R A Z G L E D I UDC UDK 911.37(497.1) = 863 NASELBINSKI SISTEM V JUGOSLAVIJI Igor V r i š e r * Na m inu lem 23. m ednarodnem geografskem kongresu v S ov jetsk i zvezi le ta 1976 je b ila m ed d ru g im i n a novo osnovama »kom isija za nacionalne naselb inske sistem e«. Zaidana ji jei b ila naloga, da naj izdela na/ podlagi poročil iz posam eznih d ržav celovit svetovni p reg led o te j tem atik i. P o ro ­ čila bi m orala podati definicijo- naselb inskega sistem a, n jegov h isto ričn i razvoj, sedanjo s tru k tu ro in vlogo' u rb a n ih ag lom eracij te r op redelitev p o ­ litičn ih in u p rav n ih cen trov v nac ionalnem naselb inskem sistem u. K om isija se je za poročila ob rn ila n a korespodenrte, ki/ so že doslej sodelovali p r i de^ lu p re jšn je »kom isije za p roučitev procesa in oblik urbanizacije« . D ejavnost slednje je nam reč p re n e h a la z izdajo skupnega poročila »E ssa is oni W orld U rbanization , London 1975«. Delo nove kom isije je bilo v b is tv u n ad a lje ­ van je in poglobitev dela p re jšn je . K om isija je zap rosila podpisanega, da p rip rav i poročilo oi Jugoslav iji, kot je to sto ril p ri delu p re jšn je kom isije . P rv o poročilo; je izšlo pod n a ­ slovom »Y ugoslavia« (str. 331— 340) v zgoraj naveden i publikaciji, slo­ vensko besed ilo pa je bilio priobčeno v G eografskem obzorn iku (GO 18, 1971, 12— 17). U redn ištvo G eografskega vestn ika je sodilo, da bi bilo prav , da tu d i s tem d rug im poročilom ** seznanim o slovensko in jugoslovansko geografsko javnost. P odajam o ga v nekoliko; sk ra jšam i obliki. Historični razvoj naselbinskega sistema Zasnutkii n aselb in skega sis tem a segajo v a n t i č n o , d o b o , t o so n a sedan jem jugoslovanskem oczemlju nas ta le n ase lb in e K eltov, Ilirov in G rkov. Vendair se je še le z u v e ljav ljan jem rim skega im p erija izoblikovalo tra jn e jš e naselb insko in p rom etno om režje. R im ljan i so sledeč svo jim strai- tešk im in ko lon izacijsk im ciljem osnovali š tev ilne vo jaške tabo re . Med n jim i so m nogi k asn e je p re ras li v m esta. N aselb insk i sis tem je bil n a ta * Dr., redni univ. prof., PZE za geografijo, F ilozofska fakulteta , A škerčeva 12, 61000 Ljubljana, YU. ** Igor V r i š e r , Report on the Y ugoslav N ational Settlem ent System . Translated by V. Kokole. Institute of G eography, U niversity »Edvard Kardelj« of Ljubljana, Ljubljana 1980, 1—31, 6 maps. naičin zg ra jen iz tr e h elem entov: s ta r ih k e ltsk o -ilirsk ih vasi, ko lon izac ij­ sk ih n ase lb in in u rb an ih naselij. Celotno om režje je b ilo izoblikovano pod vp livom fiizično g eog ra fska zgradbe. Z ato ne preseneča, da so že ta k ra t n a ­ stala; na n a jbo lj ugodn ih po ložajih n e k a te ra pom em bna mesta!, k i SO' svojo k ljučno vlogo zadržala; do d an ašn jih dni: E m ona (L ju b lja n a ) , Siscia (Si~ sak ), P o la (Pulia), Tersiatica (R ijeka!), S alona (S p lit), E p id au ru m (D ubrov- n iik -C avtat), M ursa (O sijek ), S irm ium (S rem ska M itrov iča), S ing idunum (B eograd), N aissus (N iš), Scupi (S kop je), Š tab i (— ), L y h n id u s (O hrid ), Doclea (— ). V elik vp liv so im ela tu d i n e k a te ra m esta v soseščini: A quilea; V irunum , Tergeste, T hessalon ik i ini D y rrah iu m .1 Z razpadom rim sk eg a im perija , vdori: b a rb a ro v in n a s e l i t v i j o S l o v a n o v je v zgodnjem sred n je m v ek u r im sk i naselb insk i sistem doživel zn a tn e sprem em be. Še n a jb o lj se je o h ran il n a vzhodu v b izan tinsk i drža/vi in na oizemlju n je n ih vaza ln ih d ržav (M akedonija , južna S rb ija , K osovo). V raizliko od zahodnega d e la Jugoslav ije , k i je b il v rim sk i dobi m očno la tin iz iran , je vzhodni del obdrža l značilnosti g ršk e in* kasn eje b i­ zan tin sk e k u ltu re . V zahodnem delu, k i je bil -vk ljučen v sve to rim sko cesarstvo in v m ad ža rsk o -h rv a tsk o k ra ljestvo , p a so postopom a p rev ladali zahodnoevropsk i k u ltu rn i vplivi. N ovi fevda ln i družbeni, sistem je pospe­ ševali p redvsem ag ra rn o kolonizacijo . N asp ro tno tem u so mestai za rad i o tež- kočenega prom eta, n azad o v an ja trg o v in e in ob rti te r p o litične nestab ilnosti nazadovala . Le re d k a so ohranila; svoj n ek d a n ji vp liv (npr. nekatera i srbska m akedonska ali d a lm atin sk a m esta ). P oseben položaj m ed meisti so im ela ru d a rsk a m esta v S rb iji in Bosni. Do zbo ljšan ja po ložaja m est je p rišlo šele v 12. in 13. s to le tju .2 Z vdorom T urkov in un ičen jem slovansk ih d ržav v 14. i n 15. s t o ­ l e t j u se je n a velikem delu sedan jega jugoslovanskega ozem lja (S rb ija , M akedonija, Kosovo, B osna in H ercegovina, Č rna G ora) p ričel ob likovati poseben naselb insk i sistem , k i je sicer še vseboval e lem en te stairei rim ske in b izan tin sk e u red itve , a je obenem te m e ljil na islam ski k u ltu r i in na značilnostih tu ršk eg a fevdalizm a. Tako je š tiris to le tn a v k lju č ite v ju g o ­ slovansk ih p o k ra jin v turški; im perij povzročila daljnosežne posledice, ki jih tu d i obsežne in revo luc ionarne sp rem em be v sodobnosti; niso m ogle izb risa ti. T u ršk a o sv a jan ja so v 15. ih 16. s to le tju povzročila s trah o v ita opustošenja,, u n ič en je š tev iln ih m est in obsežne m ig racije (npr. selitve S rbov v V ojvodino in S lavonijo , selitve A lbancev n a Kosovo*). Pod tu ršk im fevdalizm om izoblikovani naselb in sk i sistem je b il se stav ­ lje n iz več v rs t naselij. Nai ag ra rn e m podeželju je v ladal » tim arsk i sistem «, ki je raz likoval tlačansko km ečko posest k rščan sk e ralje (»baština«), m u sli­ m anov (»čiftluk«), v la d a r ja (»has«) ali m uslim ansk ih v e rsk ih ustanov (»vaikuf«). M ed km ečkim i n a se lji soi p rev ladovale vasi in, zaselki (sta ro - vliaški tip ) add razložene vasi (šum ad ijsk i tip ) te r dvorci! »spahij« in »be­ gov«.3 U rb an a naselja , ki. so. se v 16. in 17. s to le tju ok rep ila z obnovo* trg o ­ vine, p ro m eta in trgov ine , so se delila na trg e (varošice, kasabe) in na m e sta (varošii, gradiovi). U tr jen e p osto janke so b ile »palanke«, p rom etne vhani« in »karavanseraji.1«. V eliko je bilo; ž iv ino re jsk ih naselij t ra n sh u - m ančnega tipa . P om em bna so b ila m noga ru d a rsk a mestai (Novo Brdo, S rebren ica , Jan jev o , B rsk o v o ). P osebni trg o v sk i p riv ileg iji so d a ja li du ­ b ro v n išk i mestni) rep u b lik i iz jem en položaj m ed m esti nai B alkanu . N aj­ pom em bnejša mesta! so bilal S arajevo , B an ja Luka* T ravn ik , Z vornik, M ostar, Foča, B eograd, Sm ederevo, Novi P azar, P riz ren , Priština^ Niš, Užice, Skopje, B itola, O hrid in Veles. V d rug i polovici 18. s to le tja in. v 19. s to le tju je zarad i slabšan ja gospodarskih im socialn ih razm er, tu ršk o - av s trijsk ih v o jn in osvobodiln ih vo jn b a lk an sk ih na/rodov zašla tu ršk a fevda lna državai v težko krizo. O benem se je poslabšal položaj m est. V zahodni polovici Jugoslav ije , k i je v 15. s to le tju zarad i turškega ' p ro d ira n ja posta la »vojna kraijina« k rščanske E vrope, so se gospodarske in socialne razm ere v te m času znatno poslabšale. P odeželska naseljai so b ila opustošena alii požgana in n ek a te re pokraijine so potvsem opustele’ (Sliai- vonija , L ika). D alm atinska mestav k i so' p riš la pod benečansko nadoblast, so izgubila svoje za led je n a B alkanu . Hrvaltska in S lovenska m esta, ki so živela od trgovine , prom eta, obrti in posredn ištva m ed P anon ijo , a lp sk i­ m i pok ra jinam i, severno Ita l igo in Jad ran o m , so propadala. M noga so po­ sta la trdnjalve ali sto bila k o t takšna! osnovana (Kairlovac, Novo m esto, Nova G rad iška). P om em bnejša m esta so bila G radec (Z agreb), V araždin , R ijeka, K riževci, K oprivn ica , Senj, L ju b ljan a , M aribor, Celje, P tu j, G orica in T rst.4 Šele konec 17. in v 18. s to le tju , ko se je h ab sb u ršk a m o n a rh ija ok re­ p ila in znova p rid o b ila S lavonijo te r po tisn ila T urč ijo nai m ejo na Savi in D onavi, je p rišlo do gospodarskega oživ ljan ja. Na novo p rid o b ljen ih ozem ­ ljih so sistematično^ ko lon iz irali srbske begunce in ko lon iste iz hab sb u ršk ih pok ra jin . V tem obdobju so n as ta le velike vo jvod inske vasii in soi b ila osnovana v eč ja m esta (P e tro v a rad in , Pančevo, Novi Sad, Som bor, Subo­ tica, M itrov iča). P odoben ralzvoj je doživljalo! naselb insko om režje v Sla­ voniji, le da je b ilo na podeželju več aitributov fevdalnega sis tem a (dvorci, veleposest). Glavnai m esta so bila- Osijek, Brod, V inkovci, Požega in V iro- vitdca.5 Na celo tnem ozem lju h ab sb u ršk e moniairhije so> p riče la km ečka n a ­ se lja v drugi; polovici 19. sto le tja doživljati, zna tne sp rem em be zarad i km ečke odveze te r razvo ja prom eta, obrti, m a n u fa k tu r in p rv e industrije . N avedene sp rem em be6 so se n a jp re j uveljalvile v severozahodnih po­ k ra jin a h (Slovenija , Is tra , Z ahodna IJrv a tsk a ), a so se v d r u g i p o l o ­ v i c i 1 9 . s t o l e t j a i n v z a č e t k u 2 0 . s t o l e t j a razširile na D alm acijo, Slavonijo! in V ojvodino. P ostopom a so zajele tu d i Bosno in H ercegovino, k i ju je A v stro -O g rsk a okupiralai 1. 1878, in S rbijo , k i se! je v več v s ta ja h in v o jn ah osvobodila tu ršk e okupac ije (1. 1878 in 1913). Sociio-ekonom ska p reob razba je izzvala na, podeželju m očno razseljevan je . K m ečko p reb iva lstvo je odhajalo« v m esta ali se je izseljevalo v A m eriko. M esta so zairadi g rad itv e p rv e sk rom ne in d u strije , razvo ja trg o v in e in iz­ b o ljšan ja p ro m etn ih zvez doživela nap redek . M ed n jim i je prišlo' do d ife­ renc iac ije : m noga s š ib k im i p rom etn im i zvezam i, b rez in d u s trije aid s sla>- bim i tržn im i fu n k c ijam i so p riče la s tag n ira ti ali se celo ru ra liz ira til (dal­ m atinska , is trsk a m esta ). Še posebej so* b ili p r iza d e ti n ek a te ri trad ic ionaln i trg i in m a n jša m esta (npr. bosansko-hercegovska m esta, trg i v S loven iji). K lju b te m u n ap re d k u soi b ila m esta še: vedno m a jh n a in so štela, povečini m an j k o t deset tisoč preb ivalcev . Le n a jv eč ja m ed njilmi (Sarajevo,, L ju b - liana, Subotica, Z agreb) so im ela m ed 30.000— 100.000 preb ivalcev . K olo­ nizacija v V ojvodini se je v te m čaisu še n ad a lje v a la ifn tako so vo jvod in ­ ska m esta , k i so bilö m ed narjvečjimi na jugoslovanskem ozem lju, le p o la ­ gom a izgub lja la svoj p re težno ag ra rn i značaij. N a ozem lju movonaistale srb ske d ržave je p rišlo do zn a tn ih sprem em b v naselb inskem sistem u. Z arad i odhoda; tu ršk ih fevdalcev in m eščanov in p rese lje v an ja srb skega p reb iv a ls tv a so se še okrepil« trad ic io n a ln e selitve iz go rate n o tra n jo s ti v p lodne nižine. S rb sk a v lada je razen ko lon izacije pospeševala tiudi raizvoj m est in celio n a č r tn a osniovala več m est (npr. K ra lje ­ vo, Požega, G o rn ji Midianovac). Z asnovana in. g ra jen a so bila] v docela sa ­ m osvojem u rb an izm u .7 N ajvečje srbsko m esto je bil B eograd, ki je im el 1. 1910 89.000 p reb ivalcev . Drugai so šte la le n eka j tisoč ljud i. G lede n a h isto ričn i razvoj ne preseneča,, da je bili n a s e l b i n s k i s i s t e m v n o v o n a s t a l i J u g o i s l a v i i j i izredno heterogen , tako po svojem izvoru, ko t po socio-ekonomskii zgradbi te r k u ltu rn i in etnični, se­ stavi. L eta 1918 ob n as tan k u je sodila Ju g o slav ija m ed gospodarsko n a j­ m anj razv ite in n a jm an j u rb an iz iran e d ržave v Evropi. Z arad i gospodarsk ih in socialn ih te r po litičn ih težav se razm ere m ed obem a svetovnim a' v o jn a ­ m a niso b istveno zboljšale. To se je odrazilo tu d i v naselb inskem sistem u, ki je še d a lje zadržal trad ic io n a ln o zgradbo. U prava ni1, sp rem in ja la s ta tu sa naselij, k i so se d e lila na vaške, tržn e (167 po š tev ilu ) in. m estne občine te r na av tonom na m esta (skupaj 182 m est). U rb an izac ija je; zelo počasi n a p re ­ dovala. L eta 1921, ob p rv em popisu p reb iva lstva , je znašala 13,1 % 8 in 1. 1931, ob novem popisu 15,1 % 9. M očnejši razvoj so izkazovala le n ek a te ra več ja m esta (B eograd, Zagreb, Novi Sad, S kop je). T u d i s topn ja in d u s tria li­ zacije, k i je b ila ponelvadi g lavna spodbuda urbanizaciji* je bila nizka. Delež aktivnegai p reb iv a ls tv a v in d u s tr ij i in ob rti je znašal 1. 1921 kom aj 8,6 % 8 in 1. 1931 10,9 W . Indeks rasti m estnega prebivalstva: je znašal m ed 1921— 1931 in 1931— 1948 sam o 133 ozirom a 125. P rev lad o v a la so malaf m e­ sta (do 20.000 p reb iva lcev ). N an je je odpadlo 1. 1921 45,5% in 1. 1931 26,2 % m estnega p reb iva lstva . Istočasna je podeželje zarad i gospodarske krize, ag ra rn e prenaseljen nosti, izseljevan ja, ve lik ih socialn ih raz lik te r iz jem ne zaosta losti doživljalo občo stagnacijo . Posled ica je bila, da se je število km ečkega prebivalstva* sodeč po popisih p reb iv a ls tv a k 1921 in 1931, celo povečevalo. Ob p rvem popisu je bilo v Ju g o slav iji 76,0% , ob d rugem pa 76,6% km ečk ih p r e ­ bivalcev.8' 9 Upravno-politični položaj naselij v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji L. 1945 j e b ila Ju g o slav ija p re u re je n a v fed e ra ln o republiko . Uvaijanje socialističnega d ru žb en eg a red a je postopom a u v e ljav ila obsežno d ec en tra li­ zacijo in vpeljalo socialistično' sam ouprav ljan je , s čem er so dob ili občani veliko sam osto jnosti p ri u p rav ljan ju , še posebej v k ra je v n ih skupnostih , občinah, m estn ih in. reg iona ln ih skupnostih . P ospešeni ekonom ski razvoj ( industria lizac ija ) te r socialnai preobrazbai (deagrariizacija, razslo jev an je km etov, tv o r je n je novih slo jev), ko t tu d i izbo ljšave v p rom etu , sprem em be v k m e tijs tv u itd . so ob u v a ja n ju novega družbenega] red a m očno p reob li­ kovale tudi; ves d o ted an ji naselb in sk i sistem . V u p r a v nioi - p o lii t i č n i z g r a d b i , ki je sicer doživela veliko p reob likovan j, se je u v e ljav ila ko t te m e ljn a en o ta občina, ki na j bi b ila p rav ilom a zaokrožena socio-ekonom ska in p ro sto rsk a enota (funkc ijska reg ija ). Zaradi; velikosti; (poprečno 500 k m 2 in/ 40.000 p reb iva lcev) in bo ljše izvedbe sam o u p rav ljan ja so občine1 razdeljene nai k ra je v n e skupnosti, k i so v po litičnem sm islu sam oupravne. Po zadnji u red itv i iz 1. 1978 je bilo v Ju g o slav iji 518 občin in 11.752 k ra je v n ih skupnosti.1" R azen teh u p rav n o - poldltičnih eno t se je v upraivi in s ta tis tičn i služb i u p o rab lja la še n a jm an jša te r ito r ia ln a eno ta — naselje, ki jih je bilo: 27.568. V tak o zasnovani u re ­ d itv i je posta l odvečen po jem m esta, ki ga je zakonodaja u p o ra b lja la še v p rv ih desetih le tih po vojni. O puščeni so bili tu d i o k ra ji k o t vm esne u p ra v ­ ne eno te m ed občinam i in republiko ' ozirom a pokrajino . N am esto ok ra jev se lahko ob liku je jo m edobčinske (regionailne) skupnosti n a podlagi svo­ bodnega zd ru žev an ja za in te re s iran ih občin. F ed era ln e enote v g lavnem niso doživele večjilh sprem em b, pač p a soi se k rep ile n jihove sam oupravne p r i­ sto jnosti. K er je b ila v sis tem u opuščena katego rizacija naselij, po treb e po ta k š ­ n i opredelitv i, p redvsem m est, pa so obstajale, je s ta tis tičn a služba vpelja la novo t i p o l o i š k o r a z d e l i t e v n a s e l i j . Z adela je sicer na velike težave za rad i zn a tn ih reg io n a ln ih ralzliik v ve likosti in znača ju naselij v posam eznih pok ra jin ah . Tab. 1. V elikost in s tru k tu ra (v % ) jugoslovansk ih n ase lij11 (1. 1971) štev ilo preb iva lcev F edera lne enote Pod 300 300- 599 600- 1199 1200- 4999 5000- 14999 Nad 15000 poprečna velikost Jugoslavija- 52,7 21,8 15,8 8,4 0,9 0,4 744 B osna/H ercegov. 49,1 24,3 17,3 8,5 0,6 0,2 633 Č rna G ora 69,5 18,2 9,1 2,4 0,6 0,2 420 H rv a tsk a 56,6 23,1 13,3 6,2 0,6 0,2 663 M akedonija 44,4 25,7 19,3 9,2 0,6 0,8 971 S lovenija 82,5 11,7 3,7 1,7 0,3 0,1 287 S rb ija 21,5 27,8 29,2 18,4 2,3 0,8 1390 — O žja S rb ija 21,4 28.7 31,2 16,6 1,5 0,6 1253 — V ojvodina 4,0 7,7 15,1 53,9 15.3 4.0 4328 — K osovo 27,1 31,4 27,9 12,8 0,3 0,5 866 Z vezni zavod za s ta tis tik o je z a rad i tega up o rab il p ri o p red e ljev an ju naselij dva k r ite r ija : štev ilo p reb iva lcev in delež ag ra rn eg a p reb iva lstva .-2 N aselja so b ila razd eljen a v tr i katego rije : u rbana , m ešana in vaška. K ri­ te rij n i n a jb o ljš i in je b il pogosto* k ritiz iran , a zaen k ra t ni ustreznejšega in ga zato še vedno uporab ljam o. N a osnovi teg a k r i te r i ja je b ilo v Jugoslav iji 1. 1971 od 27.568 naiselij 495 u rb an ih (1 ,8% ), 2961 m ešan ih (10,7% ) in 24.112 vašk ih naselij (.87,5%). V u rb a n ih n ase ljih je živelo 7 915 000 (38 ,6% ), m ešan ih 2 928 000 (14,3% ) in v vašk ih 9 679 000 (48,1 % ) p reb iva lcev .1' Socio-ekonom ski razvoj povojne Jugoslavije in preobrazba naselbinskega sistem a V elike sp rem em be v gospodarstvu so povzročile pom em bno socialno in geog rafska preobrazbo . P riš lo je do zn a tn eg a z m a n j š a n j a k m e č k e ­ g a p r e b i v a l s t v a ( d e a g r a r i z a c i j a ) : od p red v o jn ih 76,6 % na 38,2% 1. 1971. Deagrarizaiciijai je na jbo lj zarjela bolj razv ite republike,, k je r se je delež ag ra rn eg a p reb iv a ls tv a zna tno zm anjšal: v S loveniji na 20,4 %, H rva tsk i 32,3 % in v V ojvodini na 39 % . Pospešena i n d u s t r i a l i z a ­ c i j a je velik del te g a aigrarnegal p reb iv a ls tv a , ki je zapuščalo svo je m ale k m e tije (v p o p reč ju ve like 3,8 ha) u sm erila v tovarne . D elež in d u strijsk eg a ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a se je na ta način večal od popisa do popisa: 1. 1953 je znašal 7 ,9% , 1. 1971 pai že 17,7 %. N ajv išjo v red n o st je dosegel v S love- r-iji (32,3% ) in n a H rvaitskem (18,6% ). Socio-ekonoim ski razvoj je sprožil tu d i štev ilne m igracije . L. 1971 so ob popisu ugotovili, da je sam o 6 0 % p reb iva lcev še žifvelo v ro js tn em k r a ­ ju . V u rb an ih n ase ljih je bil ta delež kom aj 42% . M ig rac ije so bile razen v inozem stvo v na jveč ji m eri u sm erjen e v mestai. T ako se je naiglo večala u r b a n i z a c i j a .14 Tab. 2. Razvoj u rb an izac ije v Ju g o slav iji13 F ed era ln e enote Leta C el ot no pr eb i­ va ls tv o (v 00 0) U rb an o pr eb i­ va ls tv o (v 00 0) % u rb a­ ne ga pr e­ bi va ls tv a P re bi v. m eš an ih na se li j (v 00 0) % pr eb i­ va ls tv a m eš an ih na se li j % pr eb i­ va ls tv a m eš al ni h + ur ba ni h na se li j J u g o slav ija 1921 12 542 1 624 13,1 1931 14 534 2 194 15,1 - — . — — 1948 15 842 2 743 17,3 — — — 1953 16 999 3 688 21,7 1 076 6,3 28,1 1961 18 549 5 252 28,3 2 028 10,9 39,2 1971 20 522 7 915 38,6 2 928 14,3 52,9 B osna/H ercegovina 3 746 1 045 27,9 739 19,7 47,6 Č rna G ora 529 182 34,3 82 15,5 49,8 Hrvaitska 4 426 1 816 41,0 716 16,2 57,2 M akedonija 1 647 793 48,1 95 5,8 53,9 S loven ija 1 727 650 37,6 406 23,5 61,1 S rb ija 8 446 3 429 40,6 890 10,5 51,1 — O žja S rb ija 5 250 2 141 40,8 373 7,1 47,9 — V ojvodina 1 952 953 42,8 396 20,3 63,1 — Kosovo 1 243 335 26,9 121 9,7 36,6 V endar je tre b a opozoriti nia določenoi posebnost jugoslovanske u rb a n i­ zacije: n a jbo lj raz v ite federailne enote niso< tu d i najbo lj u rb an iz iran e . S li­ ka bi se zboljšala, če bi poleg u rb an ih naselij upoštevali še p reb iva ls tvo m ešan ih naselij. Od le ta 1953 do 1971 se je štev ilo m estnega p reb iv a ls tv a zvečalo za 114,6%, število p reb iva lcev m ešanih naselij pal za 172,1%. N ajbolj so rasla malia m esta. Toda v zadn jem d ese tle tju (1961— 1971) se je pospešila ra s t velik ih m est. š te v ilo p reb iv a ls tv a v vašk ih nase ljih se je zm anjšalo za 20,7 %. Tab. 3. V elikostna s tru k tu ra u rb an ih naselij v Ju g o slav iji13 Leto pod 20 000 p reb iva lcev 20 000 — 99 999 preb iva lcev nad 100 000 preb ivalcev „šte­ vilo p re b i­ valstvo JO * ■*=*•9 2 o š te ­ vilo p re b i­ valstvo odsto^ tek* š te ­ vilo p re b i­ valstvo odstop tek* 1921 74 714 387 5,9 16 653 402 5.2 2 241 955 1,9 1931 80 794 503 5,5 22 847 650 5,8 3 552 488 3,7 1948 82 856 554 5,4 25 909 239 5,7 5 977 977 6,1 1953 88 955 498 10,0 30 1 109 403 6,6 6 1 325 049 7,8 1961 280 1 787 309 9,6 52 1 816 434 9,7 7 1 662 309 9,0 1971 417 2 584 126 12,6 71 2 738 102 13,3 9 2 597 298 12,6 * od vsega jugoslovanskega p reb iva lstva Z razvo jem u rb an iz ac ije in konsolidacije d ržave se je postopom a po­ p rav ila v e l i k o s t n a r a z v r s t i t e v n a s e d i j (ra n k silze ru le ) . L eta 1921 je b ila raz v rs titev še ierazilto nepralvilniih oblik: im ela je malnjši nagib od 45°, m an jk a la1 soi več ja m esta in p rev ladovala so naselja/ z m anj k o t 20.000 preb ivalci. R azv rstitev za 1. 1953 je izkazovala že bolj p rav ilen po tek V e- 1'ikostmai raz v rs titev za 1. 1971 za 50 n a jv eč jih naselij pa je že dckaij p ra ­ v ilna . Do deform acij prihajai šele m ed 50. in 100. m estom , katr kaže na še vedno močnio zastopanost m alih m est. Tudi: n a v rh u je še vedno opazna značilna bipolarnost: om režja: delitev funkcij m ed B eogradom in Zagrebom . V elikostna razv rstitev , k i je b ila li. 1921 z a rad i zd ruž itve raz ličn ih p o k ra jin v Jugoslav iji zelo: n eu re jen a , je dob ila v m in u lih p e td ese tih leitih znatno bolj u re je n o oblika. N aselb insko om režje se je u ravnovesilo in prilagodilo novim razm eram . Te: sp rem em be so razv idne tudi! iz iz raču n an ih funkcij za y-rank size« za letai 1921, 1953 in 1971. 1921 y = 721,83 x 2.321 ali log y ’ = 6,5818 — 0,8421 log x 1953 411,89 x 2,33 ali log y ’ = 5,053 — 0,6982 log x 1971 156,55 X 2,01 ali log y ’ = 6,0207 — 0,8459 log x D ružbena in gospodarska p reo b razb a povo jne Ju g o slav ije se je o d ra ­ zila tudii v s o c i a l n o - e k o n o m s k i i n f u n k c i j s k i u s m e r j e ­ n o s t i jugoslovansk ih m est. P rv e analize, n ap ra v ljen e n a osnovi podatkov o ak tiv n em p reb iv a ls tv u v m estih 1. 1953,15 so pokazale^ da so m ed m esti p rev lad o v ala te rc ia rn o im k v a r ta rn o u sm e rjen a m esta, in d u s trijsk ih m est je bilo m anj. R azm erom a v e lik a je bilo v o b rt in v ag ra rn o proizvodnjoi u s­ m e rjen ih m est. U sm eritev v te rc ia rn e in k v a r ta rn e dejavnosti, je treb a razum eti ko t značilnost p red in d u s trijsk e družbe, ko so bile poglav itne m estne fu n k c ije trgovinai, o b rt in uprava . In d u str ia liza c ija je sp rem en ila to sliko. Po popisu p reb iv a ls tv a iz 1. 1971 je , glede n a s tru k tu ro ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a bivajočega- v m estih , posta la g lav n a o rien tacija ' 495 jugoslovansk ih m est in d u s trijsk a d e ja v ­ nost ( in d u strija , rud arstv o , g radben ištvo in obrt.) in je n an jo odpadlo 49,5 % m estnega p reb iva ls tva . D elež te rc ia rn ih de javnosti (p rom et, trgo<- v ina, gostinstvo, turiizem, kom u n a ln e d e javnosti) je znašali 2 1 ,5 % in delež k v a r ta rn ih dejajvnosti (up rava, zdravstvo , šolstvo, k u ltu ra ) 2 1 ,8 %. š e vedno je b il razm ero m a visok delež p rim a rn ih de javnosti (7 ,1% ). O bsta ja le so zn a tn e raz lik e v fu n k cijsk i usm erjenosti: m ed različn im i k a teg o rijam i m est. Večja*, ko so bila , bolj je p r iš la do v e ljav e n jih o v a u sm e­ r ite v v te rc ia rn e in k v a r ta rn e dejavnosti, k o t to p rik a z u je ta n as led n ji t a ­ beli: Tab. 4. Socio-ekonom ska o rien tac ija jugoslovansk ih m est (1. 1971) P reb iva lstvo v 1000 F edera lne enote Skupaj P rim arn e dejav . S ek u n d arn e dejav. T erciarne dejav. K v arta rn e dejav. P re - % bivalci P re - % bivalci P re - % bivalci P re - % bivalci P re - % bivalci Jugoslav ija Bosna/H erc. Č rna G ora H rv a tsk a M akedonija S lovenija S rb ija — Ožjai S rb ij — V ojvodina — Kosovo 2 942 100 351 100 53 100 710 100 248 100 303 100 1 275 100 a 840 100 359 100 75 100 2 087 7,1 18 5,2 2 4,3 34 4,9 26 1 0 ,6 7 2,4 1 199 9,4 45 5,4 6 6 18,3 8 1 1 ,0 1 457 49,5 175 49,8 23 43,3 347 48,9 122 49,4 168 55,4 621 48,6 417 49,7 167 46,6 35 46,8 633 21,5 75 21,4 13 26,2 176 24,8 46 18,6 63 20,9 258 20,2 180 21,4 6 6 18,5 11 15,8 642 21,8 83 23,7 13 26,1 152 21,4 53 21,4 64 21,3 275 21,6 197 23,4 59 16,4 19 26,2 Tab. 5. Socio-ekonom skai u sm e rjen o st m est g lede nai velikost k a teg o rije (1. 1971) P reb iv a ls tv o v 1000 V elikostna k a teg o rija Skupaj P re - % bivalci P rim arn e ; P re - % bivalci S ekundarne P re - % bivalci T erciarne P re - % bivalci K v arta rn e P re - % b ivalci P od 20.000 2 0 .0 0 0 — 1 0 0 .0 0 0 N ad 100.000 922 100 963 100 1056 100 118 12,9 71 7,5 18 1,7 475 51,5 502 52,1 479 45,4 172 18,7 190 19,7 270 25,7 156 16,9 199 20,7 287 27,2 Z gorn ja socio^ekonom ska op rede litev usm erjenosti posam eznih m est je bil'a iizvedena s pom očjo s tru k tu re ak tiv n eg a p reb iva lstva , b ivajočega v mestiih. M esto je biloi opredeljeno k o t usm erjeno , če je delež (v % ) dolo­ čene dejaivnosti p resegal poprečni odsto tek iste d e jav n o sti za vsa jugoslo­ vanska) m esta. Tii deleži so znašali: p r im a rn e dejaivnosti 7,09 % se k u n d a rn e de javnosti 49,52 % te rc ia rn e dejavnosti 21,53 %> k v a rta rn e dejavnosti 21,84% Po te j dokaj g robi k lasifikac iji je b ila večina jugoslovansk ih u rb an ih naselij (405 po š tev ilu ) usm erjenai v se k u n d arn e de javnosti (113), v p r i ­ m a rn e dejavnosti: je b ilo u sm erjeno 60, v te rc ia rn e 2 0 in v k v a r ta rn e 1 0 ; k a r 203 m esta so im ela dvojno u sm eritev , 41 pa celo tro jno . O bsta ja le so zn a tn e razlikei m ed federa ln im i enotam i. Tako so b ila slovenska m esta povečinii o rien tira n a v industrijo . V eliko vo jvod insk ih m est je im elo ag ra rn o u sm erjenost. N a K osovu je bilo- največ m est o rien tira n ih v p r im a rn o -k v a r ta rn e dejaivnosti a li p r im a rn o -te rc ia rn e dejavnosti. Z arad i razv iteg a tu riz m a in p rom eta je bilo n a H rvaitskem v e li­ ko te rc ia rn o u sm e rjen ih mest. Tab. 6 . podrobna op rede litev socio-ekonom ske u sm erjenosti jugoslovansk ih m est (1. 1971) Oh H w cu H a, P K H SK T K P ST P SK P T K ST K '1 Jugoslav ija 60 113 2 0 1 0 91 26 46 29 28 41 9 4 14 4 495 Bosna/H. 1 0 29 2 4 9 3 8 6 8 1 2 — — 3 1 95 Č rna G ora — 3 1 — 2 1 1 2 — 8 — — 1 — 19 H rva tska 1 2 11 1 0 2 17 1 0 9 8 3 1 0 1 1 6 2 1 0 2 M akedonija 8 2 — — 11 1 4 — 2 1 — ] — — 30 S lovenija — 38 4 3 3 — 3 6 5 5 — — 1 — 6 8 S rb ija 30 30 3 1 49 11 21 7 1 0 5 8 2 4 — 181 — O žja Srb. 12 28 3 — 26 7 1 0 7 9 4 5 1 4 — 116 — V ojvodina 17 1 — — 18 3 4 — — 1 3 — — — 47 — Kosovo 1 ] — 1 5 1 7 — 1 — — 1 — — 18 Razvoj Jugoslav ije je omogočil, da se je postopom a u sta lilo o m r e ž j e c e n t r a l n i h n a s e l i j 16 in, n jihov ih vplitvnih obm očij, k i je vesi čais po 1. 1945 doživljalo znaitne sprem em be. V zroki za to p reobrazbo so bili: p re ­ hod iz p rv o tn e k o n ze rv a tiv n e ag ra rn e v bolj d inam ično in d u stria liz iran o družbo, n as tan ek in razvoj in d u s trijsk ih m est in naselij, izg rad n ja noivih p rom etn ih po ti in zvečana p ro m etn a dostopnost, izbo ljšana oskrba p re b i­ valstva , razvoj s to ritv en ih dejavnosti in tu rizm a te r ob likovan je noivih u p rav n o -p o litičn ih enot. A naliza ce n tra ln ih naselij,, o p rav ljen a 1. 1968, je pokazala, dai je n jihovo om režje sestav lja lo 1358 cenrtrainih k ra jev . Na. osnovi k v a lita tiv n ih znakov (število in sestav ce n tra ln ih fu n k cij) in kvan tita tivnegai obeležja (število zaposlenih v s to ritv en ih d e javnostih ) jih je b ilo m ogoče n a osnovi g ru p i­ ra n ja ra z v rs titi v šest h ie ra rh ičn ih stopenj. O snovni spodnji; o sk rbn i nivo so tv o rila c e n tra ln a n a se lja I. im II. stopnje, to je sred išča k ra je v n ih s k u p ­ nosti, občinska sred išča in n ek a te ri d rug i cen tri (iindustrijskai in tu ris tičn a naiselja). S red n ji o sk rb n i nivo so sestavljali; cenitralni k ra ji III. in IV. sto p ­ nje ; to so b ila večidel n ek d a n ja o k ra jn a središča, k i so; n u d ila zah tevnejše sto ritve . V išjo stopn jo so sestarvljalai p o k ra jin sk a (V. s topn ja) in rep u b lišk a sred išča (VI. stopn ja) te r k o t iz jem a državna; p resto ln ica B eograd (VII. s to p n ja). O m režje n i bilo po vsej Ju g o slav iji1 enako izoblikovano. V bolj razv itih in goste je ob lju d en ih severozahodn ih in sev ern ih p red e lih je bilo gostejše in z več jim štev ilom cen trov za osnovno. p resk rbo . V m an j raz v itih in r e d ­ k e je o b lju d en ih p rede lih (Ju žn a Srbijai, Kosovo, M akedonija* d in a rsk i p re ­ deli) je bilo osnovno o sk rb n a om režje red k e jše in pom em bnejšo1 vlogo so ig rali c e n tr i srednjega! n iv o ja (III. in IV. s topn je). V p l i v n a o b m o č j a 17 c e n tra ln ih naselij ozirom a m est so se ra v n a la po h ie ra rh ičn em položaju. Na osnovi, obsežne an k e te o tem , k je p reb iva lc i posam eznih k ra je v n ih sk u p n o sti k u p u je jo različno blago; ali upo rab lja jo raz lične sto ritve , je bilo mogoče ugotoviti, d a n a jugoslovanskem ozem lju 466 m est in d ru g ih središč o p rav lja ce lov ita p resk rbo na osnovnem n ivo ju (m ikroregionalini ce n tr i) . P reo sta lih 29 m estn ih naselij (od sk u p n ih 495) ni im elo celovito izob likovanega graviitacijskega zaledja. O skrbo na s red ­ n jem n ivo ju (m ezoreg iooaln i cen tri) je izvrševalo 189 središč, večidel cen ­ tra ln ih naselij III. in IV. s topn je in v iš jih stopenj te r za rad i iz jem n ih okoliščini tu d i 56 naselij II. stopnje. Oskrbai na v iš ji r a v n i (m akro reg iona ln i cen tri) je p rip ad la 17 m estom , k i so. sodilai v V—VII. stopnjo. N o s i l c i j u g o s l o v a n s k e g a n a s e l b i n s k e g a o m r e ž j a so billa m esta, ki so se uvrstila- na visoko, osk rbno rav a n (V—VII. h ie ra rh ič ­ na s to p n ja ): B eograd (V II), Zagreb, S arajevo , S kop je in L ju b lja n a (VI. s to p n ja ), Novi S ad (V—V I) te r M aribor, R ijeka, Splitt, O sijek, B an ja Luka, M ostar, Tuzla, Subotica, P riš tin a , Niš in T itograd (V. stopnja;). Do podob­ n ih rez u lta to v je p riše l tu d i V. Rogič , 18 k i je m ed p o k ra jin sk a središča u v rs til še Bitolo, te r F. E. H am ilto n 19 v svoji š tu d iji o Jugoslav iji. R aziskave so tu d i pokazale, da so b ila n e k a te ra sred išča p rem a jh n a i;n slabše o p rem ljen a s ce n tra ln im i fu n k cijam i te r zarad i te g a niso o b v lado ­ vala svojega vp livnega obm očja (M ostar, T uzla). N ek a te ra reg iona lna ob­ m očja niso im ela u streznega u rb an e g a cenitrav čeprav bi. g lede n a velikost oeem lja in štev ilo p reb iv a ls tv a m orala im eti lastno pok ra jin sk o središče. T akšna obm očja so b ila zahodna S lavonija, severna o sredn ja Bosna;, P o- d r in je in Jugozahodna S rb ija (Sandžaik). Na ob likovan je m estnega s is tem a so vp liva li p redvsem nas ledn ji fa k ­ to rji: štev ilo in goistotai p reb iva ls tva , dostopnost, p o tro šn ja in u p rav n a razdelitev . Š tevilo ozirom a gosto ta p reb iv a ls tv a sta p rav ilom a bili v d ire k t­ nem so razm erju s štev ilom in velikostjo, m est te r n jihov im h ie ra rh ičn im položajem . Z arad i gospodarske n erazv ito s ti1 je ponekod prišlo do iz jem od tega p rav ila (K osovo). Izbo ljšan je p ro m etn ih zvez in av tom obilizem sta ivečaLa dostopnost do sred išč in p ripom ogla1 k o jačitv i n jih o v ih funkcij, a h k ra ti povzročila določeno d iferenc iacijo m ed m esti. D vig ž iv ljen jskega s tan d ard a in z rnjim tu d i po tro šn je te r in d u stria lizac ija so k rep ili in gostili osnovno oskrbno om režje (m ik ro reg ionalne cen tre) te r rušili p rvo tno za­ snovo om režja, k i je n as ta la še v p retežno a g ra rn i družbi.. Z arad i dolgo­ tra jn e im pom em bne vloge držarvne u p rav e so ostali š tev iln i e lem enti a d ­ m in is tra tiv n e u red itv e še vedno p riso tn i v zgradbi naselb inskega sistem a. P ri ob likovan ju jugoslovanskega n aselb in skega sistem a pa- so igrali, do­ ločeno vlogo še n e k a te ri specifični raizlogii: etnična, p ripadnost, razn i lioka- lizm i in po litične razm ejitv e ob n as tan k u države, k i soi m arsik je razdvo jile m esta od za led ja (Bitola, T rs t). Zlaisti e tn ičn a struktfura/ je znatno) vp livala na u sm e rjan je p reb iv a ls tv a k m akro reg ionaln im središčem . Naselbinski sistem v prihodnosti N a koncu si zastav ljam o v p rašan je o p rihodnosti naselbinskega! im še posebej u rb an eg a sistem a. U gotavljam o n as led n je značilnosti in razvo jne tendence. 1. Ju g o slav ija je še vedno slabo u rb an iz iran a (38 ,6% ). Zato1 lahko, p r i­ čakujem o nadaJrjno h itro ra s t m estnega p reb iv a ls tv a in še posebej rast ve lik ih m est, k a r bi vodilo« k po jav u m etropolizacije. 2. V u rb an em om režju p rev la d u je jo malai m esta, k i so pogosto slabše op rem ljena s cen tra ln im i funkcijam i.. P od vplivom in d u stria lizac ije se veča štev ilo m ešanih naselij, k i jih bo v p rih o d n je čedalje več, ko t p riča jo bolj razv ite repub like . N jihova oprem ljenost s s to ritven im i dejavnostm i doiseza rav a n m alih m est. 3. Iz fu n k cijsk e k lasifikac ije je razv idno , d a je večina m est u sm erjena v sek u n d arn e dejavniosti. R azm erom a veliko je še m est, k i so navezana na ag ra rno dejalvnost. Najmainj jih je o rien tira n ih v te rc ia rn e dejavnosti, k i so sicer tip ične m estne ak tivnosti. P ričaku jem o, d a se bo z večjo raz v i­ to stjo zm an jšala en o stran sk a fu n k cija u sm erjen o st in da se bo povečala o rien tac ija v s to ritv en e dejavnosti. 4. Sodobni razvo j, tem elječ n a večan ju po trošn je , izbo ljšan ju dostop­ nosti, av tom obilizm u in š ir je n ju in d u s trije k rep i om režje te m e ljn ih cen­ tra ln ih naselij, k i se gosti; itn izp o p o ln ju je v sto ritv ah . O benem pa se- veča vloga ve lik ih m est. Svojo fu n k c ijo izgub lja jo sred n je velika) m esta, k i so im ela svoj čas k ljučno vlcigo v osk rb i p reb iva lstva . 5. Jugoslovansko u rb an o om rež je 20 je bilo dolga le ta b ipo larno (B eograd— Z agreb). Sodobni, razvoj, o p rt na socialistično sam oupravo in decentralizacirjo, k rep i ostalle m a k ro reg io n aln e cen tre, z lasti republiška, središča. Takoi obv ladu je jo jugoslovansk i p rosto r čedalje bolij tu d i m esta Skopje, S arajevo , L ju b ljan a in Novi Sad. K rep i pa se tu d i vloga p o k ra jin ­ sk ih središč: M aribora, R ijeke, Splita , O sijeka, B a n ja Luke, Tuzle, NiSa, P riš tin e in T itograda. O b liku je jo se tu d i nova p o k ra jin sk a središča: M ostar, B itola, K ragu jevac in Zrenjarain. S istem p o sta ja čedalije bolj po licen tričen . 6 . M edtem ko na večini jugoslovanskega oizemlja p rev la d u je težn ja po n ase ljev an ju v m estih , se v n ek a te rih najbo lj razv itih p red e lih p o jav lja jo p rv a razseljevam ja iz m est (su b u rb an izac ija ). 8 . Socia lno-ekonom ski razvoj povojne Ju g o slav ije je zm anjšal trad ic io ­ nalno d iho tom ijo m ed m esti in podeželjem , k i je im ela zarad i obče d ru ž­ bene n erazv ito s ti dolga d ese tle tja izredno ostre oblike. Literatura in viri 1. Z godovina narodov Jugoslav ije . I. L ju b ljan a 1953, 50— 54 2. Zgodovina nairodov Jugoslav ije . I. o.e., 306— 309 3. Zgodovina narodov Jugoslav ije . II. L ju b ljan a 1959, 33— 40 4. Z godovina narodov Jugoslav ije . II. a c ., 299— 305 in 368— 373 5. Zgodotvina narodov Jugoslav ije . II. o.e., 871— 975, 984— 986 6 . M i r k o v i č M., E konom ska h is to rija Jugoslav ije . Z agreb 1958. 7. M a k s i m o v i č B , U rban izam u S rb i j i Beoigrad 1962 8 . D efin itivn i rezultafti popisa stan o v n ištv a od 31. ja n u a ra 1921. Saraje- voi 1929 9. D efin itivn i re z u lta ti popiisa s tan o v n itv a od 31. m a rta 1931, S a ra je - v 1940 10. Stati&tički god išn jak SFR J. B eograd 1955— 1979 11. R a n č i č M., N aselja po veličini i tipu . Jugoslo/venskii p regled , XIX/3, 1975 K a r a n f i l o v s k i D., NasElja u SFR Jugoslav iji. S kop je 1975 12. M a c u r a ) M., K riterirjum za. razgram ičenje gradskog i seoskog s ta n o v - ništvai. S ta tis tič k a rev ija , VI, 3/4, 1954, 371—377 13. P opis s tanovn ištva 1953. B eograd 1959. P opis stan o v n ištv a 1961. Beo­ grad 1965. P opis stan o v n iš tv a i s tan o v an ja u 1971. B eograd 1974 14. Ž u l i j i č S., U rb an izac ija na: po d ru č ju Jugoslav ije . Z agreb 1973. G i n i č I., D in am ik a i s tru k tu ra gradskog stan o v n iš tv a Jugoslav ije B eograd 1967 V r i š e r I., U rban izacija oibčin v Ju g o slav iji v luči fak to rsk e analize. G eografsk i v es tn ik X L IX / 1977, 131— 138 15. V o g e l n i k D., U rb an izac ija kao odraz p riv red n o g razvo ja FRN J. B eograd 1961. 16. V r i š e r I., C e n tra ln a n ase lja v Jugoslav iji. E konom ska rev ija . L ju b ­ lja n a 1968 17. V r i š e r I., V plivna obm očja jugoslovansk ih m est in d ru g ih središč. G eografski ves tn ik X L V / 1973, 21—45 18. R o g i č V., R egionalizacija Jugoslav ije . G eografsk i glasnik. 35/1973, 13—28 19. H a m i l t o n F. E., Y ugoslavia. L ondon 1968 20. R o g i č V., H istoriijsko-geografska p ro b lem atik a u rb a n e m reže Ju g o ­ slav ije u odnosu na osobine n jenog suvrem enog razvoja. C vijičev zborn ik . B eograd 1968 YUGOSLAV NATIONAL SETTLEMENT SYSTEM Igor V r i š e r (S um m ary) T his re p o rt is a Y ugoslav co n trib u tio n to th e w ork of th e Commissioii on N ational S e ttlem e n t Systems^ estab lished by th e In te rn a tio n a l G eogra­ phical U nion. A t firs t th e au th o r deails w ith tihe h isto rical developm ent of th e se ttle ­ m en t sy stem on th e p rese n t Y ugoslav te rr ito ry . H e d escribes th e situation in th e anicient period , in th e m iddle age, du rin g th e T u rk ish occupation and du rin g th e ru le of th e H absbu rg m onarchy. He refers in p a rticu la r to changes, w h ich appeard in th e second h a lf of th e 19th cen tu ry and in th e beg inn ing of th e 2 0 th cen tu ry , especially a f te r th e fo u n d atio n of Y ugoslavia in th e y ea r 1918. The p resen t p o litica l-ad m in is tra tiv e s ta tu s of Y ugoslav se ttlem en ts is rep o rted in th e second part. The th ird p a r t deals w ith th e p o st-w ar socio-econom ic developm ent of Y ugoslavia and th e tra n sfo rm a tio n of th e se ttlem en t system : these are th e changes re la ted to th e em ploym ent s tru c tu re of Y ugoslav population , the developm ent of u rb an iza tio n (see th e ta b le 2 ), to 1 th e size of u rb a n se ttle ­ m ents (see ta b le 1 an d 3) and tihe rank-sdze1 d is trib u tio n of se ttlem en ts (see th e g raph ) and, finally , tp th e socio-econom ic and functional o r ien ta tio n of Y ugoslav to w n s (see tab le 4, 5 an d 6 ). P artdcu llar aittention w as paid to th e n e tw o rk of cen tra l places and th e ir alreas of in fluence (see th e m ap). F inally , th e au th o r m akes som e com m ents concern ing th e fu tu re of th e se ttlem en t system in Y ugoslavia.