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Sveže, sveže glasba, prireditve in aktualnosti — V studiu Barbara DUrso 17.05 Tom story — risanka 17.50 Eischied — TV timi 18.10 Clacsonovi nasveti 19.10 Tarzan — TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Variete — Non stop 21.45 Sum — film Režija Alfred Hitchkoek. Nastopata Cary Grant in Jane Fontaine Film Sum je začel delati sloviti režiser filmov z napeto vsebino Hitchkoek, vendar' ga ni izpeljal oziroma mu ni dal tistega zaključka, ki mu ga je hotel dati. In vendar je film z naslovom »Sum» eden njegovih najboljših filmov, pa čeprav so film pozneje zreducirali na samih 55 minut trajanja. 23.25 DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Piediluco — Kajak 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Šolska vzgoja 14.30 Guayaquil: svetovno prven stvo v plavanju 15.30 Piediluco — Kajak 17.00 Popoldan 17.15 I ragazzi del sabato sera, mladinska nadalj. 17.40 Program za mladino Čarovnica Bia — risani film 18.30 športne vesti in Iz parlamenta 18.50 La duchessa di Duke Street - TV nadalj. 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 JHill Street — dan in noč Pomlad prihaja — 2. del Nocoj pride na vrsto druga epizoda prigode, ki nosi naslov »Pomlad prihaja*. Film prikazuje pač dejavnost policijskega komisarja in njegovih agentov, ki sledijo zadevi. ki se na prvi pogled zdi povsem normalna, saj gre vendar za raziskovanje problema mamil. Todu to bi bilo preveč preprosto in zato se zadeva zaplete, kajti v stvar so zapleteni številni ljudje in ker smo že. vsaj v filmu, v poladnem obdobju. je povsem naravno, da se med drugim dogajanjem zaplete tudi še kaka ljubav-na zgodba, „_v .. 21.35 DNEVNIK 2 Dossier 22.25 Protagonist današnje lazzov- SKe glasbe™ —......... Steve Khun Quartet — Shei-la Jordan 23.15 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 DNEVNIK 3 Deželne vesti 19.50 Sto italijanskih mest 20.10 šolska vzgoja ’0.40 Simpathy for the Rolling 21.25 Koncert 23.25 DNEVNIK 3 23 50 Delta — znanstvena oddaja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.35 Poročila 18.40 Mladi virtuozi: Oboa V oddaji Mladi virtuozi bo TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00. 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Pot-puri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Alojz Rebula: •Enej Silvij Piccolomini* 4. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: simfonični koncert na ploščah; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik; Literarni listi; 12.00 Na počitnice; 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno; Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Ke-kec nad samotnim breznom*; 14.45 Diskoteka; 14.55 Naš jezik; 15.30 Zapiski s potovanj: 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...; 17.30 Romantične melodije; 18.00 Memoarska literatura; 18.25 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30.16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30. 10.30, 11.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.15 Poje skupina Časa dei; 9.15 Glasba; 10.00 Z nami je...; 10.15 Skupina Locksmith; 10.45 Mozaik glasba in nasveti; 11.00 Plošče; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.01 S prve strani; 12.05 Glasba po že ljah; 14.33 Superklasifika; 15.33 Poitičila v nemščini: 15.36 Več kot pesem; 16.00 Pojejo New Trolls, Eagles in Drapi; 16.45 Kantavtor-ji; 17.00 Gole maske, oziroma Luigi Pirandello; 17.15 Glasba; 17.32 Crash; 17.55 Knjižne novosti; 18.00 Jazz glasba; 18.30 Mari boro; 19.10 Radio diskoteka; KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30. 8 "S, 14.00. 17.00 Poročila; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.30 Val 202; 14.15 Kino-spored: 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene že Ije poslušalcev: 15.30 Po domače s pevci in ansambli; 16.00 Dogod ki in odmevi; 16.30 Glasba po že ljah; 17.00 Primorski dnevnik: 17.15 Aktualna tema; .30 Glasba; 17.40 Juke box. danes govor o oboi oziroma' o oboistih. Televizijska serija o mladih virtuozih se torej nadaljuje tudi v počil niških dneh. ko so glasbene šole zaprte in ko mladi glasbeniki nabirajo novih moči za novo glasbeno sezono. Učenci glasbenih šol so do slej predstavili nasiednje pihalne Inštrumente: kljunasto flavto, klarinet in sak sofon, tokrat pa pridejo na vrsto, kot smo že rekli, oboisti in sicer mladi oboisti iz Kranja, Ljubljane in Titovega Velenja, ki bodo f>°_ kazali, kako zveni oboa. 0 inštrumentu samem pa do povedali kai več napisi v oblačkih in ilustracije, ki jih je narisala Jelka Godec - Tomšič. 19.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: Moje mesto Avtorji današnje oddaje so povabili v studio študente iz Grčije, ki študirajo v Jugoslaviji. Predstavili s0 pesem Moje mesto in pove dali nekaj zanimivosti ° karnevalu, na katerem se ta pesem poje. Predstavi« pa so tudi znamenito staro grško glasbilo buzuki. 19.30 Obzornik 19.45 Na sedmi stezi 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Studio 2 , Studio 2, sredi poletja, prea-stavlja med drugim del a-materske kulturne dejavnosti na avstrijskem Koroškem : Uprizoritev Drabo^' njakovega Pasijona v origi' nalnem narečju. , ‘ Slikarski happening Pre<1 starim samostanom Krog pri Sečovljah, kjer so se pr* slikanju, filmarju, pesmi, partizanskem golažu in modrovanju o slovenstvu in f" mefnosti srečali zamejski in domači ljubitelji likovni® umetnosti. 22.30 Pesmi F. G. Lorce in španski ples 22.45 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku Danes bodo v Odprti meji tudi naslednje vesti: TRST — Kljub podražitvam se tudi Tržačani odpravljajo na d°" pust ( TRST — ...in ko ne gre drugače pa z bivalnim avtomobilom na tržaško nabrežje TRST — Otvoritev razstave o ®" brtništvu v deželi Furlaniji Julijski krajini 18.00 TVD, - -Novico 18.05 Jazz na ekranu: Trio Codona 18.30 TV Šoia 19.00 Zdravo, otroci — risanke 19.30 Obzorja 20 00 Risanke 20.15 TVD - Stičišče 20.30 Lov na ugrabitelje — f1*111 22.05 TVD - Danes 22.15 čas v sliki - TV onevink avstrijske TV Ob koncu: Odprta meja Zagreb 19.15 40 zelenih slonov 19.45 Muppet slu)w 21.00 Panorama — politični ma gazin 22.05 Zabavno glasbena oddaja RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17-0°’ 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glasbena kombinacija; 6.50 Včeraj v par' lamentu; 9.00 - 10.03 Glasbeno ' govorni program; 11.00 Glasben hiša; 11.34 Radijska nadaljevan, ka; 12.03 Jutranji variete; 13-J? Master. glasbene novosti; 'f Ulica Asiago Tenda; 15.03 GlaS; beni dokumentarec; 16.00 Poletn spored; 17.30 Glasba za mladin0' 18.05 Radijski koncert; 18.38 Glasba; 19.15 Draga glasba; 19.30 Jaz glasba; 20.00 Naši dragi otroci • radijska trodejanka; 21.35 Glasbeni premor; 22.22 Napotki za ari^ mobiUste; 22 27 Fonosfera; 23.lt> Telefonski klic. LJUBLJANA 7.30, 8.30, 9.00. 10.00, F.00, 12-<>f; 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 'jf Vremenska napoved za pomoTŠC* ke; 7.45 'rometne informacije' 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.25 * naših sporedov; 8.30 Z radiom 1,a poti; 9.05 Za šolarje - Helga GlO' šič; 9.35 Mladina poje; 10.05 glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki za naše goste iz jine; 11.05 Rezervirano za...; 12-ua Ali poznate...; 12.35 Naše pesmi i plesi; 13.10 Znane melodije: lS-rt Kmetijski nasveti; 13.40 Od vflS do vasi; 14.00 Iz naših krajev ' Iz naših sporedov; 14.20 Zabavn glasba; 14.30 Priporočajo vam---; 15.05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušalce - Koračnice-15.40 Jezikovni pogovori; 16.00 D° godki in 'Imevi; 16.30 Zabav'n“ glasba; 16.50 Radio danes, radi jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Stud1? o’i 17.; 19.00 " ansamblom Gorenjci; 19.15 I "kalne radijske post8 je; 19.35 Ivo PogoreHc in So|ia*. v b-molu Frederika Chopina; 20>> Zabavna glasba; 20.35 Lahko no®-otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 21.00 Četrtko večer domačih pesmi in napevoV' 22.05 Literarni večer - Ob lOO-'®1. niči rojstva Alojza Gradnika: 22-41’ Lepe melodije; 23.15 lnformativu® oddaja v nemščini in angleščini 23.25 Iz naših sporedov; 23.3“ Plesna glasba jugoslovanskih »m. diov; 00.05 Lirični utrinki; O®'1 Mozaik lahke glasbe. ■IIIIMIMIHIIIIIIIIIIIIIIIItllllHlIlllllflHrnilliMflHIIIIIIMIIJIIIIIMtllllllllllllllllllllllllUllllllltllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIMItllimilllllllllllfMlllllimiMIIIIIIIIIIIIIIIMIIlmilMIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllMIIIflllimMIIHIšllMIIIII« Koncertni program Dubrovniških poletnih iger Nastopi domačih ansamblov s sodelovanjem domačih in tujih solistov TOVARNA ETA CERKNO IN 35 LET NJENEGA RAZVOJA Podjetje, ki je spremenilo Cerkljansko zrastlo iz partizanske tehnične sekcije Preroška napoved prvega organizatorja odpora - Od prvotnih 15 delavcev, ki so začeli z golimi rokami, je nastalo podjetje s 1670 delovnimi močmi Obrat ETA Cerkno - temeljna organizacija »Plošča* PLAVANJE V TRETJEM FINALNEM VEČERU SP V EKVADORU Veliko slavje Evrope in polom ZDA ^ štirikrat je občinstvo poslušalo himno NDR - Američani izgubili celo v moškem sprintu (Dopisnik Dela Primorski dnevnik) di™ , AQUIL - štirikrat je sta-krat St°Je .P°slušal himno NDR, en-vppo am„eriško’ v tretjem, finalnem si. ■ruA SP v plavanju. Evropsko bila • toliko večje, kajti do- le disciplino, v kateri Američa- 4 DANAŠNJI spored ju. ,m Lravl moški; 100 m metulj-- zenske; 200 m prsno moški; 100 ttietrov n,«). Pesno ženske; štafeta 4x100 ženskj krav' m°ški; 800 m kravl Skoki v vodo V., finale v skokih s stolpa. ;aterpoio Počitek. Biošt;SO dovoljevali presenečenj — ne«- sPr'nt. Da bi bil uspeh popolni hrr.Je ^oithejevi zlati kolaj-sicpp nasto osv°jil Šved Johansson, tnvni eV[°Psk’ prvak iz Splita, sve-8rehp„reaor(fer Gaines pa je bil s Za* i nadvse razočaran. i j 0 se je vse V znamenju NDR, ^"Vmago. sa ® kravl ženske: Dvojna zma-Pbcakovana, a brez rekordnih rezultatov. «Bila je to tipična tekma, prirejena zame in za Petro. Želela sem plavati bolje, a o svetovnem rekordu nisem razmišljala, že po 200 m sem vedela, da sem zmagovalka,* je povedala na cilju Car mela Schmidt. Rezultati: 1. Schmidt (NDR) 4 min. 8”98; 2. Schneider (NDR) 4’10”08; 3. Cohen (ZDA) 4’11"85; 4. Maas (Niz.) 4’12”21; 5. Van Der Meer (Niz.) 4’12”40; 6. Linzmeier (ZDA) 4'12”72; 7. Croft (VB) 4’14”46; 8. Baumer (Avs.) 4’15”52. Ob tem vsekakor velja omeniti, da je zmagovalka malega finala, Angležinja Willmott dosegla boljši rezultat kot bronasta Cohen. 100 m kravl moški: »Presrečen sem. Rezultat sicer ni dober, toda glavna je zmaga. Trdo sem delal, za mano je dolga in težavna sezona, naslov prvaka je vrhunec. Srečen in uspešen,* se je veselil Woi-the, ki je lani psihično izgubil boj v Splitu. Nadvse razočaran pa je bil nad drugim mestom svetovni rekorder Američan Gaines: «Psihično, telesne, v vseh pogledih sem bil pripravljen na zmago. Sposoben zanjo. Dobro sem se počutil, ne tako kot na 200 m. Vse bi šlo, če ne bi na- PRAVI ŠOK V JUGOSLOVANSKEM TABORU D. Petriča mučita ločina in prebava (Dopisnik Dela GtUv4 *>rimorsk' dnevnik) ~ Večina strokov-h) D k* je »nadzorovala* Boruta Hitojk Jatla Petriča na zadnjih tre-400 m /Jred četrtkovim nastopom na la s,*ravL vselej ni povsem verje-5®° jJ11? uram. V našem taboru Zato na . k? samo zelo zadovoljni. bo jp Pp le bil za vse pravi šok, Pa š„ norW dobil 37,9 temperature, Pa Pr™ava ga je začela mučiti, ^eje h ■ st-a Lrata plavala te fiofut- Francoski trener je za Obodni I?jsLL da je znorel. Tudi *o rttoHi- mci’ Sovjeti. Kanadčani in m ..1 testna plavanja Petričev sla rp Jlrn bilo težko ugotoviti, da »Ne rV ^°br> formi, bi ta.. * ^ žrl, če bi bil slab, če Tako i?0 ^ m Plaval v 1’55”. PtavijPa vetn, da sem dobro pri-fei,» : 2a start. To me najbolj (er, J? menil Borut v torek zve-*°Ve soK^1 ko Je Darjan še -iz oče-ipr vsk06 Ponesel odeje in ponče Je lažh naS*Tnadil na Boruta, da bi bo v ®D°til. «Bomo videli, kako Počutji e^°’ Če se bom le količkaj Sen r’ n,°ram nastopiti. Pa kako jpj,. ,° jaz to staknil, saj smo Počum 1 lsb°- Ko bi se samo dobro “risk0' o3 ^etudi imam vročino in j ni ifotem bi že šlo,* se nika-ftw.“°Jel sprijazniti z dejstvom, a ležati, da je zbolel. ........ Gledal je še torkov finalni večer, a je odšel domov pred štafetami. «Počakati je treba vsaj en dan,* pravi dr. Drago Petrič. »Lozica je bil bolan samo en dan. Bomo videli, kako bodo učinkovala zdravila. Res škoda, da se je to zgodilo.* In kaj sicer lahko pričakujemo od četrtkovega nastopa? To je seveda vprašanje, ki nenehno visi v zraku. A odgovor tudi. «Darjan bo odlično plaval, kako se bo uvrstil, je odvisno od tekme same.* «Za eno mesto bo niže, če bom jaz plaval,* se je oglasil izpod odeje Borut. Darjan se je, kot vedno, ob tej Borutovi trditvi samo nasmehnil. Upajmo vsaj, da bosta res lahko nastopila oba. ZADNJA VEST Ponoči se je Borutu Petriču vročina dvignila na 39 stopinj. Ob enih je nato vzel dva aspirina, se preznojil in zjutraj je imel le še 36,9 stop. Tudi driska se je ustavila, toda pri zajtrku se je počutil zelo slabo, tako da ni odšel na popoldanski trening. Še je torej upanje, da bo v četrtek lahko nastopil na 400 metrov kravl, a četudi bo malce handikapi-ran v primerjavi z nasprotniki. STANE TRNOVC pravil napake. Vse dni mi je trener nenehno dopovedoval, da se moram držati Woitheja prvih 50 m. Jaz pa tega nisem storil. Mislil sem, da bom bolje napadel drugih 50 m. Poskusil sem, pa ni šlo,* je slabe volje razlagal Gaines. Rezultati: 1. VVoithe (NDR) 50”18; 2. Gaines (ZDA) 50''21; 3. Johansson (Šve.) 50’'25; 4. Cavanaugh (ZDA) 50”32; 5. Richter (NDR) 50''70; 6. Holmertz (Šve.) 51”31; 7. Delgado (Bra.) 51”78; 8. Kroes (Nizozemska) 51”88. 100 m hrbtno ženske: Nova dvojna zmaga za NDR. «Dobro sem plavala. Drugo leto bi morda lahko naskakovala svetovni rekord, meja e-ne minute pa mislim, da bo ostala še do leta 1984,» pravi nova prvakinja Kristin Otto. Zanimivo vsekakor je, da je prišlo po popoldanskem predtekmovanju do popolne zmede, kajti nekaj se je zmešalo z urami in pogrami in po nekaj urah so ugotovili, da je v finalu vendarle tudi Američanka Walsh. Rezultati: 1. Otto (NDR) 1 min. 1”30; (rek. SP); 2. Kleber (NDR) 1’01”47; 3. Walsh (ZDA) 1'02”86; 4. Gorčakova (SZ) 1’02”92; 5. Bunaciu (Rom.) 1’03”32; 6. Aizpors (ZRN) 1'04”77; 7. De Rover (Niz.) 1'04”78; 8. Vander Stratten (Bel.) 1’05"21. 100 m hrbtno moški: «Za zmago se imam zahvaliti izkušnji v aprilu, ko me je Wladar premagal na našem zimskem prvenstvu. Takrat je bilo tretjih 50 m usodnih zame. Vseskozi sem se za tokrat pripravljal prav za teh tretjih 50 m. In res mi je uspelo. Tu je bil boj odločen,* je dejal zmagovalec Rick Marey. Rezultati: 1. Carey (ZDA) 2 min. 82 stotink (rek. SP); 2. Wladar (Madžarska) 2’01”31; 3. Baltrus-h (NDR) 2’01”51: 4. Semetov (SZ) 2'01”72: 5. Barnicoat (ZDA) 2 min. 3”: 6. Henning (Kan.) 2’03’Tl: 7. Zabolotnov (SZ) 2’03"54; 8. Prado (Braz.) 2’04”38. 4x100 m kravl ženske: Vse no napovedih. kajti Nizozemke vendarle niso zadržale nanada Američank. Rezultati: 1. NDR 3'43"97; 2, ZDA 3’45”76; 3. Nizozemska 3’45"9fi; 4. ZRN 3’50”62; 5. Kanada 3’51”22: 6. Jaoonska 3’53”72: 7. Francija 3 min. 54”07: 8. SZ (diskvalificirana), HUD PORAZ «MODRIH» V VATERPOLU Jugoslaviji * Madžarska 10:11 (2:3, 3:2, 1:2, 4:4) GUAYAQUIL — Jugoslovanski vaterpolisti bi lahko imeli v torek zvečer eno izmed kolajn že v rokah. Toda zapravili so priložnost, kakršna se vsaki generaciji ponavadi ponudi samo enkrat. Pravzaprav ni moč razumeti, kako lahko moštvo izgubi dobljeno tekmo, oziroma ne obdrži niti neodločenega rezultata, ki ga ima zagotovljenega. Dobro minuto pred koncem so »modri* spet imeli igralca več. Bebič je hotel prednost kar najhitreje izkoristiti in z dveh metrov je skušal poriniti žogo v mrežo, toda vratar jo je odbil v kot. «Modri» bi morali počasi odigrati in izkoristiti priložnost, toda vse je šlo po zlu. Pa še so imeli priložnost. Bebič je spet prišel do strela, a zadel samo vratnico. Žoga se je na srečo odbila k Jugoslovanom, imeli so tako nov napad, novih 35 sekund časa. Naslednji se je za strel odločil Markovič, vendar je vratar spet odbil v kot, takrat pa je prišlo do odločilne napake. Zlokovič je iz kota podal Markoviču, ki pa je bil pokrit. Ne bi mu smel podati, toda tudi Markovič bi moral videti, da je pokrit. Tako pa so žogo prestregli Madžari, o-stalo je še 50 sekund. «Modri» šestič niso izkoristili igralca več in kazen je morala priti. Le 12 sekund pred kocem je Toth dosegel zmagoviti gol. OSTALI REZULTATI Kvalifikacijska skupina Nizozemska - Kuba 9:7 SZ - Španija 8:7 ZRN - ZDA 8:7 Tolažilna skupina Grčija Kanada 9:6 Avstralija - N. Zelandija 14:2 Italija - Egipt 16:4 Kitaiska - Franriia 14:10 [||iiii„„,llmilllllllrl)llllllll)IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIItlllllllllllllllllllllnlMllnilllllllltlllllllltllmt|lll|limilllllllllml||l|ll||IIIIIl||1||imil|||||tl Dražen Dalipagic v dresu New York Knicks? ZADNJA VEST V zadnji tekmi polfinalne skupine je Jugoslavija izgubila s Kubo z 8:9 (3:2, 1:1, 2:3, 2:3). STANE TRBOVC NOGOMET NA TURNIRJU V PARIZU Dinamo v finalu Dinamo — Koln 1:0 (0:0) DINAMO: Vlak (56. min. Ivkovič), Bošnjak, Cvetkovič (82. mjn. Dagičevič), Hadžič, Zajec, Bogdan, Mustedanagič, Čerin, Kranjčar (80. min. Dumbovič), Mlinarič, Kmčevič. KČLN: Schumacher, Konopka, Track, Willmer, Honerbach, Cul-lman, Zimmermann, Šljivo, Engels, Littbarski, Fischer. STRELEC: Krnčevih (v 63. min.). Na mednarodnem nogometnem turnirju v Parizu je zagrebški Dinamo dosegel pomembno zmago proti močni zahodnonemški enajsterici Koln, za katero nastopa vrsta državnih reprezentantov. Dinamo je bil vseskozi boljši in je imel še več zrelih priložnosti, eno izmed teh pa je izkoristil Krnčevih in povedel svoje moštvo v vodstvo. Zagrebčani se bodo tako danes v finalu pomerili z brazilske enajsterico Atletica Mineira, ki je z zadetki Reinalda (41. min.), Edera (44. min.) in Helena (75. min.) premagala domače moštvo Pariš St. Germain. AVTOMOBILIZEM SP v Švici v dvomu PARIZ — Velika nagrada Švice v formuli 1 je še v dvomu, ker francoska televizija še ni zagotovila prenosa te prireditve. SLOVENSKI KOŠARKARSKI TABOR V TOLMINU Dragocena izkušnja za naše igralce Na taboru so namreč najboljši košarkarji in trenerji iz matične domovine - Povratek v soboto, 7. t.m. V nedeljo se je v Tolminu začel »Slovenski košarkarski tabor* za najboljše košarkarje letnikov c d 1965 do 1969. Poleg najboljših igralcev Slovenije so se tabora tudi letos u-deležili nekateri zamejski košarkarji. ki bodo do sobote garali skupaj s slovenskimi vrstniki. V Tolminu so poleg najboljših i-gralcev prisotni tudi najboljši trenerji Slovenije, ki bodo svoje znanje posredovali tečajnikom. Vodja tabora je Jadranov trener Jože Spli-chal. Namesto Ranka Žeravice, ki je moral sodelovanje odpovedati zaradi obveznosti z jugoslovansko reprezentanco, pa bo strokovni vodja tabora prof. Brane Dežman, docent teorije in metodike košarke na ljubljanski Visoki šoli za telesno kulturo. Udeleženci letošnjega tabora so nameščeni v novem dijaškem domu «Svetozar Markovič*, kjer so tri pokrita in štiri odkrita košarkarska i-grišča. Igralci bodo razdeljeni v skupine glede na starost in glede na znanje košarkarskih elementa', ter na telesne zmožnosti posameznikov. Vadili bodo dvakrat dnevno, in sicer ves dopoldne in deloma tudi popoldne; na sporedu bodo tudi tek- me in druge oblike košarkarskih tekmovanj. Zvečer bodo na sporedu še košarkarski filmi (predvsem didaktični filmi) in predavanja sodnikov v zvezi z interpretacijo košarkarskih pravil. Trenerji pa bodo imeli v večernih urah seminar, na katerem bodo pregledovali trening naslednjega dne in sledili predavanjem ki jih bodo imeli izkušenejši trenerji (Dežman, Splichal, Brumen, Lom-šek, itd.). Skratka, vse kaže, da bodo treningi in vse ostale okvirne aktivnosti na zelo visoki ravni. To pa bo posebno našim mladim košarkarjem še kako koristilo. Tabor se bo končal v soboto, 7. avgusta. Tečajniki bodo lahko odpotovali po kosilu. Igor Canciani Obstanek v ligi letošnji cilj San Benedetta Tudi za goriško ekipo San Bene-derto, ki bo letos igrala v najvišji košarkarski ligi, so se včeraj pričele priprave. Igralci se bodo pod vodstvom prof. Romana fizično pri- NOGOMET V ORGANIZACIJI FC «PRIMORJE» S PROSEKA Konec meseca II. memorial «Ž. Race» Na turnirju bo nastopilo osem amaterskih enajsteric - Veliki finale bo na sporedu 4. septembra - Igrali bodo po izločilnem sistemu Avgust je čas, ko se bodo tudi naše enajsterice, ki nastopajo v amaterskih ligah, začele pripravljati na nastope v bližnji sezoni. Kmalu se bodo začeli treningi, prva resnejša tekmovalna preizkušnja pa bo brez dvoma 2. memorial «Žarko Race», ki ga tudi le-os prireja na Proseku Footbal Club Primorje. Turnir bo trajal od 25. t.m. do 4. septembra, na njem bo sodelovalo osem ekip ki si bodo sku šale priboriti pravico do nastopa v finalu. Na turnir so se prijavile enajsterice Primorja, Brega Por-tualeja. Zarje, Fortituda, Krasa, Gaje in S. Giovannija. Razpisan je bil tudi pravilnik memoriala, ki predvideva nekaj za nimivih novosti. Pokal 2. memoria la »žarko Race* bo osvojila tista-ekipa. ki bo trikrat zmagala na turnirju, turnir sam pa se bo odvijal po izločilnem sistemu. V pri meru neodločenega rezultata bodo odigrali dva podaljška, če pa še ^iv". L>alipagič je spet postal *ke Profesionalne košarkar- vSki f6 V potem ko je na ‘Vth pUrne-ii dosegel na tekmi z JJSDelo ar°*‘n° 41 košev, kar ni H nanikomur na Chapel Hillu, še h , klanci ^knil na drugi stra-^U, l. a njegov nastop v Ma-Nfol. ,er te dosegel v tekmi selekcijo *tMV- To .je bil ra .4 i-A v Madridskem Realu odlo j Donudbo Draženu Dalipa-kt, gt Lj nastopal kot drugi tu-v Doltjii Pa-i z Mirzo Delibašičem (tl evtopskih prvakov. s NBA kar je bil razlog da so Zato 'e Lila še posebej te?entar-Va -nov'ca s Priprav re- ?°h, a.nce Jugoslavije v Kranjski ? bon,!* Dražen Dalipagič pre ?av|ja. no, da bi sodeloval v pri-S taboru profes ew York Knicks, ki profesionalne se za- čenja 15. septembra. V telefonskem razgovoru z Eddie.iem Donuvanom, generalnim tajnikom Nevv York Knicks, smo izvedeli, da se bo tre ner Hubbie Brown odločil, ali bo povabil med kandidate za svojo profesionalno ekipo tudi Dražena Dalipagiča, ko si bo ogledal tekmo Jugoslavija - ZDA na svetovnem pozivnem turnirju v Knoxvil-iu, ki bo konec tedna. Obenem pa .je Eddie Donovan, močni človek v košarkarskem taboru New York Knicks v Madison Square Gardnu, tudi povedal, da pričakuje obisk številnih predsedr.iko\. generalnih tajnikov in trenerjev NBL v Knox villu. kajti jugoslovanski košarkarji so vse zanimivejši tudi za naj močnejše klubske ekipe v ZDA. Dražen Dalipagič ne skriva že lia. da bi nastopil v sezoni 1982-1983 za New York Knicks, če bi bili pogoji ugodnejši kot so v Ma dridu, kajti v Realu bi vendarle igral le v evropskem pokalu, osebno pa je prepričan, da bi se lahko prebil v ostri konkurenci, če bi izboljšal v pripravah za svetovno prvenstvo v Kolumbiji predvsem skok. Podpis profesionalne pogodbe bi seveda pomenil, da bi se vnaprej odpovedal nastopu na olimpijskih igrah v Los Angelesu 1984 kjer bo Jugoslavija branila naslov olimpijskega zmagovalca. Dogodki v Knoxvillu bi seveda lahko presenetili tudi nekatere ju goslovanske in italijanske prvoligaše, kajti košarkarji ne potrebujejo za podpis pogodb s klubi NBL nobenih dovoljenj, saj NBA nima u-radnih stikov s FIBA. Vroče košarkarsko poletje se bo nadaljeva lo po Knorvillu in svetovnem prvenstvu v Kolumbiji. Aco Pasternjak PO NEUSPEHU V ŠPANIJI M. MILJANIČ DAL OSTAVKO BEOGRAD - Miljan Miljanih je sporočil, da bo jutri dal ostavko kot zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance. Sicer je bilo pričakovati, da bo Miljanih dal ostavko, nihče pa ni pričakoval, da se bo za to odločil tako pozno. Po ve likem spodrsljaju na svetovnem prvenstvu v Španiji so vsi zahtevali »Miljaničevo glavo*, le ta pa se je presenetljivo odločil le sedaj. to ne bo zadostovalo, bodo streljali U-metrovke. Vsaka ekipa bo lahko igrala s tremi sposojenimi igralci, med potekom igre se lahko za menja po tri igralce in vratarja. Organizatorji bodo precej strogi z nediscipliniranimi in grobimi nogometaši, saj izključeni ne bo smel več nastopati na turnirju. Skratka, tudi letos kaže. da bo 2. memorial «Žarko Race* zanimiv, čeprav bo nastopilo nekaj manj e-i.ajsteric v primerjavi s prejšnjimi leti. SPORED TEKEM 25. t.m. ob 20.30: Primorje - Breg 26. t.m. ob 20.30: Portuale - Zarja 27. t.m. ob 20.30: Fortitudo - Kras 28. t.m. ob 20.30: Gaja - S. Giovanni 30. t.m. ob 20.30: polfinale 31. t.m. ob 20.30: polfinale Finalna -tekma za tretje mesto bo na sporedu v petek, 3. sepiembra. ob 20 uri, veliki finale ua bodo odigrali dan kasneje, 4 septembra, prav tako ob 20. uri. Razumljivo je, da bodo vse tekme na prose-škem igrišču. Koristna tekma za Triestino Tnestina A — Triesttna B 8:0 (2:0) l&nocf ’ sta še na stadionu Pino Grezar pomerili Triestina A, ki so jo sestavljali igralci, ki bodo v prihodnjem prvenstvu verjetno igrali v članski vrsti in mladinci ter re zervni igralci (Triestina B). Visoko je zmagala članska vrsta. Tekma je bila precej zabavna, čeprav je bil ritem igre seveda zelo skromen Triestina A je bila seveda boljši nasprotnik, saj so se tudi nekateri mladinci dobro izkazali, posebno Memmo in Gregorič. Med člani bi omenili De Falca, ki .je dosegel 4 zadetke in Štruklja, ki .je v prvem polčasu igral med rezervami, v na daljevan.ju pa med člani. Od novih igralcev sta največ pokazala Pe-drazzini in Pasciullo, medtem ko je Guštini pokazal le nekaj tega, kar zna. Vratar Genovese pa je bil pre malo zaposlen, da bi ga lahko oce nil’ Dobro je igral vratar Nieri čeprav je prejel kar šest zadetkov. Ostali so pokazali zadovoljive raven V SOBOTO NA ROJCAH Pro Gorizia-Triestina Pro Gorizia, ki bo letos po 30 letih ponovno igrala v C-2 ligi, bo svoj prvi prijateljski nastop opravila v soboto, 7. t.m.; ob 21. uri na Roj-cah proti Triestini. Goriški navijači s precejšnjo nesti pnostjo pričakujejo srečanje, saj bi radi videli, kako je trener Bur-lando sestavil ekipo in koliko veljajo novi igralci, predvsem pa Argentinec Macri, o katerem se v zadnjem času toliko govori. Srečanje pa bo vsekakor dobra preizkušnja tudi za Triestino, ki je tudi letos med favoriti za napredovanje v B ligo. (pr) KOLESARSTVO «POKAL SABATIN1* Saronni najhitrejši PECCIOLI (Piza) — Giuseppe Saronni je v sprintu osvojil prvo mesto na prvi izbirni kolesarski dirki za SP za »Pokal Sabotini*. Le s «fotofinishem» pa so lahko ugotovili, da je Gavazzi osvojil drugo mesto pred Moserjem. VRSTNI RED 1. Saronni, ki je prevozil 216 km v 5.40’ s poprečno hitrostjo 38,118 km na uro 2. Pierino Gavazzi 3. Francesco Mosei 4. Giambattista Baronchelli 5. Roberto Ceruti vsi v zmagovalčevem času pravljali na Rojcah, v popoldanskih urah pa bodo v športni palači pilili tehniko s trenerjem De Sistijem. Začela se je tako nova sezona za goriško peterko, ki si je kot cilj prihodnjega prvenstva zastavila obstanek v ligi, kar bo vsekakor zahtevna naloga, še posebno če pomislimo, da je ogrodje ekipe ostalo isto kot lani. To so bile sicer tudi glavne teme razgovorov v torek zvečer, ko so predstavniki društva predstavili e-kipo krajevnim oblastem in tisku. Uvodoma je predsednik košarkarske sekcije pri UGG Sandro Vanel-lo povedal, da je društvo storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi o-jačilo ekipo. Kljub temu pa v Gorico ni prišel noben slovit igralec in to zaradi previsokih cen, ki so označevale letošnjo »košarkarsko borzo*. Zato. je nadaljeval Vanello, je društvo usmerilo vse svoje sile v mlade igralce, in s tega zornega kota je treba gledati in oceniti prihod nekaterih mladih košarkarjev. Problem zase pa predstavlja drugi «goriški» Američan, Charlie Jones, ki še ni prišel v Gorico ir vse kaže, da ga to ko hitro tudi ne bo. Vanello je povedal, da ima igralec družinske probleme, ki ga zadržujejo v ZDA. Da bi ne prišlo do kake nevšečnosti, bo trener De Sisti v naslednjih dneh preizkusil drugega a-meriškega igralca, Sylvestra Norri-sa. 208 cm visokega centra iz društva Sant’Antonio. Dr. Zoppas, predstavnik sponsorja San Benedetto, je v svojem nagovoru izrazil veliko zadovoljstvo nad u-spešno izpeljanim prvenstvom v lanski sezoni ter izrazil upanje, da bo ekipa dosegla cilj — obstanek v ligi, kar bi za to peterko bil že velik uspeh, (pr) TENIS PRVENSTVO ZDA Argentinec G. Vilas presenetljivo izločen INDIANAPOLIS — V drugem kolu teniškega prvenstva ZDA na peščenih igriščih je prišlo do velikega presenečenja: Šved Hans Si-monsson je namreč premagal Argentinca Guillerma Vilasa s 6:4, 6:1. Italijan Claudio Panatta pa je izpadel že v prvem kolu: premagal ga je Španec Jose Higueras s 7:5, 3:6, 6:1. V drugem kolu ženskega turnirja pa je izpadla tudi Italijanka Pa-trtoia Murgo, ki je izgubila proti Južnokorejki Duk Hee Lee kar I 0:6, 0:6. HOKEJ NA LEDU Zmaga Sovjetov ORTISEl — V prijateljski tekmi v hokeju na ledu v Ortiseiu je sovjetsko moštvo Torpedo Gorky premagalo italijanskega prvoligaša HC Gardena z 12:6. KOŠARKA GOSTOVANJE OLIMPIJE V ITALIJI Drvarič: «Koristna šolska turneja» Ljubljanski košarkarski prvoligaš se že več dni mudi na turneji po I-taliji. Olimpija je v devetih nastopih (na treh turnirjih) osvojila le dve zmagi, doživela pa kar sedem po razov. Kljub temu pa je trener Ljubljančanov Janez Drvarič z dosedanjim nastopom svojih varovancev povsem zadovoljen. «Dosedanje gostovanje po Italiji je bilo nedvomno za nas izredno koristno. Igrali smo na kakovostnih turnirjih in proti močnim ekipam. Pri tem pa naj dodam, da je bilo ameriško moštvo AH Starš II Bracciere še posebno kvalitetno. Čeprav smo igrali brez treh veznih igralcev, med le-temi je manjkal tudi reprezentant Vilfan, pa smo se proti vsem nasprot- nikom dobro upirali. Prava šolska turneja, torej.* »Vašo najboljša tekma?* «Nedvomno ona, v kateri smo premagali češkoslovaško reprezentanco, ki bo na svetovnem prvenstvu igra-’a v isti izločilni skupini kot Jugoslavija.* »Kaj pa posamezniki?» «Ne bi rad hvalil tega ali onega posameznika. Mislim, da smo pred vsem zadovoljili kot moštvo Tako visoki kot vezni igralci so povsem izpolnili svojo nalogo. Žal, kar štiri tekme ni mogel odigrati Brodnik, ki se je poškodoval. Glede posameznikov naj povem, da je mladi Kotnik, ki igra pri mariborskemu Braniku in nas je za to turnejo ojačil, pokazal velik napredek in je obenem tudi dokazal, da je velik košarkarski potencial.* Ljubljanska Olimpija bo od danes do sobote zaposlena še na zadnjem turnirju po Italiji. Tokrat bo igrala v Todiju. Poleg ljubljanske ekipe bodo na tem turnirju nastopili še Ali Starš II Braciere, New Starš in I-talcable Perugia. NOGOMET Vseučiliško SP CIUDAD MEXICP - V polfinalu vseučiliškega nogometnega svetovnega prvenstva so dosegli naslednja izida: 1:0 3:2 Francija - ZRN Mehika - Urugvaj Dva zmagovalca NORTH CONWAY - Finalno srečanje na tem turnirju med Lendlom in Higuerasom so prekinili zaradi močnega naliva. Lendl je vodil proti Špancu s 6:3, 3:2, vendar so zaradi prekinitve organizatorji oba proglasili za zmagovalca in si bosta delila 32 tisoč dolarjev nagrade. NOGOMET, «OSTALl SVET*- EVROPA Tele Santana v težavah pri sestavi moštva RIO DE JANEIRO — Za sobotno nogometno tekmo med izbranima reprezentancama «Ostalega sveta* in Evrope je brazilski trener Tele Santana, ki bo vodil »Ostali svet* v težavah. Doslej so namreč le nekateri izbrani nogometaši zagotovili, da bodo i-grali v soboto v New Yorku. Le-ti so: Brazilci Žico, Junior, Cereso in Socrates, ter Alžirec Beloumi in kamerunski vratar N’Komo. VESLANJE Mladinsko SP PIEDILUCO (Terni) - Od danes do nedeljo bo v Piedilucu mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju. Med tridesetimi državami bosta nastopili tudi Italija in Jugoslavija. [lATEK pregled Razgodovine Saškega krasa STANKO FLEGO 8. ){0 . J tokrat moramo poudariti, kar smo namreč že opa-V l«to 6 govor o paleoantropologiji in sicer, da se iz leta vQviihi^°Znavanie prazgodovinskih obdobij izpopolnjuje z ^ hek britji, ki nam neprenehoma dajejo nove poglede p tere temeljne zakone prazgodovine. jHio°mdelstvo’ živinore)0 in metalurgijo, dejavnosti, ki s ec* naj večje dosežke človeštva, je človek odkril ve-^ Odkr>rn°stoino v različnih predelih sveta, od koder so se 2a *a raz^iriia v sosednje dežele. >st^’ evropski svet, verjetno velja pravilo, da sta po-JVia 0 in živinoreja k nam bili posredovani iz Bližnjega JVcla' rne^tern k° so novejše raziskave dokazale, da se je * 'Lo. ^etalurgija bakra in zlata razvila v Evropi samo-a tl0v . ne°litiku in posebno v kasnejšem eneolitiku dose-0>,k najvišjo tehnično stopnjo pri izdelovanju kame-p r°dia. ^hikoef tehnike klesanja, v neolitiku odkrije človek tudi 6'uje rušenja in glajenja trdih kamenin, iz katerih iz-°i s trsko oblikovane sekire in kladiva. Za vrhun- ske dosežke neo-eneolitske kamene industrije štejemo na primer iz odbitkov izdelana, več kot 15 cm dolga kremena rezila, natančno izdelane kremene puščice trikotne oblike, preluknjana kladiva, itd. Največja tehnološka pridobitev neolitske dobe pa je prav gotovo keramika, človek namreč odkrije, da se ilovica pri ognju strdi in si tako prične izdelovati glinaste posode raznih velikosti in oblik. Nekatere krasi tudi z različnimi motivi in tehnikami. Neolitske kulture razlikujemo namreč predvsem po načinu izdelovanja in krašenja keramičnih posod. m k* .. Fragmenti keramičnih posod iz starejšega neolitika, okrašenih z vbodi in starih okoli 6.500 let, ki so jih našli v Pcjei (pečini) v Lašci pri Nabrežini Nova neolitska kultura se je pričela širiti z Bližnjega vzhoda proti Evropi v dveh glavnih smereh. V prvi, mediteranski smeri so se neolitski vplivi in ljudstva pomikali ob obali Grčije in severne Afrike ter v kratkem osvojili celotno mediteransko obalno območje. Po drugi, kontinentalni poti pa so neolitski poljedelci prodirali vzdolž reke Donave in njenih pritokov do srednje in severne Evrope. Na naš Kras je neolitska kultura najprej prišla po morski poti, medtem ko moramo na pojav elementov kontinentalne, podonavske kulture počakati do dobe kasnejšega eneo-litika. In prav v tem obdobju opažamo, kako je tržaškemu Krasu poverjena vloga pravega mostu med kulturami in ljudstvi mediteranskega in kontinentalnega, podonavskega območja. Kot smo že omenili, prevladujejo na tržaškem Krasu v začetnih fazah neolitika elementi mediteransko-jadran-skega tipa z raznimi razvojnimi fazami. Starejši neolitik mediteranskega tipa, za katerega je značilno tako imenovana «impresso-cardium» keramika, je pri nas zelo slabo zastopan. Zunanja površina posod, ki pripadajo tej kulturi, je okrašena z gostimi vbodi, narejenimi z robovi školjk iz rodu «cardium» in z vbodi, narejenimi z drugim: sredstvi. Za to keramiko, ki je značilna za mediteranski svet in ki je prisotna z bogatimi najdišči v vsej Dalmaciji, na Kvarnerskih otokih in tudi v južni Istri, predstavlja ozemlje tržaškega Krasa skrajno severno mejno črto, do katere je ta kultura prodrla. Na Krasu so odkrili posamezne fragmente posode tega tipa v nekaterih redkih jamah. Nekaj več kosov te keramike je hranila le Pejca v Lašci pri Nabrežini. Tako lahko govorimo obširneje o neolitiku na Kra- su le z nastopom srednjega neolitika, za katerega poznamo pri nas bogata najdišča. Nad mezolitskimi plastmi in nad redkimi fragmenti «impresso-cardium» keramike trčijo namreč raziskovalci v važnejših jamah tržaškega Krasa na bogato plast, v kateri so prisotne črepinje tipičnih kup na nizkih votlih nogah, tako imenovanih tulipanastih vaz (ital.: vasi a tulipano). Te posode, ki so pogosto ob ustju okrašene z vrezanimi geometrijskimi in rastlinskimi motivi, so značilne za «danilsko kulturo«. Ta kultura, ki je dobila ime po vasi Danilo pri Šibeniku, kjer so prvič odkrili bogate najdbe te vrste, označuje obdobje srednjega neolitika na dalmatinski obali. V Pejci v Lašci pri Nabrežini in pod skalnim previsom v bližini Prčjega dola so v plasti iste dobe izkopali tudi fragmente štirinožnih kultnih vaz, «rhytonov«, ki so prav tako klasični primeri danilske kulturne skupine. Mlajši ali pozni neolitik je na tržaškem Krasu dokumentiran z elementi bodisi jadransko-hvarske kulturne skupine, kot tudi z vplivi kultur, ki so semkaj prodrle iz Padske nižine in iz Veneta. Za hvarsko kulturno skupino razlikujemo fragmente poslikane keramike, vplive italijanskega poznega neolitika pa nam dokazujejo fragmenti posod s kvadratnim ustjem (ital.: cultura dei vasi a bocca qua-drata). Vendar so pri nas tipični elementi te končne faze neolitika precej redki in stratigrafsko težje opredeljivi. Neolitiku tržaškega Krasa so mnogi avtorji poskusili dati lastno krajevno inačico in so ga imenovali bodisi kot »kraški neolitik« (F. Legnani) ali »tržaški tip danilske in hvarske kulture (F. Leben) ali še »vlaška kultura« (L. Bar-field) po najdišču Pejca v Lašci-Vlaška jama. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 12 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6 00 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 1200.00. PRIMORSKI DNEVNIK lo SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Tret 11-5374 Stran 6 5. avgusta 1982 2,rc račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljub1!0"1 Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 . , Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir, 1 st., viš. 43JJJ' 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po form®1 sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir h* ' Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Jtoi* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugi v Italiji pri SPI. . . čl.n italijanska! Izdata L JZTT zveze časopisni Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^Trst založnikov OZADJE KRVAVIH DOGAJANJ NA BLIŽNJEM VZHODU Nacistični zločini nad Židi ne morejo biti opravičilo za odnos Izraela do Palestincev Ob dramatičnem razpleta izraelske agresije na Libanon ponatiskujemo daljši zapis Mirka Čepiča, ki je bil pod naslo-slovom »Cionizem* objavljen v mariborskem tedniku 7 D pred dvema tednoma. Naš stalni sodelavec Pave) Stranj pa je tokrat orisal razvoj in strukturo Organizacije za osvoboditev Palestine. Cionizem je politično gibanje Ži do v, ki ga je začel madžarski Žid Theodor Herzl z objavo svoje knjige «Der Judenstaat» — Židovska država leta 18%. Pobudo za ustanovitev pihanja je dobil ob Drey-fussovem procesu v Franciji leta 1895. Ime cionizem je po griču Cion v Jeruzalemu, v starem testamentu pa je pojem Cion za ves Jeruzalem. Gibanje je spodbujalo nacionalni preporod Židov in ustanovitev nove, samostojne države o Palestini, v pradomovini Judov. Leto dni po izidu Herzlo-ve krnice so v Baslu sklicali min cionistični kongres, na katerem so sklenili, da bodo dosegli lasino dr žavo. Tuiški sultan je zahtevo po naseljevanju in državi zavrnil, Angleži pa so Židom ponudil'- možnost naselitve v Ugandi, kar so cionisti takoj zavrnili. Danes prikazujejo Palestinci in Arabci cionizem not borbeno, nestrpno. šovinistično in agresivno židovsko gibanje. Žal se ie gibanje sprevrglo v nestrpnost do palestinskega prebivalstva in o-srednji problem krize na Bližnjem vzhodu, je odnos Izraelcev do Palestincev. Sedanja tragedija pregnanega palestinskega ljudstva je davek na napačne odločitve ob ustanovitvi Izraela, zaradi o-bojestranske nestrpnosti, zaradi nacističnega krvavega antisemitizma, Auschivitza in Majduneka, evropske netolerance Žiaov 'm podobno. Palestinci sedaj prenašajo na svojih plečih dvatisočletni greh proti Židom. Čeprav so Žide pregnali iz Pa lesiine že Babilonci m so note m imeli težave z Rimljani, se ie odnos do njih zaostril z nastankom krščanske vere. Fanatizem krščanske tradicije je bil vzrok preganjanja Židov od zgodnjega srednjega veka do francoske revolucije. ko so jim v konventu priznali leta 1791 državljansko enakopravnost. Židje so bili krivi za kuge. lakote in vojne. Zato so jih trega njali, ubijali in preseljevali. Bili so drugorazredni državljani. Niso se smeh ukvarjati niti s poljedelstvom. niti z obrtjo. Ostalo jim je za takratne čase nečastno delo — trgovina in denarništvo. Jezus je trgovce nagnal iz templja in s tem označil la poklic kot nečasten. Denarništvo se je začelo razvijati šele v srednjem veku in obresti so bile v očeh takratnih ljudi nekaj grdega. Ker so bile obresti poleg vsega še oderu ške, so si Židje ponovno nakopali sovraštvo bogatih in revnih. Posledica: preganjanje. Leta 1955 je papež Pavel IV izdal bulo o obveznem bivanju Židov v getih, zaprtih predeliti mesta, v katerih so smeli prebivati le Židje. Prvi geto so ustanovili v Benetkah. Ime naj bi izviralo po livarni v tem delu mesta, PO drugi razlagi pa naj bi bil ic star izraz talmuda, pomenil pa bi izločitev. Ponoči so morala biti vra la v geto zaprta, toda samo v eno smer. Židje niso smeli ven, v geto oa so ponoči lahko prihajali tatovi in verski nestrpneži. V tem času dobito Žid,e tudi svoje priimke, ki so po piarilu sestavljeni iz dveh besed, na primer Rothschild Z izgonom Židov iz geta preganjanje ni prenehalo. Očitali so jim zastrupljanje vodnjakov, ritualne umore otrok in skrunjenje hostij. Trdili so. da Židje vdirajo i cerkve in prebadajo hostie. 'A',uje so se zaradi izolacije zatekli k svoji veri. Ostalo jim ie le eno — živeti ali umreti, žal živijo še danes pod tem geslom verskega fanatizma in žal se še vedno niso otresli osnovne vere v zbrano ljudstvo, s čimer so zadržali preganjanja dveh tisoč let. Francoska revoluci ja ie dala Židom enakopravnost. Na Portugalskem so jim priznali držav Dansko enakopravnost šele leta 1910, v Rusiji pa šele z oktobrsko revolucijo leta 1917. V dobi piosvet-Ijenstva prihaja do nacionalnega prebujanja tudi pri Židih in v prejšnjem stoletju nastaneta med Židi dve gibanii. Na zahoati za govarjajo asimilacijo z okoljem, na vzhodu, kjer je tudi bilo največ Židov, pa zagovarjajo nujnost prebujanja nacionalne zavesti. Asimilacije, stapljanja z drugimi narodi na vzhodu niso mogli spreleti, ker so bili neenakopravni. Ta razloček je prisoten med Židi še danes in najborbenejši in najbolj nestrpni šo iz Poljske in Rusije. Kot zanimivost, ameriški Židje se sploh niso preseljevali v Izrael. Asimilacija je do segla do pojava fašizma že takšno stopnjo, da so Židje v prvi svetovni vojni s ponosom umirali za svojo očetnjavo — nemško cesarstvo. Kakšen cinizem in kaj so dočakali četrt stoletja kasneje — uničenje v plinskih celicah Meščanski liberalizem in prebujanje enakopravnih narodov se ie konec prejšnjega stoletja sprevrglo v nacionalno nestrpnost, šovinizem in težnja po podrejanju majhnih velikim. In zopet so se začeli pogromi, kar pomeni po rusko uničenje. Zapet cinizem. Rusi so dali besedo pogrom, Američani linč, leta 1944 pa so zaradi nad stičnega iztrebljanja uvedli bese-so genocid. Najhujši pogromi v prejšnjem stoletju so bili v Rusiji leta 1881 1891 in 1906. Ni naključje, da so prišli prvi priseljenci v Palestino leta 1882. Naselili so se v Jafji. Cionizem je nastal na osnovi preganjanja. Po baselskem cionističnem kongresu sta nastali med Židi dve struji. Ruski Židje, bilo jih je namreč pet milijonov, so zahtevali takojšnjo preselitev v Palestino, medtem ko so zahodni Židje menili, da je potrebno rešiti židovski problem v celoti. Razlika med strpnimi in nestrpnimi Židi obstaja še v današnji državi Izrael, kjer so ob naseljevanju prišli do vprašanja, ah živeti skupaj s °alestirici, ali pa se zavzemati za samostoino državo, brez Palestincev. Naseljevanje Palestine sploh ni bilo množično, saj je bilo pred prvo svetovno vojno tam le 85 tisoč Židov. Vojna je prinesla svoje, kajti Palestina je bila turška posest in da bi Britanci pridobili Arabce na svojo stran, so jim že leta 1915 obljubili samostojno državo. Koliko zdrah in nepotrebnih zapletov so povzročili Britanci s svojimi velikodušnimi obl jubami na račun drugih! Spomnimo se samo na obljube Italijanom, če bodo začeli vojno proti Avstriji. Na naš račun naj bi dobili Dalmacijo, Istro m četrt Slovenije. Tako so počeli tudi z Židi. Ker so Arabcem obljubljali samostojno državo, ie leta 1917 lord Belfour objavil znano deklaracijo, s katero zagotavljalo Židom *pra-vico do svojega domm. Z neodvisnostjo seveda ni bilo ničesar. Po vojni sta dobili Britanija in Francija od Društva narodov mandatarstvo nad bivšimi turškimi ozemlji. Transjordanija je po stala britanska. V Palestino začno prihajati levičarsko usmerjeni Židje, ki se trudijo vzpostaviti normalne odnose do domačinov. Do prvega več jega spora z Arabci pride leta 1929 in to zaradi odkupa zemlje. Prvi upori domačinov proti priseljencem so o letih 1986 do 1939. Židje so se znašli v Palestini v hudem precepu. Hitler stopnjuje svoj antisemitizem. Britanci pa zaradi strateško političnih razlogov zadržujejo prihod Židov v Palestino. Letno naj bi jih prišlo le 75.000 in to v času. ko se že začenja fizična likvidacija Židpv v Nemčiji in na Poljskem. Arabskim nacionalistom je nemški antisemitizem ustrezal in del teh ljudi je našel v nacistični i-deologiji opravičile za antisemitizem Namesto humanega odnosa do ljudi, ki so jih Nemci iztrebljali. so tako zavezniki kot Arabci imeli do Židov brezbrižen, ali celo sovražen odnos. Konec druge svetovne vojne Židom ne prinese neodvisnosti in britanski mandat traja še naprej. Ker so po vojni dokončno razkrili nacistični zločin nad Židi, postanejo Židje v očeh vsega človeštva trpeče ljudstvo. Mednarodna javnost je zaradi Auschivi-za menila, da je mogoče rešiti židovski problem le z ustanovitvijo lastne države. Velika Britanija ni bila tega mnenja in to iz političnih in strateških razlogov. Arabci se niso puntali proti Židom samo po lastni pobudi. Angleži so jih krepko podpihovali. In končno nosilni krogi antižidov-stva so izvirali iz vrsta arabskega fevdalstva, oziroma veleposestnikov. Očividci pripovedujejo, da Židje z revnimi Palestinci niso imeli sporov. Življenje je bilo složno, toda interesi velikih držav in boaatih veleposestnikov so zanetili prepire. Predlogov za rešitev problema je bilo mnogo. Osnovno vprašan je je bilo vendar, kaj storiti z domačini, Palestinci, tet so živeli na tem ozemlju. Jugoslovani smo se zavzemali za federacijo med Pa- lestinci in Židi. Predlog so zavrnili in naslednji dan. ko so Izrael ci proglasili svojo neodvisnost, so vse sosednje arabske države na padle novo državo. Arabci so vojno izgubili na sramoten način. Premirje so sicer sklenili, miru pa nikoli. Ob tej vojni se ie zgodilo tisto, kar zapleta problem še danes, h Izraela je takrat zbežalo 900 tisoč Palestnicev. Sedanji problem niso samo be gunci iz Izraela, temveč gre za okupirano ozemlje, za zahodni breg Jordana in mesto Gaza. To terjajo Palestinci in na tem o-zemlju želijo ustanoviti samostojno državo. Nekateri pravijo, zakaj Palestinci, ne priznajo Izraela? Toda hkrati se. moramo vprašati. zateci Izrael ne prizna Palestincev. Zakaj so Židje začeli naseljevati okupirana ozemlja? Zakaj so anektirali Golansko višavje? Zakaj so sedaj z orožjem zatrli Palestince? Zakaj trmoglavo zavračajo vsakršno dogovarjanje s Palestinci? Za/ca.j se tako dolgo niso hoteli umakniti s Sinaja? Ob zadnjih dogodkih je svetovna javnost obsodila izraelsico po čet je in tudi mnogi Izraelci so demonstrirali in nasprotovali politiki sile. Kamen spotike ni sovražno stališče Arabcev do Izraelcev, temveč sovražno stališče Izraelcev do Palestincev in obratno. Kljub temu, da so PLO vojaško zlomili, ostane vprašanje milijona in več beguncev odprto. Žal počno Židje v svoji politiki tisto, kar so doživljali sami. preganjajo in izganjajo Palestince in ne dajo jim tistega ozemlja, ki jim pripada. Izgovor: s palestinsko državo ob Jordanu in Gazi bomo c stalni vojni nevarnosti in iz varnostnih razlogov ne priznavamo niti ne pristajamo na pogajanja s Palestinci. Izraelci s svojo politiko problema ne razrešujejo, temveč ga zapletajo, predvsem sebi v škodo. Nacistični zločin nad Židi ni opravičilo za odnos do Palestincev. Rešitev? Kako in kdaj? Izrael naj vrne zasedena ozemlja, Palestinci naj priznalo Izrael, nato pa nai si zagotovijo, da bodo prenehali z vsemi sovr^mostmi. MIRKO ČEPIČ Korenine palestinskega odpora Tudi, če se bodo Palestinci umaknili iz obkoljenega dela Bejruta, Izraelci ne bodo mogli trditi, da so zmagali. Ogromna premoč ni dala Izraelcem zaželenega uspeha po dveh mesecih pritiska. Očitno moč PLO ne sloni le na 6.000 oboroženih mož med ruševinami. Ti so le del veliko večje sile, ki ima svojo politično in družbeno strukturo kapilarno in množično razpredeno po celem arabskem svetu. Kako se je ta struktura razvila? PLO ni postal to kar je čez noč. Prvo obdobje po izgonu iz Palestine, leta 1948. je za Palestince pomenilo pravi šok. Obupu in razočaranju se dodali še razcefranost narodnega tkiva, sosedje in sorodniki so se razpršili. Na- stala je politična praznina, ko so stare poli tične sile izgubile prejšnji vpliv, novih pa ni bilo še. Ko so se polegle posledice političnega potresa, ki ga je povzročil nastanek Izraela v celem arabskem svetu in so prejšnje režime na Bli žnjem vzhodu zamenjali novi, so se Palestinci v dobri meri oprijeli teh novih državnih voditeljev v upanju, da jih bodo njih vojske in bližnja arabska enotnost privedle kmalu spet na svoje domove. Do izraelskega napada na Sinaj, leta 1956. ni bilo niti zametka palestinske politične organizacije. Ravno izraelska zasedba Gaze je pospešila politični razvoj skupine mladih Palestincev, med katerimi je bil tudi, tedaj 27-letni, Yaser Arafat. Mit o bližnji arabski enotnosti se je krepko zamajal leta 1931, ko je po komaj treh letih životarjenja. razpadla zveza med Egiptom in Sirijo, tista ZAR - Združena arabska republika, ki naj bi bila temeljni kamen obetane enotne arabske države. Naslednje leto je zmagala alžirska revolucija in dala nov vzgled samostojnega osvobodilnega boja zatiranega naroda. Vpliv in kontrola arabskih vlad r.ad Palestinci je začel plahneti, zato so arabske države skušale prehiteti krizo in leta 1964 so maja meseca v Jeruzalemu, po enoletnih pripravah ustanovile PLO - Organizacijo za osvoboditev Palestine. Na čelo so ji postavile zgovornega palestinskega politika Ahmada Šukeirija. Kaže, da je bil ta korak prepozen. Iz kroga mladih Palestincev v Gazi se je medtem razvila organizacija al Fatah, ki je po petih letih dozorevanja izvedla prvi samostojni palestinski napad na Izrael. 1. januarja 1965. Arabske države so skušale ta spontani, vzporedni. politično - vojaški razvoj zavirati, tudi s silo. Veliko današnjih palestinskih leaderjev je tedaj okusilo zapore »bratskih* arabskih držav in očitek, da so le provokatorji, ki bi radi sprožili izraelski napad na sosede. Ni naključje, da je prvi borec al Fataha padel pod strelom jordanskega vojaka, ne pa izraelskega. Prišlo je leto 1967 in arabski poraz v šestdnevni vojni. Ta poraz je Palestincem še bolj utrdil prepričanje, da čakanje na državne vojske ne privede nikamor in samostojne vojaške organizacije so začele rasti kot gobe po dežju. Iz treh predvojnih je kmalu število naraslo na 30. Vpliv nespontane organizacije PLO je padel zelo nizko, in šukeiri je bil odstavljen, saj je v vojni prispeval le nekaj demagoških fraz, ki so palestinskemu boju bolj škodile kot koristile. Aparat PLO je deloval naprej kajti palestinske organizacije so menile, da utegne še koristiti. Manj kot leto dni po junijskem porazu 1967, točneje 21. marca 1968, so borci al Fataha sprejeli spopad z močno izraelsko kolono pri jordanski vasi Karame in vzdržali 12 ur. Za Izrael je to bil le majhen poraz, za Palestince pa velika zmaga. Kmalu za tem, na zasedanju Palestinskega na rodnega sveta, v Kairu, februarja 1969 je al Fatah prevzela nadzorstvo nad strukturo starega PLO. Od stare organizacije je ostalo le ime, nova pa je predstavljala vse komponente političnega, vojaškega in družbenega tkiva palestinskega naroda. Od skupnih 105 članov PNS je do bila al Fatah 33 mest in funkcijo predsednika, ki jo od tedaj izvaja Jaser Arafat, ki je tako tudi šef Izvršnega sveta organizacije. Od tedaj je razmerje sil znotraj PLO ostalo isto. Nova PLO je postala tako močna, zlasti v Jordaniji, da je ogrožala dejansko oblast kralja Husseina. ki je z zahodno pomočjo, septembra 1970 napadel palestinska oporišča ter pregnal celotno strukturo iz dežele. Palestinci so tedaj preselili središče svoje or ganizacije in dejavnosti v Libanon, kjer so pazili, da ne ponovijo nekaterih napak, ki so jih za grešili v Jordaniji: da ne ostanejo izolirani od domačega prebivalstva, ter da ne gradijo vse svoje obete le na orožju. Zlasti po letu 1973 so prenesli težišče svojega boja iz vojaških akcij na diplomatske, kar jim je prineslo vrsto priznanj, s strani OZN. Gibanja neuvrščenih, dni gih svetovnih organizacij in seveda podporo tudi zmernih arabskih držav. PAVEL STRANJ POGOVORI ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA COLOMBA S PERUJSKIM KOLEGOM STEjjjj Perujsko vlado podpira italijanske pobude za pomiritev med Latiasko Ameriko ia EGS Negativne izkušnje iz falklandske krize morajo prispevati k poglabljanju stikov med celina®* Peru se v celoti striftjj PO NEDELJSKEM UPORU KENIJSKEGA LETALSTVA V Kenijo se postopoma vrača mir Vsi uporniki se niso še predali Še vedno le začasen obračun mrtvih in ranjenih - Največ materialne škode so povzročili plenilci trgovin in javnih lokalov (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Avtobusi so znova začeli voziti po nairobi.jskih ulicah, čedalje več trgovin, bank in usta nov je znova začelo delati in vla da je sklenila odpreti mednarodno letališče: to so znamenja postopnega vračanja normalnega življenja v Kenijo ki je v nedeljo zarana doživljala poskus udara le talskih sil. Toda policijska ura od mraka do zore je še naprej v veljavi. ker kopenske sile love pobegle upornike, ki so predvčera i šnjim z letaki opozorili, da se bo do borili do zadnjega. Čeprav včerajšnji «The Nairobi Times», ki se je skupaj z dvema drugima dnevnikoma znašel na ulicah. priobča trditev nekega predstavnika pehote, da se je nad 2.000 pripadnikov zračnih sil že predalo, kakih sto pa so jih pobili, s čimer, da je upora povsem konec, pa je za zdaj to še težko verjeti. Ko se je namreč predvčerajšnjim opoldne iztekel drugi ultimat upornikom, naj se predajo z vsem orožjem, jih je po enih podatkih prišlo 20, pc, drugih pa 36. V celoti nai bi se od tistih 200 oboroženih upornikov, ki so se zatekli v goščavo okrog pettisočaka Mount Kenye ter v okolico Nairobija, predalo le 60, kar pomeni, da so drugi še na begu in kot so izjavili, se bodo borili do zadnjega. O nadaljnji hajki za uporniki priča tudi občasno prasketanje pušk. ki je predsinočnjim in tudi dopoldne občasno razparalo sicer mirno in znova živahno ozračje v Nairobiju. V Tanzanijo je v tem dopotovala uradna kenijska delegacija, da bi se pogajala o izročitvi štirih upornikov, ki so v nedeljo popoldne, po izjalovljenem udaru, pobegnili s transportnim letalom «bufi'alo» v Dar es Salaam, in jih je, z vsem njihovim orožjem, prijela tanzanijska policija. Med njimi sta dva pilota pa tudi dva voditelja upora, to je en polkovnik in — kot objav lja »The Nairobi Times* — tudi sam poveljnik kenijskih zračnih sil. general Kariuki. List piše, da je bil letalski poveljnik, ki ga doslej niso nikjer omenjali, očitno med voditelji upora, kar znova zastav lja vprašanje morebitnega plemen skega ozadja celotne zadeve. General Kariuki namreč pripaaa močni severni skupini ljudstva Kikuju, tisti, ki je svo.jčas vodila proti Angležem osemletno gibanje «mau-mau», zadnja leta pa si opazno prizadevala. da si utrdi, prek vplivnih osebnosti, politično oblast. O tem, da razmere še niso docela razčiščene, priča tudi poziv predsednika Moija ljudem, naj po maga.jo pri lovu na pobegle upornike, ter opozorilo šefa policije Ge-thija, da čaka tiste, ki bi ubežni ke skrivali, dosmrtna ječa. Uradna sporočila o stanju so si nasprotujoča, zdaj naj bi bil po enih «upor dokončno uničen* in »v deželi ni več nobenih bojev*, po drugih pa je pehota sicer obkolila sedež le talskih sil v Nan.vukiju. ni pa ga še zavzela. Tisto letalsko enoto, ki je bila na vajah v mestu Kistimu-ju ob Viktorijinem jezeru, z dvema letalomna. pa so bojda brc; stre ljan.ja razorožili Nasploh pa je bi lo včeraj videti no Nairobiju pre cej manj vojaških vozil in tudi po prejšnjih kontrol na vpadn cah ni več. Tudi okrog ključnih zgradb ni več videti vojaške straže razen okrog radija, kier ie ducat teren srkih in tovornih vozil z oboroženi mi vojaki. med vojaki kot civilisti, so, kot oo udarjajo, za zdaj še »konservativni* in se utegnejo «precej zvišati*. Med uporniki naj bi bilo mrtvih nad sto, medtem ko pehota in po licija zatrjujeta, da nista imela žrtev. temveč le nekaj '-anjenih. Med civilisti pa naj bi bilo 125 mrtvih in kakih 300 ranjenih, a tudi to so začetne ocene. Veliko mrtvih je bi lo v navzkrižnem ognju fhed upor niki in lojalno pehoto ter v noznej šem preganjanju plenilcev mestnih lokalov. Navajajo pa tudi primere uboja in posilstva v hotelu »Hilton* v središču mesta. Najočitnejše pa so posledice večurnega ropanja lokalov po mestu v nedeljo dopoldne, nad čemer se je predvčerajšnjim, med svojim obhodom, zgrozil tudi predsednik Moi. Policija je sicer že dobila nazaj desetine ton naropanega blaga, od gumbov do barvnih televizorjev, v vrednosti več milijonov šilingov, in kot so objavili, so aretirali nad 1.000 plenilcev, med njimi tudi ženske in otroke. Nairobijski poslovne ži pravijo, da utegne to ropanje prinesti določeno ekonomsko krizo, saj bo mnogim potrebnih tudi šest let, da si znova opomorejo. V samem centru je bilo izropanih 300 do 4000 lokalov in izginilo je za pol milijarde šilingov različnega blaga. Čeprav so vrsto trgovin znova odprli, pa je oskrba z osnovnimi živili ta čas še težavna. Vlada je predsinočnjim napovedala, da namerava znova odpreti «Kenyattovo mednarodno letališče* pri Nairobiju, ki so ga po zavzetju zaprli za ves promet že uporniki, tako da je v tranzitnem oddelku obtičala množica čakajočih potnikov. Toda kot objavlja tisk, je bila glavna vzletna steza na letališču med uporom poškodovana, zato tudi normalnega prometa ni mogoče tako naglo obnoviti. Vsekakor do sedaj napovedanih poletov še ni bilo. Telekomunikacijske zveze s svetom pa so že normalne. Predsednik Moi sprejema ta čas številne brzojavke tujih voditeljev, ki mu izražajo podporo in obsojajo spodleteli udar letalskih sil. Kot prvi je Moija podprl ameriški predsednik Reagan, ki je izjavil, da ostajata obe deželi tesni zaveznici, sledili pa so mu Gadafi iz Libije, Boingo iz Gabona, Mitterrand iz Francije in drugi. Očitno si je oddahnil predvsem Zahod, za katerega je bila Kenija od nekdaj nekak- šna izložba kapitalistične uspešnosti na črni celini. Poskus udara je to skrbno negovano podobo precej omsjcii. TIT DOBERŠEK Argentinska darila polkovniku Gadafiju BUENOS AIRES - Argentina se bo vsak čas oddolžila libijskemu voditelju Gadafiju za njegovo vojaško pomoč med falklandsko krizo. Buenos Aires ni samo že plačal pošiljke orožja in nadomestnih delov, ki jih je Libija prodala Argentini, temveč je tudi osebno obdaroval Gadafija. Mornarica mu je darovala jadrnico, letalstvo usnjen pilotski jopič z vtisnjenim zlatim grbom, zunanje ministrstvo pa sedaj pripravlja pošiljko dveh plemenitih konj, bržkone darilo argentinske pehote. LIMA — reru se v c«aw* rj ^ z italijansko oceno, da je “"Pu, preprečiti razne vrste fa.lklan kriz le z obnovitvijo in pog}0® političnega dialoga med Latrns* meriko in Evropsko skupnostjo, je potrdil italijanskemu zun3*1!®*" ministru Emiliu Colombu, ki se di na osemdnevnem uradne®. sku v treh latinskoameriških vah, perujski kolega Javier Stella. Obenem mu je zagoto*®. podporo perujske vlade pri to ^ čevanju italijanskih pobud 88- ^ boljšanje odnosov med Latinsko-meriko in EGS, kar je tuc*j.°*a i nja naloga Colombovega obisk Peruju, Braziliji in Argentini- -Italijanska diplomacija se nf sicer omejila le na te tri drz V Limi so se namreč predvčerr njim zbrali vsi italijanski V“*L slaniki v latinskoameriških d128 J katerim je italijanski minister podrobna navodila za široko o P matsko akcijo. ^ Perujske oblasti in sredstva j® žičnega obveščanja so posvetu« redno pozornost ColombovemU ^ sku in so še posebej poudarjale. je voditelj italijanske diplom1 prvi predstavnik neke zahod® ^ ropske vlade, ki je dopotoval obisk v Latinsko Ameriko P° ,e post pozemost tudi stališču itahi8fj3jjJ klandski vojni. Tisk daje pozornost tudi stališču ita"“ vlade glede gospodarskih san»-Argentine in ugotavlja, da je g, ja že zaradi številnih italijsPr^ emigrantov v Latinski Amerik1 rj no povezana s to celino, kar . bi ji omogočilo, da lahko Pre ^ me vlogo povezovalca med te®1 močjem in «evrapsko desete^ ter celotnim svetom ter tudi z*" ženimi državami Amerike. Perujski zunanji minister ® je dejal, da je falklandska še bolj povezala latinskoaine države, med njimi je namreč to rila občutek soodvisnosti. Ob«^ pa je tudi zrahljala vezi 1 ^ shingtonom in seveda Evropo- ^ lombo je na to izjavo odgovoru, morajo izkušnje iz falklandske k. še okrepiti prizadevanja za odpr ljanje spornih točk in za rato®1 sodelovanja na vseh področjih. Italija je istega mnenja tud* de odnosov med ZDA in Lat' Ameriko. Večja enotnost med 1 . skoameriškimi državami ne si®e^#. stati alternativa prijateljstvu shingtonom. Prav glede tega s'0%, vanja se je včeraj v Limi i*^,^ da se je Colombo med sreč8®® z ameriškim državnim sekrel®*^ Shultzom pogovarjal tudi 0 -nl. vprašanjih. Ameriški zunanji ® ^ ster se je baje zelo polival® razil glede italijanskih pobutt ^ Na sliki (telefoto AP): SP%-ministra Colomba na perujske®1 nanjem ministrstvu. Krst princa Viljem# V Londonu so včeraj krstili princa Viljema, sinčka prestolonas ka Charlesa in Diane. Dogodek je privalili trumo radovednežev, temi tudi to četverico, ki je ob tej priložnosti prispela iz MancheSp, (Telefoto ^ • «Lista za Trst» spreminja (Nadaljevanje s 4. strani) združevalno funkcijo in se izogiba strankarskim polemikam, la-ko imenovanim nizkim udarcem. Polemika je škodljiva tudi zaradi tega, ker smo že zadosti razdvojeni in bi s polemiko v časopisu to razdvojenost še poglabljali. Ob sklepu oddaje »Nedeljski gost* je novinar postavil še tole vprašanje: «Zakaj številni Slovenci ne izkoristijo že obstoječih možnosti za svoje ovrednotenje in potrditev na politično tako preizkušenem in izmučenem zamejskem območju. Malo je primerov, da bi naši rojaki zahtevali povrnitev poitalijančenih .priimkov v izvirno slovensko obliko. Posamezni, tudi politično vplivni Slovenci nastopajo tako s slovenskim kot z italijanskim priimkom. Ali ni to dokaz njihove narodnostne mlačno sti, asimilacije? In zakaj ne.kate re slovenske trgovine ali gostil ne, tako v Trstu in Gorici, raje nimajo nobenega napisa, kot pa bi se predstavile tudi s slovenskim napisom? Kakšni so globlji in celoviti vzroki takšni' pojavov, takšnega stanja, ki najbrž zaskrb-l.ja tudi- organizacijo kakršna je SKGZ? Predsednik SKGZ je odgovoril, da je povrnitev poitalijančenih priimkov v izvirno slovensko obliko celovito, občutljivo in tudi aktualno vprašanje. Za takšne spremembe je bilo premalo napravljenega tedaj, ko so bili pogoji boljši, denimo v letu 1945. Posamezniki ne napravijo spremembe iz. različnih vzrokov. Postopek je zapleten, pri nekaterih pa prevlada največkrat neopravičen strah pred tem, kaj bo rekla okolica zaradi povrnitve priimka. So tudi primeri, ko prevlada strah rred možnostjo povrnitve trd roke. ki bi poskuse po narodno* ni identiteti 'kaznovala. Slednjič je treba opozoriti tudi na to, da so se nekateri navad'*1 poitalijančeni priimek in ®e . čutijo potrebe, da bi ga spre| nili. Seveda pa je bilo vse W , goče zaradi politike asin®18 ki se odraža tudi na tako membnem področju kot je P°v tev poitalijančenih priimkov v votno slovensko obliko! Slo* postavljajo zato zahtevo, da sanje povrnitve priimkov v hovo pravo obliko reši . zaščitni zakon za Slovence taliji. Kar zadeva slovenske nap's , trgovinah, gostih ah in drugi® nih lokalih je proti njim str® nasprotovanje zlasti v Trstu. 18 ni napisi so pogosto žrtev o®, škili akcij in drugih napadov; govci in Gostilničarji hočejo 1 mir in zato lokali ostajaj*1 brez napisov. Sicer pa je 'T poudariti. da so v okolici in seveda na Goriškem nsp,s!< trgovinah in gostilnah dvoje*