Cena *•.— lir
Speiiz. ia »bb. pest. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trat, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst,f ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Tnst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IV. - Štev. 23
Trst - Gorica 9. juaija l§50j
Izhaja vsak petek
Zapostavljanje Slouenceu pred tržaškim mestnim suetom
Na seji tržaškega mestnega sveta dne 2. junija 1950 je o priliki razpravljanja o spomenici občinskega odbora in spomenici KP - STO-ja glede prilik na B področju Svobodnega tržaškega ozemlja spregovoril tudi predsednik SDZ, obč. svetovalec dr. J. Agneletto. Njegov načelno važni govor prinašamo v celoti.
»Kot demokrat sem vedno obsojal vsakršen napad na človečanske »voboščine in na svobodo mišljenja. Vedno sem nasprotoval vsakršnemu političnemu nasilju. Zato sem vedno obsojal politično preganjanje, ki -ga je komunizem Zakrivil tudi na B področju Svobodnega tržaškega ozemlja; s item preganjanjem maso prizadeti samo Italijani, ampak tudi demokratični in protikomunistični Slovani, in to ravno zaradi tega, ker je preganjanje odločno politične in ne rasne narave.
Italijansko javno mnenje in italijanski tisk hudo .grešita, (ko hote 'istovetita slovanstvo s komunizmom. Komunizem, tudi v svojem novem iboljševiškem obličju, ni slovanska rastlina, marveč nauk, ki je tuj slovanski duši in, slovanski miselnosti. Cas je že, da bi vi Italijani, ki s svojimi dvemi in pol milijoni članov komunistične stranke pomagate pri komunističnem pohodu V svetu sorazmerno bolj kot kateri ikoli drugi narod, nehali pri obsojanju 'komunističnega preganja^ nja v Jugoslaviji in na B področju STO-ja istovetiti slovanstvo s komunizmom! Vedite, da je marsikateri vaš 'komunistični sonarodnjak med glavnimi krivci dejanj, zaradi katerih se pritožujete: priznati mora-(te namreč, da so v Kopru, Ižoli, Piranu, Bujah in Novemgradu voditelji krajevnega komunizma italijanske narodnosti.
Dogodki na B področju StO-ja se napihujejo
Brez dvoma je, da se dogodki na B področju STO-ja napihujejo. Tam nihče ne preganja italijanščine in italijanskega šolstva. Uporaba italijanskega jezika je svobodna v vseh javnih uradih in na sodiščih.
Vi zahtevate spoštovanje vaših narodnostnih pravic na B področju STO-ja in mi demokratični Slovenci to vašo zahtevo razumemo. Kdor pa hoče biti spoštovan pri uživanju lastnih pravic, mora spoštovati tudi tuje pravice.
Na žalost se na A področju STO-ja ne spoštujejo najosnovnejše narodnostne pravice Slovencev, Čeprav tvorijo Slovenci tu skoro četrtino prebivalstva: n. pr. slovenske osnovne šole poseča 3.437 učencev, italijanske pa 14.897 učencev.
A področje STO-ja se ponaša z demokratično upravo, dejansko pa je položaj Slovanov na tem področju z narodnostnega in jezikovnega vidika naravnost obupen.
Občinski svet se verjetno še spominja, kako je večina preprečila uporabo slovenščine po slovenskih svetovalcih. Slovenščina je prepovedana v vseh državnih in pokrajinskih uradih, v Trstu in Miljah pa celo v občinskih uradih. So celo zakoni, ki prepovedujejo Slovencem uporabljanje materinščine celo pred sodniki; ti zakoni določajo za kršitev zakonske določbe denarno kazen od 500 do 2.000 lir (čl. 122 C. p. iz. in čl. 137 K. p. z.)! Ti fašistični zakoni, ki so sramota za vsako vlado, zlasti pa za demokratično vlado, so še vedno v veljavi in strogo izvajani celo po porazu fašizma, na področju, kjer tvorijo Slovenci četrtino domačinskega in ne priseljenega prebivalstva.
Diskriminacija Slouenceu na fl področju StO-ja
Diskriminacija Slovencev se ne vrši samo na jezikovnem polju, ampak tudi na prosvetnem. Tržaški Slovenci so imeli v (tem mestu svoje prosvetno središče, svoje dra-m&tsko (gledališče in opero; vse ,to je bilo vpepeljeno 1. 1920 po Italijanih pod vodstvom kultumnosca Francesca Giunte. Po končani vojni smo zahtevali povračilo prizodete Škode, kot je bila škoda vrnjena židovskemu narodu, našemu sotrpinu. Zavezniška vojaška uprava pa ni uslišala naše prošnje. Občinski
svet smo tudi prosili, naj nam od časa do časa dovoli uporabo Verdijevega gledališča, toda nepopustljivost večine ni hotela ničesar čuti niti o teh izključno prosvetnih slovenskih zahtevah.
Demokratični Slovenci nimamo v Trstu niti ene dvorane za naše koncerte in prosvetne sestanke. Slovenska prosvetna matica se je obrnila na »Circolo della Cultura e delle Arti«, da ibi ji dodelili reduto Verdijevega gledališča za en sam simfonični koncert našega orkestra. Predložili smo celo podrobni pro-pram koncerta v dokaz njegove visoke in izključno prosvetne vrednosti. Toda »Circolo della Cultura e delle Arti« ni uslišal niti te skromne prošnje.
Izvaja se preganjanje Slovencev tudi na gospodarskem in socialnem polju. Službe v občinskih, pokrajinskih in državnih uradih, kakor tudi v mnogih 'zasebnih italijanskih uradih, so nedostopne za Slovence in Hrvate.
fašizem je bil nasilen, toda odkrit nasprotnik
Priče smo sistematičnemu organiziranemu preganjanju tudi na gospodarskem polju, kar se ni dogajalo niti pod fašizmom, ki glede zasebne trgovine, v uradih in pri imenovanjih ni diskriminacijsko ločil Slovencev od Italijanov. Fašizem je .bil nasilen in je stremel po prisilni italijanizaciji slovenskega prebivalstva, toda to preganjanje je bilo splošno in ni na gospodarskem polju zasledovalo posameznika, kot se dogaja danes. Fašizem je bil nasilen, toda odkrit nasprotnik!
Danes pa hočejo Slovence potujčiti počasi, skrivoma, z dobrikanjem in božanjem. Vaša demokracija je odkrila, da za potujčevalne svrhe zaleže več paket »Lege Na-zionale« kot pa udarec s pestjo!
V	osnovnih šolah je približno e-na četrtina Slovencev. To ugotavljam, da morem ožigosati drugo nepojmljivo krivico, plod nestrpnosti, ki samopašno razsaja v našem mestu. Desetine milijonov tudi ameriških sredstev je bilo danih na razpolago za počitniške kolonije revnih otrok. Lani je področno predsedstvo v dobi organiziranja počitniških kolonij odklonilo prošnjo Slovencev, da bi bili zastopani v odboru, ki je razdeljeval sredstva, da bi mogli prirediti počitniške kolonije tudi za slovenske otroke. Rekli so nam, da smo vložili prošnjo prepozno. Letos, čeprav smo prošnjo vložili pravočasno, nam ravno tako niso dodelili sorazmernega dela razpoložljivih sredstev za organiziranje slovenskih počitniških kolonij; odbili so celo našo prošnjo, da bi smeli organizirati v skupnih kolonijah ločene skupine slovenskih otrok pod nadzorstvom slovenskih učitelje.v; s tem hočejo enostavno prisiliti slovenske otroke, ki se hočejo poslužiti ugodnosti počitniških kolonij, da se vpišejo v italijanske počitniške kolonije.
Kako spoštuje področno predsedstuo prauice Slouenceu
Mi pa ne moremo pristati na skupne počitniške kolonije za slovenske in italijanske otroke, ker bi se slovenski otroci ne mogli posluževati materinščine, ne da bi se zaradi tega izpostavili v duhu vladajoče narodnostne nestrpnosti zaničevanju in omalovaževanju po italijanskih součencih.
Kako misli področno predsedstvo spoštovali slovenske pravice, dokazuje njegova zadnja okrožnica na slovenske župane. Okrožnica št. ll.ll., 2100/8403 z dne 11. maja 1950 tolmači z edinstvenim makjaveli-stičnim sofizmom ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 183 z dne 2. septembra 1949, ki je dovoljeval uporabljanje slovenščine skupno z italijanščino v slovenskih občinah, in nalaga slovenskim županom pri dopisovanju z ob la st vi in celo s slovenskimi strankami izključno uporabljanje italijanščine ter omejuje uporabo slovenščine samo na zapisnike in listine občinskih svetov ln tudi to samo na drugem mestu za Italijanščino, ob uporabljanju črk, ki so polovico manjše od onih italijanskega besedila; razen tega
mora biti slovensko besedilo vedno v oklepaju!..
Ali ne gre za očitno preganjanje slovenščine? Ti klavrni ukrepi prav gotovo niso izraiz velikega duha in niti oblastva, ki hoče veljati za demokratično. Trdili boste, da tržaški občinski svet ni odgovoren za ukrepe področnega predsedstva. Vsi pa prav dobro vedo, da stojimo pred enotno izvajanim sistemom, ki se ga poslužujejo razni organi, ki delujejo na mig iste taktirke. In jaz obsojam ravno ta sistem in njegove zagovornike!
•	* *
Prilike na B področju STO-ja se jemljejo le kot povod (za obširno in sistematično borbo ne proti komunizmu, ampak proti slovanstvu. Večinski govorniki so očitno dali tej borbi za B področje značaj borbe proti Slovencem in Hrvatom STO-ja. Govorili so o Slovanih, ki so to zemljo .zasedli, prikazovali so strašilo slovanske poplave, ki ogroža Italijane, vabili so k odločni nepopustljivosti proti slovenstvu in slovanstvu...
Spričo takšne nestrpnosti moram poudariti, da je najmanj zgodovinski anahronizem govoriti (po več ko trinajstih stoletij delovnega in iz graje valnega življenja Slovanov na Primorskem) o Slovanih kot o
vipadnikih na to zemljo...
Usodna napaka je govoriti o slovanski nevarnosti, o slovanski poplavi in proglašati narodnostno in politično nestrpnost glede najosnovnejših narodnostnih pravic slovanskega prebivalstva. Take nevarnosti Ov primeru, da bi zares obstojala!) ne bi mogli preprečiti z nestrpnostjo in narodnostno mržnjo, kajti
—	po naravnem zakonu — slovanski odpor bi bil sorazmeren italijanskemu pritisku.
V.i se za kritje Slovanom prizadetih krivic poslužujete prikaizni nevarnosti, ki je ni! Pazite, da se nekega dne zaradi vašega neodgovornega zadržanja glede Slovanov, današnje prikazni po zakonu nujnega odpora ne spremenijo v stvarnost!
Mi odkritosrčno zanikujemo obstoj take nevarnosti.
Slovani niso nikoli gojili potuj-čevalnih stremljenj. Vedno smo bili in smo še vedno zagovorniki pravega in poštenega sporazuma med Italijani in Slovani tega področja. Samo takšen sporazum, samo medsebojno spoštovanje narodnostnih pravic bo omogočilo naše sožitje v teh obmejnih krajih!
*	* •
Današnja spomenica občinskega odbora glede stanja na B področju STO-ja je dejansko le člen v verigi
borb med Italijo in Jugoslavijo za Svobodno tržaško ozemlje. Ona zasleduje cilj, da vpliva na mednarodno javno mnenje v korist Italije. Mi Slovenci smo za brezpogojno o-hranitev STO-ja in proti njegovemu povratku pod Italijo. Zato v borbi med Italijo in Jugoslavijo ne moremo glasovati za spomenico, ki pomenja dejansko podporo italijanskim zahtevam.
Komunistična spomenica bi bila za nas sprejemljiva v prvem delu, kjer je govora o uvedbi mirovne pogodbe. Toda v drugem delu ona zahteva plebiscit; mi smo pa proti vsakršnemu plebiscitu, ker se zavedamo, da je bilo tržaško vprašanje dokončno rešeno z mirovno pogodbo. Razen tega vemo, kot nas uči zgodovina dobe po prvi svetovni vojni, da zmaga pri plebiscitih vedno oni, ki ima več propagandnih sredstev na razpolago in večjo možnost ustrahovanja glasovalcev.
Končno pribijam, da tržaško vprašanje ne bo našlo svoje rešitve v raznih stališčih z vida nacionalnih koristi in nacionalnega prestiža, ampak v stališču iz vida višjih koristi: TRST NI ITALIJANSKO A-LI JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE, TRST JE EVROPSKO VPRAŠANJE!«
SF0HZA TESSITOm DE BASPEHI
V	zadnjih dveh tednih smo Slovenci v Italiji imeli priliko slišati izjave treh italijanskih političnih osebnosti glede odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Govorili so namreč zaporedoma zunanji minister republikanec Sforza, demokrščanski senator Tessitori in ministrski predsednik demokrščan De Gasperi. Vsi trije so poudarjali pravice Italije do vsega Svobodnega tržaškega o-izemlja, in več ali manj vsi trije, zlasti pa prva dva, so povedali, da se Italijanom na področju B Svobodnega tržaškega ozemlja godi slabo. Nihče ni imel pravične besede do Slovencev v Italiji, mimo katerih so šli, razen Tessitorija, tiho in z diplomatsko brezbrižnostjo.
Toda Slovenci v Italiji nismo niti mrtvi niti gluhi in slepi, da bi te krivice ne opazili.
Zunanji minister Sforza je dejal, da bi se razmere med dvema državama zaradi Svobodnega tržaškega ozemlja lahko uredile tako, da bi vse to ozemlje kratko in malo izročili Italiji, katera bi velikodušno odstopila Jugoslaviji nekaj krajev
na podlagi stroge etnične črte.
»Demokracija« je že povedala j voj o jasji-Q besedo glede na narodnostno črto na Svobodnem tržaškem ozemlju, tako na področju B, kakor na področju A. Slovenci v Italiji pa poudarjamo, da bi mogel grof Sfor-iza govoriti in lojalno priznati, da teče tudi tu v sedanji Italiji še vedno narodnostna črta, ki več ali manj jasno loči Slovence od Italijanov! Od Stivana ob vznožju Krasa in do Standreža pri Gorici živijo kompaktno sami Slovenci. Gorica mesto s Podgoro je mešan kraj, danes z italijansko večino in močno slovensko manjšino. Od Pevme skozi Sentmaver in Oslavje do Steverja-na; Valerišča, Jazbin, Gradišča pri Ločniku in do Plešivega pod Medano živijo kompaktno izključno sami Slovenci brez italijanske manjšine. Le v Pevmi je par italijanskih družin. V Ločniku in Krminu živi slovenska manjšina, ki ima danes svojo šolo samo v Krminu, a je pod Avstrijo imela Ciril-Meto-dovo šolo i v Krminu i v Ločniku. Občina Dolenje je jezikovno me-
lednarodna kmečka zveza proti komunizmu
Mednarodna kmečka zveza odobrava prizadevanja svobodnih narodov, ki se s pomočjo severnoatlantske pogodbe in načrta o vzajemni obrambni pomoči, borijo proti komunistični napadalnosti, in pozdravlja politiko Združenih držav in zahodnih velesil, ki podpirajo napore vseh narodov, da si pridobijo ali ponovno vzpostavijo svojo neodvisnost.
Zveza je izaključila svoj drugi letni kongres z izjavo, s katero obsoja sovjetske poskuse »da bi sov-jetizirali podjarmljene vzhodnoevropske države in uničili njihovo narodno individualnost.«
Trodnevnega kongresa so se udeležili voditelji kmečkih strank iz devetih držav srednje in vzhodne Evrope, ki so zdaj v pregnanstvu. Izjarviili so, da zastopajo sto milijonov ljudi, ki prebivajo za železno zaveso. Kongres je odobril tri važnejše resolucije.
Resolucija o mednarodnih zadevah poziva demokratični svet, naj se zavzame za zahtevo, da .bi se Sovjetska zveza umaknila iz ozemelj, katere je podjarmila.
Druga resolucija izjavlja, da komunistični načrti za industrializacijo vzhodnoevropskih držav nimajo ea cilj izboljšanja življenjske ravni ali gospodarski napredek teh držav, pač pa obubožanje prebivalstva in podreditev industrije.
Resolucija v zvezi s človečanskimi pravicami se zavzema za uved-
bo sankcij od strani Združenih narodov proti komunističnemu postopku v taboriščih za prisilno delo, kjer ravnajo z ljudmi, kot da bi bili sužnji 20. stoletja.
Na banketu, s katerim so zaključili kongres 5e znani založnik Mark Ethridge dejal, da imajo Združene države moč in voljo, da branijo i-deale, ki so skupni večini prebivalstva civiliziranega sveta. Med drugim je dejal:
»Prepozni smo bili, da bi rešili Bolgarijo in Romunijo. Prepozni, da bi rešili Češkoslovaško, vendar pa je trpljenje prebivalstva vzhodne Evrope prebudilo Združene države in svobodni svet, tako da smo lahko rešili Italijo, Francijo in vso zahodno Evropo.
Tik pred banketom je zveza izvolila vse prejšnje predstavnike in imenovala za podpredsednika Augu-stina Popa, voditelja romunske narodne kmečke stranke, ki je naslednik Girigorija N. Buzesti, ki je umrl v juniju lanskega leta v New Vorku. Predsednik zveze je Stanislav Mikolajezyk, ki pripada poljski kmečki stranki; podpredsednik je Ferenc Nagy, ki pripada madžarski stranki malih posestnikov. Med drugimi predstavniki so dr. Vladko Maček, predsednik hrvaške kmečke stranke in dr. Milan Gavri-lovič, ki pripada Srbski agrarni zvezi. Glavni tajnik je Georgij M. Dimitrov, ki pripada bolgarski kmečki zvezi.
šan kraj, toda v Skriljevem živijo sami Slovenci.
Lahko pa mirne vesti trdimo, da je tudi vas Mimik slovenska, čeravno imajo tam Italijani za nekaj svojih otrok svojo lastno šolo, bolj iz sovraštva in prezira do slovenske šole, kot pa iz potrebe, saj se v slovenskih poučuje tudi italijanščina, v italijanskih pa slovenščine ne. In da živi v Tržiču in v Ronkih močno število Slovencev je tudi vsem dobro znano, saj imajo tu svojo šo-
lo,	ki jo pa žal šovinistični tisk hudo ogroža, šolsko oblastvo pa v nekem oziru zanemarja.
Ti podatki veljajo za goriško pokrajino. Kar se tiče Slovencev v videmski pokrajini, velja dejstvo, da živi tam vsaj petdeset tisoč Slovencev, ki so strnjeno naseljeni, lahko trdimo brez Italijanov, v Na-diški dolini. V Terski dolini so Slovenci zdaj strnjeno naseljeni, zdaj nekoliko pomešani. V Kanalski dolini od Pontaflja naprej, zlasti pa v občinah Naborjet, Ovčja vas, Trbiž in drugod, kakor v Beli peči in v Rablju, živijo tudi Slovenci. Tu so pomešani z Nemci in z Italijani. Da ne pozabimo na Slovence v Reziji, ki jih ni malo in nočejo narodno umreti!
Vseh teh Slovencev v Italiji Sforza niti omenil ni, kakor da bi jih ne bilo. To dobro vemo, da so Slovenci v Italiji tudi grofu Sforzi trn v peti, zlasti, ko prejema od njih spomenico za spomenico, ki terjajo pravice narodne manjšine po mirovni pogodbi, po italijanski ustavi in naravnem zakonu. Grof Sforza meni, da se bodo Slovenci v Italiji že naveličali stavljati zahteve in pritoževati se. Pa se moti, ker Slovenec živi najmočnejše in najbolj napeto odporno prav takrat, kadar je ogrožen v svojem obstoju zaradi krivičnega pritiska.
Morda pa grof Sforza misli, da se bo v mednarodnih diplomatskih krogih izgovarjal, da so Slovenci v Italiji sami komunisti, ki niso nikoli zadovoljni in jih je že zaradi njihovega komunizma treba prezirati, in tako Slovence, pod to krinko, udušiti in iztrebiti. Tudi tu se grof Sforza moti, ker gre glas o Slovencih v Italiji daleč široko po svetu in zajema z vedno večjim zanimanjem tudi mednarodne važne in odločilne diplomatske kroge, da ne govorimo o tisku, ki posveča Slovencem v Italiji in v Trstu obširne članke In razprave.
Tako je francoski »Le Monde« posvetil sredi minulega meseca maja vprašanju odnosa Slovencev do Italijanov, in obratno, v Trstu in Gorici zaporedoma tri važne članke, ki jih je seveda ves italijanski tisk namenoma prezrl, ker so bili pač neugodni za Italijansko protislovensko politiko.
m 4. iMlj
Od srede do srede_
1. JUNIJA: Evropska gospodar-ska komisia OZN je začela svoje peto zasedanje. — Kongres UNESCO v Firencah je sprejel na predlog jugoslovanskega in francoskega delegata sklep o borbi proti širjenju narodnostne rnržnje po tisku, radiu in filmu. — Severnoameriški zunanji minister Acheson izjavlja, da se je treba postaviti proti Moskvi z uspešno vojaško organizacijo. — V Kopenhagnu zaseda socialistična internacionala COMI-SCO. — V Beogradu so začeli z vojaško kazensko obravnavo proti ko-minformističnima častnikoma generalu Petričeviču in polkovniku Dap-čeviču, ki sta delala pod vodstvom sovjetskega vojaškega atašeja v Beogradu generala Sidoroviča. — Maršal Tito je v Prištini govoril o odnosih z vzhodnoevropskimi državami in dejal, da so voditelji Sovjetske zveze in njeni sateliti razbili s krvjo ustanovljeno enotnost in da sejejo danes mržnjo med narodi. — Predsednik John Rogge predlaga ponoven sprejem Jugoslavije v odbor pristašev miru.
2. JUNUA: Jugoslovanska vlada je odpoklicala svojega poslanika na Poljskem. — Baje so v Pragi zaprli bivšega obrambnega ministra generala Svobodo. — V Angliji so mnenja, da je sedanji spor s Francijo glede industrijskega sodelovanja z Nemčijo eden najresnejših francosko - angleških sporov po vojni. — V južni Koreji se širi partizansko gibanje. — Truman bo odpotoval v Evropo na politični posvet z angleškimi in francoskimi državniki. — Kongres COMISCO-a v Kopenhagnu je sklenil, da postaneta italijanski socialistični frakciji romitovcev in saragatovcev e-nakovredni članici socialistične internacionale. — Na Madžarskem je v teku velika čistka med vodilnimi vojaškimi osebnostmi. — Zavezniška nadzorstvena komisija v Zahodni Nemčiji preučuje predlog zahodne nemške vlade o ustanovitvi policijskega zbora.
3. JUNIJA:	Velika Britanija je dokončno odklonila pogajanja za Schumanov načrt o enotni upravi evropske težke industrije. — Belgijci so že v tretjič letos klicani na politične volitve; današnje volitve bodo verjetno odločilne za rešitev vprašanja kraljevega povratka. Slovenski tržaški likovni umetniki razstavljajo v Ljubljani 400 svojih del. — Jutri bodo Japonci že v četrtič po vojni volili polovico članov zgornje zbornice. — Baje italijanski poslanik v ZDA Tarchiani predlaga, naj bi v Italiji izdelovali o-rožje za države atlantske zveze. — Papež je govoril zbranim delavcem in poudaril, da je treba rešiti socialna vprašanja, če hočemo preprečiti novo vojno.
4. JUNIJA: De Gasperi je govoril v Čedadu zLrranim županom Beneške Slovenije (ki so seveda sami Italijani!) in je v previdnem govo-
u izjavil, da je Italija pripravljena na pogajanja z Jugoslavijo, da pa ne namerava popuščati... — V Čedadu je zbrana množica Beneških Slovencev zahtevala od De Gospe-rija slovenske osnovne šole; zaradi tega so navzoči italijanski šovinisti Slovence pretepali, policija pa jih je začela ...aretirati. — Po prvih vesteh so se krščanski socialisti dobro izkazali pri volitvah v Belgiji.
— Pri japonskih volitvah se pa po prvih vesteh uveljavljajo liberalci.
5. JUNUA: V ZDA ostro kruizi-rajo odločitev’ britanske vlade, da se ne udeleži skupne uprave evropske težke industrije. — V Belgiji so pri volitvah dobili absolutno večino krščanski socialci, pristaši brezpogojnega povratka kralja Leopolda na prestol; tudi socialisti so močno napredovali, komunisti pa. padli. — Na Japonskem so pa zmagali liberalci. — Angleški guverner na otoku Cipru je dal aretirati župana in občinski svet, ker so se izjavili za priključitev h Grčiji. — Vodja odposlanstva ECA v Italiji Zellerbach je podal ostavko. — Truman je sprejel novega jugoslovanskega poslanika Popoviča. — Poslanik ZDA v Beogradu Allen je odpotoval v Rim.
6. JUNUA: V Beogradu so kon-čali proces proti generalu Petričeviču in polkovniku DapCeviču: o-ba sta bila obsojena vsak na 20 let.
— Mac Arthur je zapovedal prepoved KP Japonske. — Zahodne vojske bodo opremljene z atomskimi artilerijskimi naboji. — Jugoslavija protestira zaradi sovjetskih vdju-ških vaj na Donavi.
StrsD 2.
DEMOKRACIJA
Iseto IV. - Stav. 23
Kaj se dogaja za kulisami tržaške šolske uprave?
istočasno, ko je SDZ protestirala proti zapostavljanju Slovencev na Tržaškem, moramo opozoriti še na nov diskriminacijski poskus na škodo slovenskega šolstva na Tržaškem: gre za uvedbo dvojne lestvice :za namestitve na šo<lah s slovenskim učnim jezikom, To kruto bije v obraz vsakemu stremljenju po demokratičnosti in pravičnosti!
S (kakšno pravico (začenjajo Italijani ločiti Slovence v domačine in nedomačine? Ali ločijo Italijani tudi svoje sonarodnjake v Tržačane in »regnicole«? Naj navidezno prizadeti domačini ne nasedajo! Gre za poskus razdvajanja naših narodnih sil, da bi nas ločene uspešneje udarili! Zato kot dosledni zagovorniki demokratskih načel apeliramo na pristojna izavetzniška oblastva, da preprečijo ta novi diskriminacijski poskus na škodo slovenskega šolstva na Tržaškem.
V kolikor bi pa navidezno izgledalo, da hočejo nekateri s tem ščititi domačine pri dodeljevanju učnih mest o priliki nastavitev za bodoče šolsko leto, vedimo, da bodo domačini zaščiteni le z ustanovitvijo samostojne slovenske šolske uprave, ki jo bodo sami upravljali! V okviru sedanjega za'Slovence krivičnega sistema pa bodo domačini iprimerno (zaščiteni, če se bo izvajalo načelo, da ima domačin prednost v primeru enake usposobljenosti in prednost v primeru nastavitve .začetnikov. S takim postopkom ne bo nikomur prizadeta najmanjša krivica!
Zato zahtevamo od pristojnih oblastev:
1) da se že Iz izačetkom novega šolskega leta ustanovi samostojna slovenska šolska uprava;
2) da se ta -samostojna uprava poveri domačim šolnikom;
3) da -se vršijo nastavitve na podlagi enotne lestvice ob upoštevanju prednosti domačinov v primeru enake usposobljenosti in prad-nosti domačinov v primeru nastanitve začetnikov; in
4) da se pri teh šolskih namestitvah preprečijo primeri dvojnih ali celo trojnih namestitev v krogu ene same družine; to pa vse dotlej, dokler bo brezposelnih usposobljenih (kandidatov.
IZ JUGOSLAVIJE
Akcijski odbor za obrambo Svobodnega trž. ozemlja
IGRA Z ADUTI
Desti s Tržaškega
Zunanja trgovina
Jugoslavija je svojo zunanjo tr-igovino v povojnem času deloma preusmerila. Značilno je posebno zmanjšanje izvoza živil, saj je sam Tito v razgovoru z levičarskimi (britanskimi laburisti priznal, da je kmečki pridelek v poedinih pokrajinah padel na polovico predvojnega pridelka in da je posebno v Hr-vatski’ ostalo na stotisoče hektarjev zemljišč neobdelanih. V ostalem pa tli potrebno, da verjamemo tem podatkom. Dovolj je, ako vzamemo v roke dnevno jugoslovansko časopisje, pa bomo videli, koliko je pritožb zaradi malomarnega obdelovanja, posebno na zadružnih ekonomijah. Kmetu pač ne diši socializem in zato zaostaja z delom, ki mu ne plača pošteno njegovega truda. Jugoslavija, kmetijska država, pa trpi zaradi tega pomanjkanje v notranjosti in mora zmanjševati svoj izvoz kmetijskih pridelkov, Zato tvorijo sedaj glavno osnovo jugoslovanskega izvoza les, rude in kovine.
V trgovinskem dogovoru z Italijo je n. pr. predvideno, da bo Jugoslavija Izvozila v Italijo les, premog, rude, kovine, suhe gobe, suho sadje, hmelj, manjše količine prehrambenih predmetov, čreva, kopita, zdravilna zelišča itd. Uvozila pa bo za 3 milijarde lir raznih obdelovalnih strojev, traktorjev in raznih industrijskih naprav, 700 milijonov lir električnih in telefonskih kablov, 350 milijonov lir krogljič-31 ih ležajev, 900 milijonov lir raznih vozil, velike količine žvepla, preje,, tkanin, betonskega železa, pločevine, strojnih nadomestnih delov itd.
V Švico izvaža Jugoslavija sadje, zelenjavo, suhe gobe, hmelj, les, kurivo, rude, kovine in nekaj hranilnih proizvodov. Uvaža pa plemensko živino, izolacijski material ter razne inštrumente.
V sporazumu z Anglijo je določen nakup volne, preje, nafte, bencina, surovega kavčuka,strojev, telefonskih central itd. Izvažala pa bo Jugoslavija koruzo, škrob, hmelj, les in lesne izdelke rude in kovine, ■zdravilna zelišča in živila.
Kakor vidimo izvaža Jugoslavija ge vedno v glavnem surovine in kvečjemu polizdelke, uvaža pa večinoma razne industrijske izdelke, odnosno predmete ali snovi, ki jih sama nima.
Jugoslovansko časopisje se posebno brani očitka, da je pretiran izvoz vina glavni razlog notranjega pomanjkanja tega poživila in trdi, da izvaža Jugoslavija komaj 12 odst. svojega vinskega pridelka. Podobno se brani očitkov pretiranega sekanja gozdov ter pravi, da je izvoz lesa dosegel komaj 80 odst. tega, kar je Jugoslavija izvažala leta 1939. Tudi celokupni plan izvoza vseh predmetov za leto 1950 predvideva komaj 85 odst. tiste koliei-
Amer. knjižnice v Evropi
Število ameriških knjižnic in kulturnih ustanov se je v letu 1949 znova povečalo. Odprli so novi knjižnici v Lizboni in Alžiru, tako da je zdaj v Evropi 28 knjižnic, k čemur je dodati še 26 knjižnic in <20 čitalnic ameriškega področja v Nemčiji, katere so s prenehanjem vojaške zasedbe prešle pod ILI (International Libraries and Institu-tes). Nove čitalnice so nadalje odprli v Barceloni, v Sevilji, Solunu, Lallu, Zurichu, Torinu, Genovi in Bologni,
V raznih državah so nadalje organizirali posebne razstave vzgojnih in znanstvenih knjig ter publikacij, slikarskih zbirk, glasbe in arhitekture.
ne, kakršno je izvažala predvojna Jugoslavija. Ako vzamemo, da so vse te številke točne, potem res ne vemo, kako naj si tolmačimo gospodarsko in socialno vrednost tistega udamištva, ki ob nepretrganem delu, brez počitka ne dovede do povečanja, temveč do istočasnega zmanjšanja obilice proizvodov na notranjem trgu in do zmanjšanja izvoza.
Tu nekaj ni v redu. Izgleda nam nekako, da je »stara in gnila Jugoslavija« s svojimi »zastarelimi in reakcionarnimi metodami« vendarle dosegala z manjšimi napori večje notranje blagostanje in boljše rezultate. V gospodarstvu pa so rezultati in ne besede tisti, ki štejejo!
Edinstvena čestitka
Dvakratna udarnica Marija Hostnik, dvajsetletna tkalka v novomeški tekstilni tovarni, je v počastitev rojstnega dneva maršala Tita delala nepretrgoma 58 ur — za vsako maršalovo leto po eno uro — in to na dveh tkalnih strojih. Po izpolnjeni obvezi je poslala maršalu brzojavno čestitko.
Blagor ubogim na  kajti njih
je komunistično kraljestvo!
Novi Jašek v Velenju
V Velenjskem rudniku lignita je dokončan nov jašek, ki bo omogočil znatno povečanje proizvodnje. Kopati soga začeli 1. 1947. in je sedaj že dograjen. Jašek, ki ima v premeru 8 m, so skopali do globine 372 metrov, ali 10 m pod morsko gladino, ker je kraj 362 m nad morjem. Na premog so naleteli v globini 320 m, toda njegova plast je tako debela, da pri 372 metrih še vedno ni končana.
Sedaj grade nad jaškom veliko strojnico in 43 m visok izvozni stolp. Premog 'bodo izvažali iz jaška v vozičkih in obenem tudi v skipih, t/ j. v posodah, ki vsebujejo pribli.no 3/4 vagona premoga. Nov jašek bo ob svojem polnem izkoriščanju zahteval novo zaposlitev približno, 2.000 oseb.
Popravek
V naši prejšnji številki smo pod naslovom »Obveščenost« pomotoma napisali ,da je navedeno poročilo napisal dopisnik revije »Relazioni Internazionali«, medtem ko je na ta način poročal o jugoslovanskih volitvah angleški list »The Liste-ner«.’ Sicer so si pa naši čitatelji itak sami lahko predstavljali, da so milanske »Relazioni Internazionali« pač bolje informirane in ne bi napisale takih neumnosti, kakor jih na žalost neredko čitamo v angleških listih, ki gledajo vedno vse samo s stališča svojih trenutnih koristi.
Združene države svetujejo svojim državljanom, da zapustijo Formozo
Zunanje ministrstvo Združenih držav poroča, da so Združene države svetovale svojim državljanom, da čimprej zapustijo otok Formozo z ozirom na možnpst, da bi bil njihov odhod onemogočen, če bi izbruhnile sovražnosti.
Predstavnik zunanjega ministrstva White je objavil pismo, ki ga je 23. maja poslal odpravnik poslov Združenih držav Robert C. Strong ameriškim državljanom na otoku Formazi, kjer je sedaj sedež kitajske nacionalistične vlade.
Dejstvo, da so zapadni zavezniki napotili grofa Sforzo, ne da bi si pustili prezentirati slavno »menico« od 20. marca 1948., na pogajanja s Titom, kaže, da se tudi oni vračajo na teren mirovne pogodbe.
Marca 1948., ko je bil stavljen znani predlog za vrnitev STO-ja k Italiji, je bila Jugoslavija še povezana z ZSSR in s celim vzhodnim blokom. Takrat je za zapadne zaveznike prihajala v poštev edino le Italija kot skrajna obrambna pozicija nasproti vzhodu. V dobi, ki je sledila kominformski resoluciji junija 1948. se je Jugoslavija vedno bolj ločevala od vzhodnega bloka in se je morala začeti — hočeš, nočeš — vedno bolj naslanjati na Za-pad. Na drugi strani ZSSR ne le da ni nikoli odobrila trozveznega predloga od 20. marca 1948., temveč sedaj odločno zahteva Izpolnitev mirovne pogodbe z Italijo.
Jasno je, da zapadni zavezniki ne ihorej preko te zahteve, in je zaradi tega na dlani njihov interes, da se Italija in Jugoslavija pobotata legalno, to je v okviru mirovne pogodbe.
To je bistvo mednarodne igre o-koli tržaškega vprašanja. Pri tej igri visoki igralci izpuščajo le postopoma, previdno in počasi svoje adute iz rok, ne meneč se za moralno in materialno trpljenje prizadetega ljudstva.
Zdi se, da je Italija razumela bistvo te velikopotezne igre. Sedaj ne prihaja več nasproti Jugoslaviji, s zahtevo, češ:	priznajmi najprej
pravico do vsega STO-ja, potem se bova (pogajali za — trgovsko pogodbo! Italija je sedaj (bolj skromna. Za prijateljski sporazum iz Jugoslavijo postavlja dva predpogoja. 1) Jugoslavija mora V coni B napraviti red in prenehati s »preganjanjem Italijanov.« 2) Italija ne bo prepustila niti enega Italijana več v Jugoslaviji.
Jasno je, da sta ta dva predpogoja že na terenu mirovne pogodbe. Medtem pa ’ Italija izigrava adute prednostnega položaja, do katerega je prišla v coni A s svojo spretnostjo in zaradi nespretnosti drugega partnerja. To izigravanje gre seveda le v škodo tržaških Slovencev in v vedno bolj očitno krepitev italijanskih pozicij.
Jugoslavija na gornja dva pogoja še ni odgovorila. Tudi ona izigrava dragoceni adut, da ima cono B dejansko v rokah in na drugi strani skibi, da ne bi dogovor s Togliattijem iz 1. 1946 prešel v pozabo.
Toda vse kaže, da se ta igra bliža kraju. Prepričani smo, da bosta obe sosedni državi morali končno stopiti odkrito na teren mirovne poigodbe, na katerem je Jugoslavija trdno stala še pred desetimi meseci. Na tem terenu ima Jugoslavija možnost ustvariti solidne in koristne odnose z Italijo za daljšo bodočnost, saj trpita obe sosedni državi in oba sosedna naroda baš vsled neurejenih medsebojnih odnosov, tako v moralnem kot v gospodarskem oziru.
Mnenja smo, da je ključ za dosego tega cilja v pravilnem gledanju na vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja. Mirovna pogodba nudi v tem oziru široke možnosti, če bosta obe sosedni državi spoznali potrebo, da je treba potegniti črto čez preteklost in začeti novo življenje v
Odbor za človeške pravice zaključil sssji zasedanje
Odbor OZN za človeške pravice je na svojem 66. in zadnjem sestanku, na katerem je zaključil razpravljanje o mednarodni listini človeških pravic, sprejel priporočilo, da naj države vsako leto poročajo o napredku na področju človeških pravic.
Odbor je nadalje sklenil, da predloži gospodarskemu in socialnemu svetu poročilo o izvršenem delu; poročilo vsebuje listino, ki ima nad 20 členov.in ki naj ščiti politične in državljanske pravice posameznika. Poročilo predlaga tudi izvolitev trajnega odbora sedem članov, katerega naloga bo skrbeti za izvajanje listine in pomoč pri reševanju sporov, ki zadevajo človeške pravice.
Gospa Franklin D. Roosevelt, zastopnica Združenih držav in predsednica odbora je v svojem končnem govoru med drugim izjavila, da je ta listina prvi, zelo važni korak, ne pa zadnji, v boju za človeške pravice, ki bo trajal še mnogo let.
Listina o človeških pravicah, prva listina te vrste v zgodovini, ima obliko pogodbe. Zdaj jo morata o-dobriti še Gospodarski in socialni svet in Glavna skupščina OZN, nato pa ratificirati posamezne države. Obvezna bo samo za države, katere jo, bodo ratificirale.
Odibor za človeške pravice ima 12 članic, Sovjetska zveza in Ukra-
medsebojnih odnosih dp tega ozemi-Ija.
Kar se posebej Jugoslavije tiče, ji mirovna pogodba nudi možnost, da uveljavi svoje interese na ozemlju STO-ja ne v ozkosrčnih mejah kakih začasnih in več ali manj iluzornih strankarskih koristi, temveč iz vidika širokogrudne državne politike. Le tako bodo lahko generične določbe mirovne pogodbe postale stvarnost, in bodo tržaški Slovenci iz uspehom prevzeli in vršili posredovalno vlogo med obema sosednima državama in sosednimi narodi. Predpogoj za uspeh je seveda, da se na obeh straneh preneha igra iz zgoraj omenjenimi aduti.
Tu pride predvsem v poštev, kar se tiče cone A vprašanje italijanske suverenosti. Ta suverenost je prenehala 15. septembra 1947. Ce Italija danes tako postopa na STO-ju, kot 'bi ona še tu bila, so krivi dogovori z ZVU, ki priznavajo prehodno Italiji razne predpravice. Vsa uprava v tej coni je dejansko, čeravno indirektno, povezana z Italijo, ki, v tem oziru podpirana tudi od zaveznikov, potiska nas Slovence v drugorazredni in v marsičem brezpravni položaj premagancev, čeravno smo se borili na strani zaveznikov in Z njimi zmagali.
Razjasnitev in ureditev tega vprašanja je mogoča že v sedanjem, tako imenovanem predguverner-skem štadiju.
Isto velja tudi za vprašanje enakopravnosti Slovencev z Italijani tega ozemlja. Tržaški Slovenci ne morejo čakati na imenovanje guvernerja in na uveljavljanje stalnega statuta po Varnostnem svetu, da bodo postali na tem ozemlju enakopravni z Italijani. Ze v pred-guvernerskem štadiju bi sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki sta v tem oziru prednostno prizadeti, lahko popravil krivice, ki se vsakodnevno prizadevajo tržaškim Slovencem.
Narodna in jezikovna enakopravnost, izpeljana v občinskem in državnem merilu, je za tržaške Slovence odločilnega pomena ne samo v kulturnem, temveč tudi v gospodarskem oziru. Nedvomno je v interesu izboljšanja odnosov med o-bema sosednima državama, da o-gromni računi tržaških Slovencev v tem oziru ne ostanejo še nadalje odprti in neporavnani.
Nič manj važne niso določbe go-spodarsko-tehničnega in finančnega značaja, predvidene v VIII., IX. in X. prilogi k statutu Svobodnega tržaškega ozemlja, katerih aplikacija se zanemarja v škodo Tržačanov sploh in tržaških Slovencev ter Jugoslavije same še posebej.
Ze teh par vprašanj dokazuje, kako široko je polje za sporazumevanje, ki ga nudi mirovna pogodba obema sosednima državama. Dokazuje pa obenem, da pomeni smotrna realizacija mirovne pogodbe za tržaške Slovence izgrajevanje njihove bodočnosti, dočim pomeni podiranje mirovne, pogodbe izpodkopavanje podlage za njihov obstoj. Državna politika Jugoslavije bi po našem skromnem mnenju spričo takega položaja, v katerem se nahaja važen del slovenskega naroda v i-nozemstvu, ne smela ostati indiferentna.
Iz tajništva Akcijskega odbora
za obrambo Svob. trž. ozemlja
jina pa pri razpravljanju nisla sodelovali v znak protesta, ker je bil navzoč predstavnik nacionalistične Kitajske.
Trumanova tiskovna konferenca
Na tedenski tiskovni konferenci Bele hiše dne 2.-junija t. 1. so vprašali predsednika Trumana, kaj misli o izidu nedavnega povprašanja ameriškega javnega mnenja, ki je pokazalo — glasom časopisnih objav — da pričakuje nad 50 odst. po-vprašanih Američanov izbruh tretje svetovne vojne tekom pet let.
Truman je odgovoril, da se ne more strinjati z izidom tega povpraševanja in izjavil, da je danes svet mnogo bližji trajnemu miru, kot je bil kdaj koli v zadnjih petih leitih. Dostavil je, da hoče napraviti vse, kar je v njegovi moči, da se prepreči vojno in da se podpre delo Združenih narodov za obnovitev trajnega miru.
V zvezi z objavo nameravanega obiska predsednika Auriola v Združenih državah, ki je predviden za prihodnje leto, je Truman izjavil, da ga tako prijateljsko dejanje Francije veseli in opozoril na nedavne uradne obiske predstavnikov Cileja, Mehike in Brazilije ter omenil, da je Združene države obiskal tudi general De Gaulle, prejšnji voditelj francoske države. Na vprašanje, če namerava vrniti obisk Auriola, je Truman odgovoril, da tak obisk ni predviden.
Vprašanje šol in jezika na seji glavnega odbora SDZ
4. junija t. 1. je bila seja Glavnega odbora Slovenske demokratske zveze v Trstu na sedežu okrožnega odbora SDZ v Nabrežini.
Obširni dnevni red seje je obravnaval različna vprašanja, tičoča se javnega življenja posebno slovenskega prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Glede šolskih kolonij je posebno poudarjena potreba po samostojnih slovenskih kolonijah, kjer bodo slovenski otroci zaupani vzgoji in nadzorstvu slovenskih učiteljev.
Sledila je obširna razprava o slovenskem šolstvu, o nameščanju učnih moči in s tem v zvezi je bil u-svojen sklep, da se prepreči diskriminacija slovenskega šolstva v zvezi z uvedbo dveh ločenih lestvic za nameščanje učnih moči. Glavni odbor je s poudarkom izrazil začudenje, kako so mogli pristati odgovorni vodilni slovenski šolniki na predpisani dve lestvici, ko je vendar ta odlok na škodo slovenskega šolstva. V ozki zvezi z nastopom proti sistemu dveh lestvic pa je tudi vprašanje, kako to, da so slovenske šole slavile italijanski narodni praznik 2. junija. Na ta način se ustvarjajo dejanska priznanja, ki potem samo otežkočajo borbo za naše pravice.
Na dopis predsedništva področja podeželskim občinam, s katerimi se predpisuje raba slovenskega jezika v poedinih primerih ali dopisih in to v tako omalovaževalnem smislu za slovenski jezik, pošilja SDZ protest na organe, ki so po mirovni pogodbi z Italijo odgovorni za uveljavljanje enakopravnosti slovenskih pravic z italijanskimi na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Slovenskemu jeziku bo SDZ posvetila vso svojo pozornost, da ga čimbolj razširi in da prepriča )re-bivalce Svobodnega tržaškega o-zemlja o potrebi splošnega uporabljanja slovenskega jezika.
Nadalje bo posvetil Glavni odbor pozornost politično-socialni in prosvetni vzgoji svojih kadrov, z namenom, da bodo sposobni voditi vse tržaškim Slovencem potrebne organizacije; v ta namen bodo organizirani posebni tečaji v jesenskih mesecih.
Filmski prosvetni večer v Malem Repnu
Slovenska prosvetna matica priredi v soboto 10. t. m. ob poldeveti uri zvečer filmski prosvetni večer v Malem Repnu, in sicer na prostem. Dostop prost.
Spored:
1) Najnovejša ameriška letala
2) Zgodba o koruzi
3) Važnost premoga
4) Evropska gospodarska obnova
5) Zabavni film za mladino.
Smrtna kosa
Dne 6. t. m. je umrl v Trstu g. Velimir Bekar, dolgoletni zastopnik tvrdke »Oetker«. Preostalim naše sožalje!
Ivan Cankar: La Mamnta
Založba Del Romano, Perugia. Cena L 160.— Lično opremljeno knjižico z najlepšimi Cankarjevimi črticami o Materi v italijanskem prevodu dobite v knjigarnah Stoka in Fortunal.
Seja obč. sveta v Nabrežini
Pretekli četrtek 1. t. m. popoldne je nadaljeval občinski svet občine Devin - Nabrežina svoje pomladansko zasedanje. Takoj po prečitanj.u zapisnika se je pritožil svetovalec Marizza proti županu in tajniku, ker ne. poročata sproti, aki je višja upravna oblast sprejela ali odklonila sklepe občinskega sveta.
Glede gradbene komisije si tudi vsi svetovalci niso bili na jasnem, kdo je bil pri prejšnji seji izvaljen, zato je tajnik ponovno prečital imena oseb, ki so v komisiji, in sicer: župan Kralj, obč. inž. Šorli, zdravnik dr. Zanni, Jenko Alojz, arh. Radovič in Vižintin Lino; kot zastopnik lastnikov hiš pa Pertot Ivo od Celestina.
'Nato je župan prečital dve spomenici, predloženi od Italijanske skupine. Prva poziva odbornika Terčona in Grattona, naj bi takoj podala svoje obširnejše poročilo, ■ kako stoji zadeva zaradi razdelitve novih stanovanj v ljudskih hišah. Druga spomenica pa poziva občinski svet, naj bi poslal posebno odposlanstvo k devinskemu graščaku, se mu zahvalil za koristi, katere ima občina od graščine, ter ga naprosil, da bi ji še nadalje pomagal.
Pričela 'se je nato razprava o ljudskih hišah, katera je zavzela toliko časa, da občinski svet sploh ni prišel do svojega dnevnega reda. Najprej je tajnik pojasnil vso zgodovino teh šestih stanovanjskih hiš in vse prizadevanje obč. uprave, da bi prišlo do gradnje še sedme hiše, kakor je bilo v načrtu in po preračunu tudi odobreno. Nato sta odbornika Terčon in Gratton kot zastopnika občine v komisiji za raz-
delitev stanovanj poročala o delovanju te komisije. Terčon v slovenščini in Gratton v italijanščini sta v daljšem poročilu pojasnila, kako je že občinska komisija sama temeljito prerešetala vse prošnje in kako je že ta komisija po preučitvi in zaslišanju vseh najbolj prizadetih sestavila svoj predlog za glavno komisijo, ki zaseda v Trstu pri upravi ljudskih hiš. Pri sejah v Trstu, kjer sta bila oba poročevalca navzoča, so ponovno vse prošnje pregledali in je komisija v vseh zadevah zaslišala naša zastopnika. Vendar je komisija pri svoji zadnji seji napravila poseben seznam izbranih prošenj, in sicer za 24 stanovanj 29 družin. Od teh 29 družin bi sam upravni svet ljudskih hiš v Trstu brez naših zastopnikov izbral končnih 24 družin. Vendar sta po ponovni preučitvi tega seznama naša zastopnika poslaia u-pravi v Trst novo spomenico, v kateri naprošata, da se v ta seznam vključijo še nekatere nujno potrebne družine iz raznih krajev naše občine, a da se iz tega seznama črtajo nekatere družine stražnikov, finance ter železničarjev. Kako bo glavna komisija to uredila, se še ne ve, vendar je upanje, da bodo naše zastopnike še enkrat zaslišali. Nato se je vnela daljša debata o tej zadevi. Italijanska skupina je vprašala, koliko od občinske komisije predlaganih družin je glavna komisija vzela v svoj seznam, nakar sta poročevalca odgovorila, da je v seznamu od 29 družin 17 takih družin. Svetovalec Bandini je predlagal, naj bi občina vzela 50 milijonov posojila za gradnjo stanovanjskih hiš v lastni režiji, kar bi zelo pomagalo pri reševanju hude stanovanjske krize, ki vlada v naši občini. O tem predlogu se bo razprav-lalo na eni prihodnjih sej.
Nato se je razpravljalo o prošnji za nakup občinskih zemljišč. Prodalo se je tvrdki Frančeškin in Gorjan 14 kvadr. metrov sveta med šolo in bolniško blagajno v Nabrežini za gradnjo trgovine za radioapara-te, za skupno vsoto L 1.000.—; Radovič Davorinu iz Nabrežine 420 kvadr. metrov zemljišča v bližini hiše ex Štolfa za zgraditev nove hiše za trgovino po lir 50 za kvadr. meter; Kralju Josipu v Sesljanu 565 kvadr. metrov po lir 100.— za kvadr. meter.
Glasbena Sola SPM v Trstu
Šolsko leto se zaključi dne 30. t. m. e razdelitvijo šolskih izkazov. Gojence obveščamo, da bodo v počitniški dobi nadaljevalni in dopolnilni tečaji za stranske predmete, katerih večina gojencev med tekočim šolskim letom ni utegnila obiskovati, t. j.: intonacija, teorija I. in teorija II., harmonija I. in harmonija II., nauk o inštrumentih, glasbeno oblikovanje in zgodovina glasbe.
Gojenci, ki niso predelali predpisane učne snovi po učnem načrtu iz glavnega predmeta, violine, klavirja, harmonike itd. se bodo na željo lahko udeležili tečaja za te predmete dopolnilno in pa tudi kot pripravo za bodoče šolsko leto. Gojenci naj se pravočasno prijavijo pri svojih dosedanjih učiteljih, a-ko nameravajo obiskovati omenjene tečaje. Podrobne informacije daje ravnateljstvo šole, ul. Machiavelli 22^11.
Radio Trst II
(343.9 m — ST2 Kc-sek)
Nedelja, 11. junija 1950: 9.00 Kmetijska oddaja. — 12.00 Od melodije do melodije. — 16.00 Pravljica: »Triglavska roža«. — 18.00 Franco Russo in njegov trio. —
20.00 Komorni zbor »Skrjanček«. 20.30 Radijski oder - Turnšek: Država med gorami, zgodovinska drama v štirih dej.
Ponedeljek, 12. junija: 19.00 Evropski obnovitveni načrt. 20.30 O-kno v svet. —	23.35 Polnočna
glasba.
Torek, 13. junija: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine. 21.00 Vzori mladini - Obisk pri gozdarjih.
Sreda, 14. junija: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. —	20.30 Okno v
(Sveti — 22.00 Večerni koncert.
Četrtek, 15. junija:	13.00	Pevski,
duet poje slovenske narodne, na harmoniko spremlja Mario San-,.in _ 18.15 Glasbeno predavanje.
19.00 Slovenščina /a Slovence. —
21.00 Radijski oder - Moliere: Jurij Tepček, veseloigra v treh dej., naito Pestra glasba.
Petek, 16. junija: 13.00 Glasba po željah. — 17.30 Plesna glasba. — 18.40 Šramel kvintet. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede.
Sobota, 17. junija:	13.30	Salonski
kvintet. — 18.30 Oddaja za najmlajše - pravljica. — 20.30 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Večerni koncert.
m
Let« IT. - Stev. 23
DEMOKRACIJA
i
Stran S.
ZGODOVINA ODGOVARJA ARTURJU MANZANU
II.
Junaški odpor Bricev proti Benetkam
Na strani 265., tretje knjige, piše Pio Paschini takole:
»Ko je bil Justinian potrjen za voditelja ekspedicije, je v začetku leta 1616 zavzel Medejo (pod Krmi-nom, op. ur.) in postavil utrdbico na tamkajšnjem griču; tudi je zavzel Ločnik Opri Gorici, op .ur.) in se tam utrdil ter se s svojimi četami nastanil v Krminu. Toda kmalu so se dvignili Slovenci iz Brd in začeli vdirati proti Čedadu in proti Tržiču; ali kmalu so bili odbiti in so morali pustiti zajeti plen. Da bi naglo zajezoval nadaljnje slične vpade, je beneški vodja (Justinian, op. ur.) postavil utrdbo v Zagraju, na levem bregu Soče, ne daleč od Gradišča; vendar so Slovenci zopet vdrli na Gramoljan pri Rožačih, kjer pa jih je beneška konjenica takoj odbila in zavzela grad na Dobrovem. Po teh majhnih vojnih dogodkih se je beneška vojska umaknila v Marjan, kjer se je utrdila z jarki in zidovi.«
Do tu Pio Paschini. Toda zgodovina pravi, da so Slovenci na Dobrovem leta 1616, oblegani v gradu, odbili ibeneško vojsko, ki je bila prisiljena umakniti se v Marjan in se tam močno Utrditi.
Na strani 263., tretje knjige, piše Paschini: »... pod utrdbo v Šmartnem (v Brdih, op. ur.) je bil ubit Pompeo Giustiniano (beneški vodja, op. ur.), ko se je pripravljal, da jo zavzame.«
In še: »Dne 5. februarja so Benečani naskočili Vipolže, da bi zavzeli utrdbo v Šmartnem (v Brdih, op. ur.). Toda Slovenci so jih prisilili, da so se umaknili in vrnili v Marjan.«
Gorica ,,italianissimma'(
Kako je bila Gorica »italianissi-ma«, nam pove najlepše Pio Paschini sam. Na strani 207. prve knjige čitamo:
»Iz Ravenne je dne 28. aprila 1001 Oton III., na prošnjo Otona, kneza Bavarskega in marke Vero-' ne, daroval patriarhu (Oglejskemu, op. ur.) in njegovi cerkvi, »nekoč po krutosti barbarcev opustošeni in sedaj v veliki stiski,« polovico gradu v Solkanu in mesta, ki se v jeziku Slovencev imenuje GORICA« (»villa, che nella lingua degli Slavi e detta Goriza«),
Kar pomeni, gospod Manzano, da Italijani takrat, kakor danes, še svojega imena niso dali slovenski Gorici, ki se je vedno imenovala GORICA, od GORICE, na kateri stoji goriški grad.
Na strani 229. tretje knjige pa nam opisuje lepoto in značaj Gorice.
:»Kar se tiče Gorice je občinstvo pošteno in bogato; v mestu je nekaj dobrih tvornic... Življenje je tako po oblačilu kakor po jedači in pijači nemško; večinoma rabijo v družinah (famigliarmente) in navadno (ordinariamente) tri jezike: nemški, slovenski in italijanski!«
»... hiš štejejo 1500 do 2000, prebivalstva od 7000 do 8000 duš; vsi so znali in govorili italijanski in slovenski, in tudi nemški, posebno plemiči.«
, Na strani 241. tretje knjige pa pravi:
»Grof Giorgio della Torre je poklical v Gorico slovenskega heretika Primoža Trubarja, ki je prišel sem novembra l. 1563. in petnajst dni je pridigal v nemškem, sloven-
skem in italijanskem jeziku.«
Na strani 248. (tretje knjige, opazka 15., navaja Pio Paschini ciitat, da »Gorica, ker se nahaja preko Soče, čeprav samo pol milje, se smatra, da stoji izven Italije; toda večina jo smatra v Furlaniji.«
Krajepisje zgodovinski dokaz
V	svojem nepoznanju slovenščine se Arturo Manzano strašno smeši glede krajepisja, ker misli, da so pristna slovenska imena krajev italijanska, in se z njimi naravno ponaša. Tako na (primer trdi, da so Biljana, Medana in Dolenje v Brdih, ter Ajdovščina in Vipava pristna latinska, italijanska ali furlanska imena. Ali naj mu šele mi povemo, da so ta imena pristno slovanska? Tako trdi tudi, da je Kobarid dobil ime od furlanskega Cavret, namesto da bi povedal, da izvira Cavret iz slovenskega Kolovrata, ki mu pravijo tudi Kolovret in ki odgovarja tamošnjemu hribu. Kobarid pa izvira deloma iz Kolovrata, deloma iz 'Kobrda ali Ko-brdja, saj je 'ves obdan od brdic in hribov.
Ajdovščina, razlaga modrijan Manzano, je latinski Haidovium. Vprašamo ga: kdo pa so bili tisti »ajdi«, ki so dali ime Ajdovščini, če ne Slovenci?!
Da so nekateri slovenski kraji dobili iz slovenske tudi potvorjeno italijansko oblilko, ne da 'bi zgubili slovenskega korena, je res. To pa še ne pomeni, da so kraji bili nekdaj italijanski. Nasprotno lahko ipokažemo in dokažemo naivnemu Manzanu, da so segla slovenska naselja globoko dol v Furlanijo, do Ko-drojpa in dalje do Livnice. Tako dobimo še danas ob Tilmentu neposredno okoli Kodrojpa sledeča slovenska imena krajev: Goricizza -slov. Goričica, Gradišča - slov. Gradišče, Virco - slov. Vrh, Goriz-zo - slov. Gorič ali Grič, Santa Marizza - 'slov. Sv. Marica, Gradi-scutlta - slov. Gradiškuta, Belgrado -slov. Belgrad, in še dalje dol proti morju Precenicco - slov. Prečnik. In desetine in desetine drugih pristno slovenskih imen. .
Med Tilmentom in Livnico pa dobimo zopet slovenska imena krajev kot S. Vito - slov. Sv. Vid, Braida
-	slov. Brajda, Versutta - slov. Vr-šuta, Orcenicco di sopra in Orce-nicco di sotto - slov. Orševnik, Gradišča - slov. Gradišče, Pasian di sopra e di sotto - slov. Gornji in Dolnji Pesjani.
Naj modrijan Manzano dokaže, če se upa, da so vsaj koreni teh imen latinski, italijanski ali furlanski. Zdaj pa mu vržemo pod zob še bolj trdo kost: reka Livenza je slovenska Livenca in tudi Livnica. Naj nam Manzano dokaže, da se motimo!
Vsa ta imena so na zemljevidu, ki ga je g. Pio Paschini priložil k svoji tretji knjigi »Zgodovine Furlanije«! Ce se g. Manzanu ljubi, naj se kar loti naštevanja vseh slovenskih naselij po Furlaniji, prepričal se bo,da se je motil, ko je napadel Slovence in jih podcenjeval. Našel bo krasna slovenska imena Bičnik, Slavnik, Sv. Marija sklavniška, Lestica itd.
Zgodovina ne vara>»
Marc’Antonio Nicoletti pravi v svoji knjigi »Leggi e costumi dei Furlani sotto i diciotto Patriarchi di Aquileja«:
»Slovenski jezik v vaseh je mnogo bolj v navadi, kot pa furlanšči-
na, ki je bila takrat zelo neprijetna za uho.«
To dokazuje, da je nekoč bila večina prebivalstva v Furlaniji slovenska in je zaradi tega tudi slovenski govorila.
Zgodovinar Czoernig pa pravi: »Slovenščina je bila gotovo v rabi še v 15. stoletju v teh vaseh: Gradišče pri Spilimlbergu, Gradišče in Gradiškuta na Soči (kjer se govori še danes, op. ur.), Gradišče in Gorič pri Kodroipu, Počenik (Po-cenicco), Prečnik (Precenicco), Pasian Schiavonesco - Slovenski Pe-sjan, Santa Maria Sclaibonica - Sv. Marija slovenska, Sella - Sedlo, Isernico, Jalmicco, Santa Maria, Samordenehia, Jutizo, Cerneglons, Sclaibonico, Giurizza, Dolizza, Dio-lazzo, Cernizai, Lestizza, Beluzzo, Poceco.
Slovenci nekdaj in danes
Zgodovina dokazuje, da smo se Slovenci umaknili iz Furlanije na sedanjo narodnostno mejo, ki teče od Tržiča preko Ronkov, Sredipo-Ija, Sovodenj, Standreža, Gorice, Podgore, Krmina, Skriljeva in Mirnika do Praipotnega in Čedada, od itu pa v premi črti do Tar-čenta in v Rezijo. Do tu seže naša narodna čast, in iz teh krajev se ne mislimo umakniti za nobeno ceno, naj škripljejo z zobmi razni Man-izani in Tomaselli, kakor se jim ljubi; mi ostanemo hladne krvi in odločne volje. Smo pa tudi zelo potrpežljivi in znamo čakati. Enkrat bomo gotovo dočakali, da se nam priznajo naše pravice in naša narodna čast. Upali smo, da bo detno-krščanska vlada v Rimu ravnala z nami človeški, po krščarrskih načelih. Varali smo se. Danes opazujemo, kalko se razni demokrščanski senatorji in prefekti podijo med
naše nadiške Slovence in jim hočejo ugrabiti dušo in zavest naših malčkov, in kako razni demokrščanski propagandisti lovijo v italijansko nacionalistično mrežo našo mladino ob Nadiži.
Vsemu svetu je znano, kako nas Italija preganja in izganja iz uradov; kako nam ovira trgovino, kako nam je pobrala najlepša poslopja v Gorici, ki so jih naši očetje s krvavimi žulji postavili. In kako težke davke plačujemo, da nas policija opazuje in razni napihnjenci v uradih zasramujejo in zapostavljajo. Pa ti pride nekdo in ti začne pisati zgodovino Slovencev, ne da bi poznal niti svoje lastne italijanske! In tvezi, da plačujejo Italijani več davka od Slovencev. Trditev kot talka seveda ne odgovarja resnici. Toda, če bi to bilo tako res, moral ibi priznati, da imajo Italijani tudi vse koristi in vse meso, medtem ko imamo mi Slovenci le škodo in same gole kosti.
Da nismo imeli Slovenci v Gorici nobene gospodarske moči, niti ne gledališča? Čigava pa so bila Kmečka banka, Ljudska posojilnica, Centralna posojilnica, Ljubljanska banka? In posojilnice ter hranilnice v vsaki vasi? Naj našteje Manzano, koliko so jih imeli pa Italijani!
Kdo je zgradil in čigave so bile stavbe kot Trgovski dom, Mali dom, Gregorčičev dom, Novi dom in Šolski dom? Čigave razne druge stavbe, kot na pr. v .ulici Carducci in v ulici Sv. Ivana?
Ali Manzano ne ve, da je v Trgovskem domu tudi slovensko gledališče?
Slovenci so bili pod Avstrijo na Goriškem enakopravni z Italijani in Nemci po členu 19 temeljnega državljanskega zakonika od 21. 12. 1867. Zato so se vsaj nekoliko prosto razvijali. Pa je prišla Italija in jim začela kratiti vse pravice, uničila gospodarske in kulturne ustanove ter odpravila slovenščino iz javnih uradov in uradnike odpustila ali premestila. Slovenske šole je ukinila in hkratu zatrla vso javno slovensko izživljanje ter narod preganjala. To je delala »civilizirana« Italija raznih Manzanov... Doslej pa ■nam Italijani niso vrnili še niti za eno desetino tega, kar so nam vzeli.
Radovan
Zmaga žuželk nad DDT-jem
»Kralj uničevalcev mrčesa«, slavni DDT, se .bo verjetno moral odpovedati svojemu prestolu; tehniki ameriškega poljedelskega ministrstva na Floridi so namreč ugotovili, da je slovito uničevalno sredstvo, s katerega uporabo so skozi tri leta izginili iz močvirij ob atlantski obali in ob obali mehiškega zaliva komarji, izgubilo svojo učinkovitost glede komarjev. Pojav je pripisati nedvomno dejstvu, da so komarji razvili v svojem organizmu obrambo proti DDT-ju.
Letos so se namreč na Floridi, kjer v preteklih letih ni bilo opaziti nobenega komarja več, spet pojavile razne vrste teh žuželk v znatni količini. Niti uporaba desetkrat jačjih količin DDT-ja ni pomagala nič. Po nedavnih poročilih iz Egipta, Italije, Grčije in Skandinavske, ne učinkuje DDT tudi na domače muhe več.
Dr. Fay, od zdravstvene ameriške službe, je postavil za razlago tega čudnega pojava »DDT - odpornosti« posebno teorijo. Dr. Fay je postavil primero med učinkom DDT na žuželke in učinkom morfija na ljudeh. Mala količina morfija znatno vpliva na osebo, ki ni navajena na to drogo; če se pa ta oseba navadi na morfij, lahko njen organizem prenese stokrat večjo dozo, ne da bi čutil značilen učinek mamila. Dr. Fay meni, da je sedanjo odpornost žuželk proti DDT-ju pripisati dejstvi1, da so žuželke prišle v stik
G-o.:
z malimi dozami, ki so bile premale za usmrtitev. Žuželke so se tako privadile na ta strup in ga ohranile v maščobnem tkivu svojega or ganizma, kar je vplivalo tudi na njihovo potomstvo.
Preostaja zdaj vprašanje nasledstva DDT-ja. Zelo mnogo obeta novo izumljeni »Lindane«, vendar še ni uspelo, da bi ga pridobivali na primerno cenen način. Preizkušajo tudi nove izdelke, pri katerih uporabljajo kalcijev fosfat, najbolj znano primes modemih kemičnih gnojil. Vendar poizkusi še niso tako daleč napredovali, da bi lahko priporočali njihovo obširno uporabo.
PLEŠI PO MARXU
Nedavno se je vršil sestanek češkoslovaških strokovnjakov za balet in druge plese. O sestanku je pred kratkim poročala češkoslovaška -brzojavna^, služba.
StrokovnjaSf so na sestanku izjavili: »Želimo, da se naša plesna umetnost pridruži boju za mir v svetu, da gradi socializem v naši deželi in da ustvari novega človeka in novo življenje«.
Na sestanku so sprejeli resolucijo, ki zahteva, da se posveča »večja pozornost socialističnemu realizmu in preučevanju dela Stanislavskega, strokovnjaka za sovjetski balet«. Resolucija nadalje zahteva za »učence baleta« politični in ideološki pouk, kakor tudi strokovni pouk v glasbi.
KOMUNIZEM IH HSBODINST
Posledice breznarodnosti
Imamo še tretje! One, ki popuščajo glede svojega jezika. Ti so itako daleč, kot so otroci Slovencev, vpisani v italijanske šole. Po nekaj letih pozabijo svoj materin jezik. Začnejo navadno s tujimi kletvinami in napredujejo do trenutka, ko si sami rečejo »žčavo«. Drugega tudi ne zaslužijo. Komunistična partija pa je s takimi nadvse zadovoljna — dosegla je svoj cilj. Kdor sebe ubije bo zmožen ubiti tudi brata in očeta. Postali so dvojni »ščavi« — pravi sužnji
partije.
Učitelj breznarodnosti
Komunizem je tak učitelj. Vsak jezik se čisti, se oblikuje in bogati na lastnih domačih izrazih. Jezik, ki to dela, živi in napreduje; jezik, ki dela nasprotno, propada in umira. Ob nastanku Osvobodilne fronte pa je pričela uvajati v naš jezik tujke, ki so zvenele našemu ljudstvu kot kletvine. Spominjam se govora aktivista - propagandista na mitingu iza časa borbe: »Progresivni aktivisti na terenu! Tovariši partizani, referenti, kurirji in kurirke! Prinašam vam pozdrav herojske partije...« Ni dovolj! Sledile so še: reakcija, fizkul-tura, buržuji, kulaki, pobeda... in veliki Jože (Stalin). Z eno besedo, cel govor je zvenel v tujkah, ki so jih prodajali za rusko narodno blago, oziroma za iblago velikega Jožeta, a so v resnici tudi tujke v blagozvočnem ruskem jeziku.
Koliko slovenskega je bilo v tem govoru, naj sodi čitatelj sam, koliko slovanskega, pa naj sodi jezikoslovec, ki ni prodan velikemu Jožetu. Morda bo »Delo« trdilo, da je tudi »miting« ali »masovni sestanek« slovenska moka. Ko bi ne imeli istopomemhnih slovenskih izrazov, bi človek razumel, da bi šli krast na tujo njivo, toda imamo jih! Imamo besede: poročevalec, stranka, obveščevalec, junaški, shod, zbor ali tabor, četnik itd., pa iraje neham, da ne zadene tovariše pri tej zadnji besedi kar mrtvoud... In vendar besede četnik ne bodo izbrisali .iz jugoslovanske zgodovine vsi Kardelji in Pijade in tudi maršal Tito ne! Beseda partizan pa bo in je že v najhujšem spominu in tu ne pomagajo niti najlepše tzvezde in ne socialistična država e velikanskimi tovarnami, kjer so ljudje brez najmanjšega »stroja«, to je igle... Tudi žalba se je napihovala — dokler ni počila.
Namesto progres imamo Slovenci prav lepo besedo — napredek. Iz te je izpeljanka naprednjak, katere se komunisti neverjetno boje, ker ni njihovo cvetje.
Mitingi
Na mitingih s takimi (govori je ljudstvo kimalo, včasih navdušeno kričalo. Zakaj? Kdor je najbolj kričal je bil .gotov, da se bo prihodnje jutro še zbudil v svoji postelji. Da je .bilo .ljudstvo po takih mi-tinških farbarijah popolnoma zmešano in zbegano je naravnost umljivo. Saj ljudje itak niso razumeli ničesar, vedeli ali mislili so, da ije za njih vse to preučeno ali preneumno. Ne eno in ne drugo pa ne gre našemu kmetu v glavo. Vsak je mislil: »Ce je sedaj lak čas, da je treba kričati oslom, pa bom kričal, da le glavo rešim!« Glavno pa je bilo, da niso poslušalci ničesar razumeli. Nerazumevanje pa rodi strah in ta je bil partiji najbolj potreben. Ko prepoji ljudi s strahom, ibo zmaga partije gotova stvar.
Hitler piše v knjigi »Moj boj«: »Narod veruje le v veliko laž, malim lažem ne verjame!..« Partija pa pravi: »Zbegaj ljudi, da postanejo prestrašene ovce in potem jih imaš!« — Prvotna navdušenost za pravo jugoslovansko svobodo se je spremenila počasi v strah črede preplašenih ovc. Te ovce so danes slovenski kominformistl. Ene veže korito, druge še vedno strah preplašenih ovc. Kolikokrat čujemo luiboge kominformiste šepetati, da vedo, da je vse skupaj velika svinjarija, toda BOJIJO se jo zapustiti; ker se bojijo maščevanja. Vsa moč komunizma sloni torej na strahu.
S kraškim kmetom sem prišel v pogovor o novih herojih, proglašenih- v zadnjih časih v Jugoslaviji. Kakšni heroji, mi pravi, mi jim pravimo malo drugače. Heroj je prav za prav geroj, ker se ga vedno preganja geri, geri! Pa kaki geroji so to, če niti »Primorski tednik« jih ne pozna? Med onimi, ki so jih proglasili za geroje je (tudi nek Stjenka. »Primorski« je lepo pisal o njem, da se kliče Sibelj in da je doma iz (Tomačevca. Uboga reva! Niti tega ne ve, da se je klical njegov geroj Sibelja in da je til rojen v Tomaževici na Komenskem krasu in ne kje v kranjskih hribih. Toliko resnosti čutijo v stvareh, ki se tičejo njihovih gerojev, koliko jo šele čutijo za one, ki so bili samo partizani in niso stopili na oltar gerojev? (Dalje)
l 4
s*««
r?*«-V - a; f«-',;
'	•	V-	-	•
:■	fh >	;	v	,	.£r	>•'
' • . . ' ' ’ ' *
I ali H S spili iJMil
GORICA — OBMEJNI BLOK NA RAFUTU
Josip Jurčič:
Sosedov sin-
»Na! Pa dosti priredi. Obresti ne bom jemal od tebe. Ce boš moški z vračilom, znal te bom še drugič, ako ne, nikoli več ne dobiš. — Ona dva sleparja znam.«
»Bog vam daj zdravje, ko ste mi dobro storili,« reče kmet in spravlja novce.
Pa Anton te zahvale ne posluša, obrne se in stopi v bližnjo krčmo.
»Pojdi pit, Anton!« glasilo se je od vseh omizij ob enem in mnogo kozarcev mu je molelo nasproti. A-li Anton zmaje z glavo, gre naravnost v kot, kjer je bil še prostor, sede in reče: »Najprvo je treba kaj ealožiti.« Z belim prtom prepasan krčmar priteče silno prijazen in vpraša: »»Poliček dobrega, Anton, ali ne?«« »Nimaš nič za prigrizek?«
—	»»Kaj pečenega in kaj kisle ze-lenjadi?«« — »Pokaži!« — »»Pa vina pošteno maro, kaj pak!««
(Takoj je imel velikanski obrok peienke pred seboj. Sele ko je vi-
lice in nož položil, okrožnike od sebe porinil in poln kozarec vina zvrnil, sklene roke ter nasloni se na miizio pa se začne pogovarjati z o-'krog sedečimi možmi. Govoril je glasno, da ga je bilo po vsej sobi slišati. Pletla se je govorica o volovski kupčiji, o današnjem semnju, o pšenični ceni, o Judu, ki v mestu ježice, in o Italijanu, ki suhe slive skupljuje, kakšno vino bo letos na Hrvatskem itd.
VI.
V	egornjem delu trga so imeli kramarji svoje prodajalne šotore. Vabljivo so bile razve še ne svilene rute in raznega pisanega blaga v lepem neredu. Jezičen in urnoro-čen skače kramar sem ter tje, raz-kaizuje, hvali in se zna mladi kupo-valki pridobrikati in preveriti jo, da na vsem semnju ni enakega blaga po tej slepi ceni.
Srečo lovimo po svetu vsi, ali sreča je čudna ptica. Vsi jo enako
imenujemo, ali vsake oči jo gledajo, visoko v nedosežnem višku sedečo, v različni, drugačni podobi. Glej, ona dva dečka, polnih rdečih lic, strmita zamaknjena v lepe pi-štolice, ki je ima prodajalec otročjih igrač razstavljene. Kako bi bila srečna ta dva, ko bi si mogla vsak eno pištolico kupiti. In pride njima čas, kadar dorasteta, da bosta imela novcev toliko in še več, nego veljajo te pištolice. Ali ta čas ju te lepe stvari ne bodo več veselile, ne bode njiju brigalo, pištolice kupovati, po čem višjem in večjem bosta hrepenela, kar jima bode naj-forže zopet nedosežno in — sreče ne bo nikoli.
V	gručah stoje znanci, mladi in stari. Nekateri se dolgo že niso videli, tedaj se je treba kaj pomeniti; drugi se posvetujejo, kam bi bilo ■bolje iti vrč vina pit, tretji opazujejo dekleta in mladeniče, ki hodijo med kramo gori im doli.
»Poglej! Smrekarjevega Antona Franica!« kaže eden stoječih mladeničev svojemu tovarišu.
»Ta lahko košato hodi, bogata je in lepa. — Kdo je pa ta muha, ki za njo lazi in tako sili vanjo?« vpraša drug. »To je Plužnlkov študent. Tega so samo babe premotile, da ni šel k farjem. Na dohtarsko študira pa ves babjak je.«
Res je hodil s Franico majhen, šibak človek v črni suknji z naočniki na nosu in s tenko svitlo paličico v roki. Deklici se je poznalo, da tega tovariša ni vesela. Gospodek je največ sam govoril, jako malo mu je odgovarjala. Zdelo se ji je nesramno, da se tako vsiljuje ter ji tako ostro v oči pogleduje, da je mora povešati. Tudi je je bilo sram, da jo vsi gledajo v tej družbi.
»Ali si huda name?« reče študent.
»Jaz nisem na nikogar huda, najrajši imam pa tistega, ki me k mirom pušča,« odgovori Franica.
»Tega ne verujem, to ni prav nič po dekliški.«
»Vse v en kup.«
»Ti si prav ustvarjena, da bi onesrečila človeka, ki te ima rad.«
»Jako lahko je pomagati. Ne treba me radi imeti, pa se vam nič hudega ne zgodi.« t
»Ali tvoje lepe dei...«
■ »Moje oči vam tudi nič žalega ne store, nič se ne bojte. Z Bogom! Jaz imam tukaj opravek.«
Reče in se obrne k prodajalnicl, a štuidentek gre s povešenim nosom dalje svojim potem.
Komaj je začela Franica pri kramarju izbirati blago za obleko, kakršno je mislila kupiti, že pride k njej drug, tudi neprijeten človek,
eden njenih snubačev, Pogreznikov Peter, mlad človek, ki se ji grozno pust in siten zdi. Rajši je govorila s pastirjem doma, nego z njim; ali njen in njegov oče, Pogreznik, bogat prekupec plemenih prascev, bila sta prijatelja, in morala mu je biti na videz prijazna.
Stefan pride v tem hipu mimo. Videč, da Franica stoji poleg Petra, hoče oditi; a deklica ga zagleda in pokliče: »Pojdi sem, Stefan!« Ko se vesel približa, reče mu: »Pomagaj mi izbirati. Katero izmed tega dvojega se ti lepše zdi?«
Stefan pogleda in pravi: »Ne vem, pa ko bi jaz bil kakor ti, vzel bi -to z zelenimi rožami.«
»Jaz sem bila pa že bolj namenjena ono kupiti.«
»Meni je tudi ono bolj po volji; zelene rože preveč v oči mahajo,« reče, dasi ne vprašan, Pogreznikov Peter.
»E, to zeleno vzamem,« reče dekle in kupi blago, ki je bilo Stefani pogodi. Potlej mu reče:
»Zdaj bi pa rada očeta poiskala. Ali jih nisi nikjer videl?«
»Na živinskem semnju bodo naj-brže.«
»Jaz se malo bojim sama med živino hoditi. Ali greš ti z menoj, če utegneš, da najdeva očeta?«
Umeje se, da je Stefan to od srca rad storil, tem rajši, ker je videl, da bi Peter tudi rad šel z njo, pa ni Petra prosila, ampak njega.
Sel je pred njo in delal pot v gneči. Vse se je moralo razmikati njegovima komolcema; razrival je može, da so godrnjali, in zdelo se mu je, da bi v tem hipu lahko prijel in daleč zalučil največjega vola, ki se ne bi hotel umakniti.
Prideta skozi gnečo na ono stran, na prositor. Deklica ugleda svojega očeta, ki je iz krčme prišel, in tudi Smrekar zapazi svojo hčer ter ide k njej.
»Tako vretje, da bi ne bila prišla med živino do vas, da mi ni Stefan pomagal.« reče dekle očetu.
»Mu boš pa .odpustka kupila,« odgovori Anton, in obrnivši se k Stefanu, vpraša: Kaj pa svojega starega nisi še nič videl?«
»Očeta? Nič!« Odgovori Stefan.
»Glej ga, tam-le gre. Pijan je že kakor krava in ves krvav. V krčmi so pripovedovali, da je pri nekem kupu ukanil za dva goldinarja, zato so ga stepli.«
Res je stari Brašnar taval med ljudmi sem ter tje, krvav po licu, kamižolo od rame nizdol razparano. Vsi ljudje so se mu smejali.
(Nadaljevanje)
D e s t i z Goriškega
Slovenskim staršem v premislek
Šolsko leto je kmalu pri kraju, Hkrati pa se vršijo tudi izpiti za »prejem v srednjo šolo. Ne bo odveč, če spregovorimo tudi za to priliko resno in stvarno besedo vsem slovenskim staršem. Najprvo pohvalno besedo tistim, ki vztrajajo v svojem narodnem ponosu, da šolajo svoje otroke v šolah s slovenskim učnim jezikom, in tako delajo čast sebi, lastnim otrokom in narodu, kateremu pripadajo. Biti in ohraniti se Slovenec v Italiji, pomeni biti enakopraven drugim državljanom, tako Italijanom, kakor Nemcem in Francozom. Ohraniti slovenski jezik in slovensko miselnost v družini in javnosti, ne pomeni oiti'proti državi ali proti italijanskemu narodu. V dobi stvarne demokracije in ob obstoju državnega zaikona, ki priznava in ščiti pravice tudi narodnih manjšin v okviru velike države, ter jim dejansko priznava pravico do šolanja v lastnem materinem jeziku, je pač naravno, da se mora vsakdo čutiti srečnega in zadovoljnega, da lahko pošilja svoje otroke v to šolo, ki jo plačuje tudi on sam, ko plačuje posredne in neposredne davke in takse.
Ne bomo trdili, da so šole s slovenskim učnim jezikom depo gledane od strani nekaterih italijanskih krogov in od strani nekaterih dbla-stev, ker dobro vemo, da je šovinistična zver posebno strupeno razpoložena do slovenskega r. a roda na splošno in da so v vodstvu, ki o naših šolah odloča, tudi zagrizeni pro-tivniki manjšinskih pravic, pač po ®gledu miselnosti, ki je obstojala in vladala ne samo za časa fašizma, ampak tudi pred fašizmom samim. Prav v teku tega šolskega leta so nam šovinisti in nam sovražna italijanska oblastva prizadela hudo krivico s tem, da so izgnala iz naših šol dobrih sto trideset učencev in dijakov, češ da so Italijani, ker so optirali za ohranitev italijanskega državljanstva. Krivica je očitna, ker je izgovor tak, kakršnega je rabil volk, da je napadel in požrl jagnje!
Ob tisti priliki so prizadeti učenci in dijaki ter njihovi starši pokarali visoko narodno zavest. Poznamo primere častnih in odločnih nastopov v obrambo svojih naravnih in državljanskih pravic. Solznih o-či so morali slovenski učenci in dijaki zapustiti svojo šolo in se preseliti na italijansko. Oblastva se v zadregi sklicujejo na zakon, kine obstoja, trdeč, da so te naše Sole samo za Slovence. Besedna Igra je smešna in krivica tembolj očitna.
Vsem staršem, ki so se in se še izkazujejo zavedne Slovence, gre torej javno priznanje in pohvala.
Beseda drugim slovenskim star-iem, tistim, ki pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, ne more biti
pohvalna. So primeri samostojnih in dobrostoječih staršev, ki imajo po dva in tri otroke v italijanskih šolah. Pa se izgovarjajo, da se bojijo zdaj tega, zdaj onega, da jim vzamejo obrtnico, da izgubijo kli-jentelo, da ne bodo imeli kaj jesti, da so v septembru 1947 mnogo preizkusili itd.
Taki starši spadajo v vrsto slabičev, ki se bojijo lastne sence, ker nimajo toliko korajže, da hi priznali lastno neznačajnost in bojazljivost, se pač izgovarjajo na vse mogoče načine in lažejo. Najbolj zoprni so seveda izgovori tistih, ki so dobro stoječi, pa tožijo, da se bojijo... T.u pa tam se ti pojavijo na kaki prireditvi, češ, glejte nas, kako zavedni Slovenci smo. Evo, dve sto, tri sto lir za vstopnino. Cesto izpustijo nekako zavzetmo še ta izgovor: »Naša punčka ne poseča italijanskih šol, ker jo pošiljamo v »Notre Dame«, in doma jo učimo slovenski, saj smo Slovenci!« Reveži, šele »Notre Dame« je prava ra!z-narodiovalnica slovenskih otrok; saj jim ne smejo učiteljice niti črhniti o slovenskem jeziku. In učiteljico, ki je nekoč ob neki priliki povedala nekaj čiste resnice učenkam v razredu, so dali takoj ukor!
Vsem tem staršem druge vrste pravimo resno in stvarno: ne bojte se praznega strahu. Ne ozirajte se na kakega šovinista. Vaš jezik in vaše pravice so sveta stvar. Zato je povsem naravno, da imate po državnem zakonu pravico' pošiljati svoje otroke v slovenske šole. Svet je od tistih, ki ga hočejo, ne pa od bojazljivcev. Ponosen in časten nastop je di-ka očeta in matere. Zganite se in odločite se, da vas ne ho stiskala vest in da vas ne bo sram v nobeni družbi. Dajte vašim otrokom lep zgled z lepim nastj-pom in učite jih, da je ljubezen in spoštovanje svojega materinega jezika prva dolžnost in omika vsakega otroka. In če vas kakšen šovinistični jezik vpraša, v katero šolo pošiljate svoje otroke, odgovorite: »V tisto, za katero plačujemo davke in takse!« Ce pa se zgodi, da vas o tem izprašuje občinski stražnik, orožnik ali policijski agent, odgovorite: »V tisto šolo, ki jo zakon dovoljuje. In, prosim gospod, povejte mi vaše cenjeno ime.« Ime pa sporočite naši organizaciji, ki se bo takoj pritožila na pristojnem mestu. Prepovedano je ustrahovati ljudi s takim izpraševanjem. Slovenske šole so postavljene od države, zato so enakopravne!
»Giornale di Trieste" in Slovenei
Demokrščanski »Giornale di Trieste« od torka 6. t. m. se je obregnil ob »Demokracijo« v zvezi s člankom, ki ga je objavila v zvezi z obnovitvijo po fašizmu ukinjenih občin in svetovala nujen dogovor med Standrežci, Podgorci in Pevmci za obnovitev teh občin. »Giornale di Trieste« seveda ne vidi v dobri luči našega nasveta in predloga, še manj pa očitkov, ki smo jih iznesli, da hočejo Italijani udušiti Slovence v Gorici. Težko mu je beležiti, da zahtevamo Slovenci svoje lastne občine in svoje jezikovne pravice. Pravi, da imamo vse te pravice in »absolutno svobodo besede, jezika in kritike.« Toda prav ta list se je v ponedeljkovi izdaji »Giornale del Lunedk od 5. t. m. znesel nad Slovenci, ker so se drznili peti v slovenščini v cerkvi pri sv. Roku v Gorici v soboto 3. t. m. ob priliki neke poroke, in zahteva, da se taki nesramni pojavi odpravijo. To zahteva »II Giornale del Lune-dl«, alias »Giornale di Trieste«, v znamenju »absolutne svobode besede, jezika in kritike,« ki jo Slovenci v Italiji uživamo in seveda tudi v znamenju njegovih krščanskih načel.
»Giornale di Trieste« od 6. t. m. pravi v svojem članku, da se krivično zaletavamo proti nastanitvi »ezulov« na Rojce in proti dijaškemu zavodu, ki ga bodo sedaj tam odprli. Odgovarjamo jasno, da sočustvujemo z vsemi žrtvami komunizma in želimo, da bi vsakdo dobil vamo streho in gotov kruh. Toda hkrati protestiramo, da se izrabljajo »ezuli« proti Slovencem, ker nam je dobro znano, da so italijanski goriški nasprotniki Slovencem nalašč povabili in nastanili v Gorico pet tisoč »ezulov« samo, da bi izmanjšali številčno moč Slovencev v Gorici. In da so ti »ezuli« krivi, da so nam njihovi zaščitniki vzeli prostore otroškega vrtca v Standre-ižu, kakor smo že povedali. O teh krivicah »Giornale di Trieste« seveda molči, ker pač ve, da so krivice!
Zadaji opoaria
Ponovno in zadnjič opozarjamo naše naročnike na poravnavo zaostale naročnine. Kdor ne bo v teku 14 dni nakazal zneska označenega na položnici, ki smo jih priložili v dveh zadnjih številkah, bomo prenehali z nadaljnjim pošiljanjem Usta.
UPRAVA
Ffopza Tessitori De Gasperi
(Nadaljevanje s prve »trani)
V rimskem senatu pa se je 26. maja oglasil demokrščan Tessitori, ki je doma iz Vidma. Senator Tessitori je svetoval grofu Sforzi in predsedniku De Gasperiju, naj glede tržaškega vprašanja vztrajata potrpežljivo in odločno na ostvaritvi tristranskega predloga od 20. marca 1948 in le v duhu in na osnovi tega stopita v morebitna neposredna pogajanja z Jugoslavijo. O Slovencih v Italiji pa je dejal, da »v Italiji ne obstoja virrašanje slovenske manjšine,« in da »trinajst tisoč Slovencev na Goriškem uživa naravnost vzgledno ravnanje od strani Italije po liberalnosti, razumevanju, f/ravičnosti in lojalnosti! Tako, da ni želeti drugega, kot da bi tudi Jugoslavija ravnala na tak način Z italijansko manjšino v svojih mejah«, je vzkliknil senator Tessitori.
Ko smo čitali njegove besede, nismo mogli verjeti, da jih je spregovoril učeni in ugledni senator Tessitori. Presenečeni smo bili! Senatorju Tessitoriju, ki je imel priliko klicati k sebi in slišati zastopnike slovenske manjšine v Italiji, je dobro znano, da se slovenski manjšini v Italiji ne godi prav zares nič dobro, saj je senator Tessitori ob tej priliki svetoval tudi določeni nastop Slovencev v Italiji za dosego njihovih pravic.
Senator Tessitori je tudi prejel, kot vsi drugi parlamentarci, zahtevo Slovencev v Italiji, naslovljeno na obe zbornici po členu 50. ustave, za uzakonitev določila čl. 6. (ustave, ki pravi, da »republika ščiti s posebnimi zakonskimi ukrepi jezikovne manjšine v Italiji.« »Ščiti« seveda samo na papirju! Toda senator Tessitori se vsega tega ne spominja. Tako »pravičnost« uživajo Slovenci v Italiji, senator Tessitori, da jim še vi sami zanikate celo obstoj v videmski pokrajini z Vsemi posledicami, in seveda lastno
šolo v materinščini in vse, kar je zvezanega z jezikovnimi in narodnostnimi pravicami. Vi, ki trdite, da ste kristjan! In tako »razumevanje«, da noče vaša vlada vrniti Slovencem v Gorici niti »Alojzijevi-šča« niti »Trgovskega doma«. Tako, da nimajo Goriški Slovenci niti dvorane za prosvetne prireditve, ker vršijo Italijani dogovorjen bojkot proti Slovencem. »Lojalnost in liberalnost« pa taka, da nam je ta »liberalnost in lojalnost« nasilno izgnala iz slovenskih šol kar sto trideset slovenskih učencev in dijakov! Hvala lepa za vse te dobrote in... ne želimo, da bi se vašim sonai'odnjakom v Jugoslaviji godilo, kot se godi Slovencem v Italiji, razen za primer, da bi jim šel vi dokazovat v beograjsko zbornico, da se jim godi prav dobro!
Končno se je oglasil v Čedadu v nedeljo 3. junija sam ministrski predsednik De Gasperi. Njegov o-bisk v Vidmu in Čedadu je bil političnega značaja. Saj so mu ,vsi Italijani zatrjevali, da so res Italijani in ga tudi prosili, naj jim pove, ali bodo na primer v Čedadu in v dolini Nadiže ostali še naprej Italijani. Odgovoril je na to zadnje vprašanje z zatrjevanjem, da ostanejo tudi v bodoče »bratje«, saj jih je v to sorodstvo povezala dvojna vojna. Rekel je tudi, da želi Italija raagovarjati se z Jugoslovijo, za rešitev spornih vprašanj, odkrito-Srčno in lojalno ter na podlagi stroge enakopravnosti. In to za utrditev evropskega miru.
Ce bi se za temi besedami ne skrivalo, kair vemo, da se skriva, bi -tudi ml odobrili besede predsednika De Gasperija. Tuda De Gasperi je pozabil na Slovence v Italiji. Pozabil je prav gotovo namenoma, ker on dobro ve, da se jim ne godi dobro, saj je že večkrat poudaril, da se bo Slovencem godilo tako kakor drugim manjšinam, torej Nemcem in Francozom, ki so popolnoma zaščiteni. Slovenci pa danes ne uživajo nobene za-
ščite! Odločno voljo Slovencev terjati in ostvaTiti svoje manjšinske pravice pozna De Gasperi iz neštetih spomenic, ki so,mu jih dostavili na mizo. V nedeljo pa ga je v Čedadu čakalo še drugo presenečenje: ko je prišel iz dvorane pred ljudstvo, je iz množice vstalo kakih petnajst tablic z napisom: »Zahtevamo slovenska šole, delo in kruh!« Tablice so kaijpak nosili na-diški Slovenci, ki jih je policija takoj aretirala in izpustila šele po De Gašperjevem odhodu.
Ce je De Gasperi s svojim molkom hotel zanikati obstoj slovenskega manjšinskega vprašanja v Italiji, po vzgledu Tessitorija, je napravil napako, ker na ta način le ruši vse možnosti sporazuma med dvcn|i sosednima narodoma in torej med dvema državama. Mi Slovenci smo upravičeno zaskrbljeni za obstoj naše manjšine v Italiji, ker nam stoletna Izkušnja priča in dokazuje, da nas Italija prezira in bi nas rada izbrisala z ozemlja, kjer prebivamo trinajst sto let in pol. Zato vztrajno trdimo, da je ena glavnih spornih točk med Jugoslavijo in Italijo slabo ravnanje te poslednje s Slovenci v Italiji, katera je dala Nemcem na Tirolskem zelo široko avtonomijo in celo prosto kretanje v Avstrijo, nam Slovencem pa zanika pravico do uporabe lastnega jezika v javnih uradih.
Ce je De Gasperi z besedami, ki jih je rekel županom, »glejte me v oči« in »ostanemo bratje«, hotel poudariti svojo voljo, da bo slovensko manjšino v Italiji- še nadalje preziral in zapostavljal, potem pomeni, da De Ga&perl hoče vladati s silo in krivico, ne pa s krščansko pravico in po določilih mirovne konference In italijanske ustave. Vprašanje ostane torej odprto z vsemi posledicami in Slovenci v Italiji čakajo, da jim De Gasperi končno enkrat odgovori na Številne spomenice. Ce ne drugače, vsaj zaradi svoje uradne dolžnosti... do državljanov!	Radova«
Števerjaa
Naša vas je postala letos glavna točka za izlete slovenskega naraščaja. Lepa lega, kraisen razgled in pa sladke češnje vabijo naše malčke zaporedoma v Stevenjan. Na bin-koštni ponedeljek je priromal k nam č. g. Mazora iz Gorice z lepo trumo malčkov iz Marijinega vrtca, ki so istočasno učenci goriških osnovnih šol. V nedeljo 4. junija je pripeljal svojo lepo procesijo dekliškega odseka Marijinega vrtca pa mians. dr. Brumat iz Gorice. Z njim je prišel tudi mons. Novak. Z malčki iso prišla tudi odrasla dekleta. Pa tudi iz drugih slovenskih krajev, kot na primer s Krasa, prihaja šolska mladina k nam v spremstvu svojih učiteljev. Vse se nam zdi tako lepo prijetno in dopadljivo, -tako domače, da ob pogledu na ta naš naraščaj kar pozabimo na vse, kar nas drugače zaskrbljuje.
Radi sprejmemo vse, kar pride k nam na obisk. Zato valbimo še drugo mladino. Pridite po vrsti vsi, da se spoznamo in skupaj poveselimo!
Konjske dirk«
Novost za Gorico so konjske dirke, ki so bile v petek, soboto in nedelja to ije 2., 3. in 4. t. m. Dirke so se udeležili tudi razni tekmec.1 iz vseh krajev Italije in tudi iz Trsta. Mnogo plemičev in plemkinj, pa tudi častnikov vojske. Civilna policija iz Trsta, pa ameriški in angleški častniki. Izgleda, da bodo dirke tudi prihodnja leta ponovili, tako, da postane Gorica za ta šport posebno zanimiva.
Sprejemni izpiti
Izpiti za sprejem v srednje šole ‘bodo letos začeli v petek 16. t. m. v prostorih in ob uri, ki bodo vsakemu kandidatu pravočasno javljeni.
Prazaik republike
V petek 2. junija je Gorica praznovala četrto Obletnico Republike. Za priliko so bili vsi javni državni in druigi upravni prostori okrašeni iz zastavami, zvečer pa nekateri tudi razsvetljeni. Na zasebnih poslopjih pa zastave niso bile izobešene! Čudno! Vsi uradi, trgovine in podobni lokali so bili ves dan zaprti!
Za priliko je bil svečan sprejem vseh oblastev na prefekturi.
Praznik karabiaerjev
V ponedeljek 5. t. m. so imeli tudi karabinerji svoj praznik. Ob 10. uri jim je škof Margotti bral sv. mašo in blagoslovil podarjene zastave. Vršili so se častni sprejemi in telovadni nastopi. Ob pol devetih zjutraj so karabinerji položili venec cvetja na spomenik padlim v vojni na starem pokopališču, kjer je sedaj javni vrt.
Podgora
V nedeljo je nenadoma umrl domačin g. Stefan Bregant, ko' je bil na obisku pri hčerki v Gorici. U-gleden mož, in posestnik je dočakal visoko starost. Svoje otroke je vzgojil v narodnem duhu in bil zaradi njegove poštenosti in pravičnosti za vzgled vsej okolici. Pokopali smo ga na domačem pokopališču v Podgori v torek 6. t. m. zjutraj. Vsem žalujočim preostalim od Bre-gantove družine, sinu dr. Marjanu in drugim, izrekamo naše sožalje zaradi težke izgube.
Odfovoral urednik: Ar. Janko Jež Tiska: tUkaraa »ADRIA«, d. d. v Tr*tu
P. BARTOL1N1
Ortopedik - specialist za zdravljenje kile
Ulica Maria Vittoria 24, Torino Telefon 45-350
KI hO
zdravi uspešno brez operacije in ne da bi bilo treba prekiniti lastne zaposlitve (pa naj bo kila še tako razvita!) s posebno pripravo ortopedik P. BARTOLINI, ki je že mnogo let znan v naši pokrajini. Vsi bolni na kili, mladi in stari, ženske in otroci se lahko posvetujejo z ortopedikom BARTOLINI-jem, ki sprejema:
-v GORICI: 16. junija v hotelu »Pri treh kronah«; v -TRSTU : 17. in 18. junija v hotelu »Vanoli«; v TR23ICU: 19. junija v hotelu »Lombardia«; v GRADE2U: 20. junija v ho-telu »Italia«; v CERVINJANU: 21. junija v hotelu »Italia«.
Perci iz Beljaka
V znamenju novega bratstva med Italijani in Nemci so Goričani povabili semkaj nemški kvintet s Koroške in sicer iz Beljaka, ki je nastopil v nedeljo 4. t. m. zvečer. Kvintet je zapel v slovenskem Trgovskem domu, kjer pa Slovencem Italijani prepovedujejo nastopati s prosvetnimi prireditvami. Pravijo
pa, da je nemški kvintet nastop* v -znamenju prosvetnih stikov z Italijo. Lep primer »lojalnega« ravnanja s Slovenci v Italiji in z njihovim premoženjem!
Za »Dobrodelno društvo« v Gorici je poslal iz Amerike 5 dolarjev -g. Tone Asi. Lepa hvala! Sloveo-ski rodoljubi v Ameriki posnemajte ga!
h is fl c e
RflZIUH DRSI Z BOGfltt) BflRDflStO IZBIRO
PO TOVARNIŠKIH CENAH
Nekaj vzorcev:
gabarden ii bombaža . . . iz kramo tkanine fresko v vseh
barvah..........................
HLAČE fresko v različnih modnih barvah (so ne mečkajo) .... gabarden lotne posebne vrste kanete, ki se ne mečkajo . .
HLAČE
HLAČE
HLAČE
HLAČE
Lir 1800
Lir 1950
Lir 2500 Lir 2800 Lir 3600
PREDN0 KUPUJETE OBIŠČITE
rtlagazzini del Corso
Trst - Corso, 1
Galleria. Frotti
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
Ulica O RIA NI 7 - (Trg Garibaldi)
Ima v zalogi po zelo ugodnih cenah veliko izbiro moških srajc, žensko in moško pe* rilo, nogavice, tkanine itd.
Obiš6ite nas in se boste prepričali S
u
ZA BIRMO
Zapestne ure najbolj šiK""^namk7^ -zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri - ex NORBIO, ul. ROMA 19. - Kupujem zlato in dragulje
Sirite JEMORRRCnD"
Dr. R. IUNGO
zobozdravnik
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Najv«#ja garancija. — Sprejem* od 10 do 12 in od 15 do 18 (Govori slovenski) TRST, ulica Torrebianca 43 Vogal ulica Carducci
deske 3 m res kooe, mačet snooe in Ir•
dih le s o o, trame in pen kete nudi najugodneje
Mizarji S hmeMci f podjetniki «
TEL.
90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4
NECCHI novi model B
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste'šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na Industrijski tok za čevljarje In krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI n a J b o 1 j 4 1 h znamk pri
T U L L I O
MA OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI »t. 1* Tel. 65-83 — T R 2 I C , na Konu
Likerje, žganje in^sirupe
dobite v najboljši kakovosti in po ugodnih cenah na drobno in na debelo pri tvrdki
JAKOB PERHAUC
Trst, ul. S. T. Xidias 6 - tel. 96332
Posebnost; Jajčji konjak
\