Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu morali izseliti pod pritiskom prvih napadov Hunov na Srednjo Azijo in Iztočno Evropo v I. in II. stoletju po Kr. v Transkavkazijo in v primorje Pont Evksina in pozneje v Evropsko Sarmatijo in celo še dalje proti zapadu. Svebi in Saksonci, ki v tem času niso bili Germani, so šli po isti poti. Kavkaški Srbi so podjarmili en del Slovanov morda že v njih prvotni domovini v Transkarpatiji ali pa pozneje v deželi med Labo in Saalo. Dali so jim svoje ime in vladali so jih kot stan priviligirancev, kot vojniki in plemenitaši. S Srbi in Hrvati so se skupno izselili proti zapadu tudi Kissi (Zihi), predniki Čehov. Vsi ti trije narodi so bili sosedi med Azovskim mcrjem in zapadnim grebenom Kavkaza (Corax) in ostali so tudi sosedi na Labi, v Srednji Evropi. Od tu (Bela Hrvatska, Bela Srbija) pa so se Hrvati in en del Srbov izselili na Balkanski polotok, medtem ko se Čehi ostali doma in stvorih pozneje slovanski narod Čehov ob izlivu Labe. Kakšen jezik so govorili Srbi Plinija in Ptolomeja? Vsekakor ne slovanskega, kajti v onem času se je prvotna domovina Slo* vanov raztezala na jugovzhodu samo do Dnjepra in njena meja je bila oddaljena 500 km od izliva Dona in kubanske črte okoli 800 km. Vse izgleda, da so stari Srbi, Hrvati in Čehi po svojem izvoru avtohtonci alarodske skupine, kot Pelazgi in Etruščani. Ime Srbov se da razlagati iz lezginskega (avarskega) korena s u r (s a r, s e r, s i r, s o r,) «človek» in kavkaškega množinskega sufiksa =b i, torej: sur^bi (Surbi) «ljudje, rod, ljudstvo«, kot so splošno značenja imena narodov. Isto je s pomenom imena Čeh. Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu1 i. t^ . ..,,., V Ljubljani 2. maja 863 Dragi prijatelj! Zelo nas veseli, da je v Kočevji izvoljen g. Svetec; toda «Lai= bacher Ztg.» denes njegove volitve ni razglasila; tudi nekteri biirokratje pri nas nekaj pomrdavajo, da bi Svetca utegnili pehniti 1 Pisma, ki jih je svojemu prijatelju graščaku Dragotinu Rudežu (* 2. VII. 1833., f 21. 1.1885. — glej «Ljubljanski Zvon» 1885, 121 do 123) pisal France Levstik v «letih bede», se hranijo na gradu Gracerjevem Turnu na Tolstem vrhu pri St. Jerneju na Dolenjskem. Iskrena hvala g. Josipu Rudežu in njegovi gospe Mariji za prijaznost, s katero sta mi jih 14. VIII. 1924. prepustila v objavo! A. T. 45 Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu iz volitve, ker je «disponibel,» in v Kočevji samo prislonjen. Ali veš Ti, je?li to res ali ne? Če je res, prizadeni si, kolikor koli moreš, da ga kje izvolite za tržana, ker bi utegnila kmalo biti druga volitev, samo da dobro [izve]2 zvedi, in pametno se vedi, da nasprotniki ne dobodo kacega orožja v roke. O tem sem denes pisal tudi Svetcu samemu, in povedal mu, da si tudi Ti od mene pismo dobil o tej stvari. Delaj, kar moreš! Tu gre za narod! Zdrav ostani! Tvoj prijatelj Levstik Naslov na vnanji strani: | Blagorodni Gospod | Kari Rudež | grajščak | v | Ribnici | (Reifniz) | — Poštni pečat: Reifnitz 3/5; ljubljanski pa je z znamko vred izrezan. (Na pismu je še dobro ohranjen pečat Z'odtiskom Levstikovega pečatnika: F.Levstik.) V Ljubljani 21. svečana 1864 Ljubi prijatelj! Lepa hvala ti za vse, kar si mi poslal o Pre* širnu. Za zdaj sicer v čitalnici ne bede Preširnove «besede», za ktero bi jaz moral pisati sestavek, pa saj veš, da menim kdaj izdati celo knjigo o našem prvem pesniku. V tvojem pismu se mi samo to čudno zdi, da je 1811. in 1812. leta bil Hummel v Ribnici za dekana. Humel ni bil Preširnu prav nič v rodu; to mi je povedal stari Dejak; za Humelnom je bil pa prišel za dekana Valentin Preširen, ki je moral biti pesnikove krvi. Kako je to, da je bil pesnik poprej v Ribnici, nego njegov sorodnik? To je resnici prav čisto nepodobno. Prosim te, da bi še to reč malo razbrskal, če moreš, jaz si4 bodem tudi prizadeval. Izmed Preširnovih, v rib? niških zlatih bukvah zapisanih vrstnikov so mi znani ti*le: Martin Ivanetič, Janez JPogorelec Štefan Praznik5 iz Dvorske vasi France Rudež, Janez Hočevar (ima v Nov. mestu v svojej hiši krčmo; vprašaj ga, kadar prideš kaj tje doli!) France Jelovšek (zdaj v Trstu bogat mož, moj znanec) Tega pa ne vem, kdo je bil tisti Lebstuk Martin iz Lašč? Moje krvi je gotovo bil. Moj^ded se je res tudi prav tako imenoval; toda 2 Tu oklenjeni začetek besede brez pike na i je v pismu prečrtan. 3 Prim. Žigon Avgust, Levstikovo delo za Prešerna v «SIovanu» 1914 do 1917. 4 si popravljen iz se. 3 Pod Š se pozna P, s katerim je hotel zapisati rodbinsko ime pred krstnim. g\ 46 ! ^tftr Alojz Turk J Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu bil je mnogo starejših let; enako se je imenoval tudi nek moj drug sorodnik, za kterega pa nič prav ne vem, kake dobe je bil, ker je umrl za moja prva leta. Zanimalo me je tudi brati, da je v Ribnici hodil v učilnico Rafael Sreča iz Bakra, najbrže oče ali stric dveh mladih Bakrčanov, mojih vrlih prijateljev iz Trsta. Če kaj prideš v Dvorsko vas, poišči tistega Praznika6, ki je pred nekaj leti v Laščah pri sodstvu na dan pisal; to je Preširnov součenec, in vprašaj ga zarad dekana, in zarad «obere» in «untere». — Jaz bi sam ne bil mislil, da nam bi Ribnica o Preširnu vedela toliko povedati. Zdrav ostani in opomni se časi kaj mene, ki vedno ostajam Tvoj zvesti prijatelj Levstik 3.7 Ljubi Kari! Vsak dan Te pričakujem, ker mi je Ulčar povedal, daamaš priti kmalu v Ljubljano, pa vendar Te ni izčakati. Pri nas se je vnela huda opozicija55 zarad nemškega lista, ki vem, da tudi tebi ne more biti všeč, da so naši prvaki v hipcu dobili novce za nemški političen list, za slovenski se pa nihče nikdar ni zmenil! Pridi, če kolikaj moreš, hitro v Ljubljano, da [si]9 zvemo, kaj Ti misliš o tej stvari, ker naša opozicija je organizirana in jako močna. Za blagost drage domovine te prosim, da pridi prej nego moreš v Ljubljano, ali pa vsaj hitro cdpiši, vendar se nadjam, da sam prideš. Toliko v naglici, dokler upam, da se bodeva videla. Tvoj V Ljubljani 7. julija 1864 zvesti prijatelj Levstik 4. Dragi prijatelj! Vem, da si se nadejal uže poprej kacih besed ali od mene ali od Matičinega odbora; toda jaz ti do zdaj nisem utegnil pisati, ker sem imel veliko opraviti dan na dan po zadnjej Matičinej seji, ktero smo imeli 22. dan novembra, predzadnja je bila pa 23. julija; G Prvotno z malim p, ki ga je L.v potem prepisal z velikim. 7 Epizodo iz Levstikovega nasprotovanja ustanovitvi nemški pisanega «Tri= glava» glej: Žigon Avgust, Jezna zgodba iz Levstikovega življenja v «Slovanu» 1916, 9—13; Bridka zgodba iz Levstikovega življenja v «Slovanu» 1917, 44—46. 8 Prvotno: oposicija, nato s izpremenjen v z. 9 Oklenjeno je prečrtano. 47 Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu torej si lehko misliš, da je bilo mnogo zastalega posla in opravka. Nocoj bo demo sicer zopet imeli sejo, ali uže vse imam priprav? ljeno zanjo, in torej ti pišem lehko te male vrstice. Zadnja Mati* čina seja je bila sklenila, da pošljemo povabila, kakoršno si ti prejel, vsem kranjskim dekanom; samo ondi, kjer bi se za kacega dekana znalo, da je slovenstvu nasprotnik, naj se povabi kdo drug, za kterega je znano, da je rodoljub. Tako se je zgodilo, da si ti dobil povabilo namesti g. dekana Hclzapfla, kteri vemo, da ne gori za našo reč. Pozneje sem pa to povedal podprvosedniku - J g. Vončini, kteri mi je rekel, naj tudi g. Holzapflu vendar le tucji pošljem povabilo, kar se je uže zgodilo, kakor ti mora biti znano. Ti si torej poverjenik samo za neduhovnike. Posebno primi svoje10 brata in pa g. Kozlerja Ivana, za kterega ni dvomiti, da Matici pomoli precej podpore. Toliko o tej stvari, o kterej te prosim, naj ostane pri tebi, da ne bi se razhudil g. dekan, ko bi zvedel, zakaj je on pozneje dobil povabilo. Znano ti je menda uže, da je bil Globočnik11 tisti uradnik mestne gosposke, ki se je ustrelil. Vsi smo bili jako osupneli, ko smo to slišali; skoro nihče ni hotel verjeti. To je pa storil zato, ker je kolke trgal od starih pisem, pa jih deval na nove. To menda je počenjal 3—4 leta. Koliko je s tem načinil državi kvare, nihče prav ne ve, ker je nekoliko pisem uničil, in župan pa tudi neče o tem nič povedati. Po njegovi smrti se je zvedelo, da je bil neka? čemu Grdini tudi 200 gld. dolžan, in da je uže pred dvema letoma prejel 380 gld., ktere bi bil moral dati trnovske j kosami, kterih pa ni dal. Dve leti je bila ta reč popolnoma skrita, in zapazili so jo še le po njegovej smrti, kakor mi je sinoči pravil mestni sveto? ^7fw-eAvaleč g. Šventner. Ustrelil se je bil 27. novembra, pokopan je bil pa še le 1. decembra, najprvo zunaj pokopališča, ker ga vladika ni pustil deti [n]v posvečeno zemljo, dr. Costa se je pa pritožil deželnej vladi, ktera je dovolila, naj pride na pokopališče, in tako so ga še tisti dan na tihem prekopali in prenesli. Čitalnica je ž njim dosti izgubila, in vse je bilo preplašeno, ko smo slišali to nesrečo, ktere iz pcčetka ni hotel nihče verjeti, kajti njegovo ime je bilo poprej vedno brez graje. Pri Meljati je bil tisti večer predno se je ustrelil, in kazal nam je celo*svinec (rehpfosten), s kterim si je drug dan vzel život. Rekel je, da poj de drug dan na lov, in da morda pride celo medved na strel. Jaz sem mu rekel, da je ta svinec predroben za medveda, kterega najbrže ni uže 10 Od konca ene vrste do začetka druge je v rokopisu izostal zlog *ga: svojega. 11 Preko prvotnega malega g je potegnjen veliki. 48 A Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu več zunaj brloga; on pa temu ni nič posebnega odgovoril, ampak vzel in v papir zavil je meseno klobaso in odšel brez kacega posebnega slovesa. Najbrže se je mislil ustreliti na lovi, kamor pa ni mogel iti, ker je 27. novembra deževalo, in tako se je ustrelil ob % na peto uro popoldne [.....]12 v svoje j sobi v pričo žene in otrok, in [.....]12 postelji, kamor je bil legel, ker je [.....]12 ga boli glava. — «Triglav» bode torej vendar le izhajal. Jaz mu več ne naspro* tujem, ker vem, da mora sramotno propasti pod vredovanjem Petra Radiča, kteremu je tudi duliovstvo posebno gorko. Dr. Blei* weis vedno še jako reži name. Prihodnje «Novice» menda prineso /h /^j^'^ program. List je policii uže oznanjen. — Te dni doboste Matičin Koledar. Mariborski Slovenci so pro* testirali, da bi Matica za prvo delo izdala Koledar. Zdrav ostani! Pozdravljam te V Ljubljani 10/12 864 Tvoj prijatelj Fr. Levstik Naslov na vnanji strani: | Blagorodni Gcspod j Dragutin Ru= dež | grajščak | v | Ribnici | Reifnitz. | Ljubljanski poštni pečat z znamko vred izrezan. Na drugi strani: Reifnitz 11/12. 5. Dragi prijatelj! Prav te|ko sem se lotil peresa; ali okornosti so take, da se ga moram. V stiskah sem, v kakoršnih še nisem bil letos. 11. dan t. m. sem potegnil plačo, pa nimam uže prav nič. Upniki od tistih časov, ko nisem imel prav.nič službe, pritiskajo name, da sam ne vem, kako se mi bode mogoče oteti. Vse sem jim moral dati, kar sem prejel za minoli mesec, zdaj pa še niso odpravljeni, in pred menoj je cel mesec, za kteri ne vem, kako bodem prebil. Pa tudi ta moja uboga plača -— 30 gld. na mesec, za ktere moram delati, kakor črna živina po 9—10 ur na dan, potem pa še po časnikih grenke po* žirati, da od Matice uživam milostinjo, sam veš, da mi daje komaj za hrano in stanovanje pa za ubogo malo obleke. Kako čem potlej od nje še dolgove plačevati! Ali plačevati jih pa vendar moram. Če se Ti ne zamermi, ker si mi- uže pomagal, predrznil bi se Te zopet prositi, da b.rmi poslal kacih 25 gld., ako moreš. Jaz nemam nobenega druzega prijatelja, kterega bi se mogel lotiti v teh stiskah. Upam, da mi bode kdaj mogoče vse povrniti, kar si mi 12 Košček z znamko na obratni strani izrezan. 49 Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Riidežu storil; če pa tega ne bodem mogel, vsaj hvaležen ti ostanem, dokler bodem ukvarjal se po tem grenkem svetu. Ako misliš veliki ponedeljek priti v gledališče, moram ti po* vedati, da za najdraže plačilo ne dobiš nobenega sedeža; vse je oddano. Uže zdaj slišim, da dr. Kozler ponuja 10 gld. za ložo. Pa tudi vsi drugi sedeži so uže pokupljeni. Prosim Te,tnaglo mi pomagaj če moreš; qui cito dat, bis dat. Menim, da Te" ne bodem več nadlegoval, ker se mi bode ali pri Matici zvikšala plača, ali pa bodem moral drugam iti po zaslužek. Zdrav cstani in imej vesele praznike! V Ljubljani 14. aprila 1865. Tvoj hvaležni prijatelj France Levstik15 Dragi prijatelj! Najprvo ti moram izreči prisrčno zahvalo za podporo, ktero si mi poslal, z menoj delivši polovico hleba, do kterega jaz nisem imel prav nič pravice. Ne zameri, da sem Te nadlegoval, ali v stiskah, kakoršne sem Ti popisal, nisem vedel, kam bi se del. Posebno Te pa moram prositi, da mi ne zameriš, ker ti nisem toliko časa odgovoril. Vzrok je bil ta, da nisem odgovoriti utegnil, kar lehko sam umeješ, če prebereš imena Matičinih družabnikov, kterim je bilo vsem treba poslati povabilo k občnemu zboru, in sicer nekterim posamezno, nekterim po več povabil vkupaj, kakor sem tudi tebi poslal. Predno je bilo vse to zganeno, zavito, pre= gledano, razvrščeno, vpisano in razposlano, prizaBelo mi je toliko dela, da mi ni bilo ni malo ni dosti mogoče, lotiti se kake druge najsilnejše stvari. Da je moja zahvala zakesnela, tega so tedaj kriva opravila, o kterih vem da sodiš tudi Ti, da so neodložna. Matica daje res toliko posla, pa tako malo plačila, da ni pol dela ni plačanega. Y j/^^Ovscv Nasvet g. dr. Vončine vem da si bral. Vidiš, kako žele duhovni Matico do dobrega okleniti, da bode izdajala same take knjige, kakoršne razpošilja sv. Mohor! Dr. Vončina vem da premembe v §. 1. ni nasvetov al sam ob sebi, "ampak sploh je pri nas misel, da ga 13 Prošnjo mu je Rudež uslišal in mu, ker več ni mogel, od 25 goldinarjev gotovine 17. aprila 1865. poslal 10 goldinarjev z obljubo, da mu začetkom maja še kaj pošlje, kar se je zgodilo že 30. aprila 1865. — datum sledečega Levstiko= vega pisma — ko mu je poslal še 10 goldinarjev. Rudeževi pismi objavil Avgust Žigon v ČZN IV, 1907, 136 in 137 pod črto. 50 Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu je vladika nadrezal. Hudega boja se je pri občnem zboru nadjati Jju^~j^y o tem nasvetu, in prav radoveden sem konca. Da ste povabila dobili nekoliko pozneje nego zahtevajo pravila, tega je krivo to, ker morajo vse Matičine stvari tiskane biti samo pri enem, t. j. pri Blazniku, kteremu je do zdaj Matica uže dala 500 fl za tisk, pa če pridem k njemu, vendar se obreza, umiče, da14 ne more do [te]15 tedaj, do kadar je treba, potem pa vendar obljubi16, stori pa, kakor sam hoče; s kratka, vede se, kakor bi Matica okoli njega iskala [.]17 milosti; ali ž njim so v zvezi oče Bleiweis, in tako se j^^ mora vse pri njem tiskati. Po pravilih bi vsak ud bil moral uže 26. dan aprila imeti povabilo k občnemu zboru v roci, toda še le ta dan po poldne je v mojo pisalnico Blaznik poslal zadnje imenike; zato sem še le 28. dan aprila mogel razposlati vse. Nadjam se, da bode tudi o tiskanji govor pri občnem zboru. Zahvaljujem se Ti še enkrat za podporo in ostajam Tvoj V Ljubljani 30. aprila 1865. od srca hvaležni prijatelj Fr. Levstik 7. Dragi prijatelj! V Ljubljani 13/6 867. Kakor vas je po Dolenjskem oplašilo glasovanje dr. Tomana ~ in Svetca, tako nas je tudi v Ljubljani. Hrvatje, ki so bili te dni tukaj, kakor veš, nejso mogli tega nikakor umeti. Vse je vprašalo dr. Bleiweisa: kaj je to? Dr. Bleiweis sam nej vedel kaj odgovoriti. Dr. Toman je. doma; prišel je k volitvi županovej, za kterega je zopet postavljen dr. Cesta, ki je bil od straha bežal v Kamnik, ko so bili Hrvatje v Ljubljani. Dr. Toman se nič ne opravičuje, am= pak misli, da mora vsak verjeti115 vsemu, kar on pravi ali stori, brez kacega preiskavanja. Povpraševal sem, zakaj se je tako glaso* valo, pa nejsem zvedel nič, nego kar bereš v «Novicah.» Denes berem v časnikih, da je bil Beust k sebi poklical Poljaka Potoc* kega, vprašaje: «misli li glasovati za adreso ali preti njej?» Potočki odgovori, da «proti n j e j.» Potem reče Beust: «glasujte za 14 Popravil jaz iz: do. 15 Oklenjeni začetek besede tedaj je prečrtan, ker se je e hotel strniti v d; zato je v rokopisu beseda znova zapisana. 18 Prvotni ostrivec na i je prečrtan in s piko pod njim nadomeščen. 17 Prečrtana začetna poteza M(atica). is Prvotno: vse verjeti, z vejico za to besedo; L. je potem iz prvotnega vse prenaredil \sak, in vejico za verjeti prečrtal. 4* 5/ Alojz Tur k / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu adreso, pa vam dam večo avtonomijo« Potočki odgovori: «dobro! Pa tudi Slovenci morajo kaj dobiti.-* — Na to so naši poslanci glasovali s Poljaki — pravi škandal, z gorečimi črkami v našo zgodovino pišoč grozno sramoto! Svetec je dvakrat pisal dr. Blei* VTeisu, ali dr. Bleiweisa nej preveril; da so prav storili na Dunaji. Pisal je tudi Toman, grmeč: kdo in kako more vprašati o tem, kar on dela? V Ljubljano prišedši — še le potem, ko so odšli Hrvatje — nikjer nej stopil med razkačene Slovence, ki so bili njegovo podobo v ponedeljek nesli — kakor slišim — v sekret, kjer je pre visela ves dan, — nikjer, pravim nej razlagal, zakaj so tako delali. Dr. Bleiweis je ves poparjen, ali opozicii se vendar ne postavi na čelo, organa druzega razen «Novic» tudi nemarno, da se celo v slovenskem jezici narodu o tej stvari niti ne more nič pisati. Pri sprejemu Hrvatov se je kazala taka bojazen, da je sam dr. Bleiweiss prišel na kolodvor k dohodu in potem k gosto* vanju v kazinski vrt, kjer je bil vzdignen kvišku — potem je bil izvoljen po hrvatskem običaju za «kuči19 gazdo,» ter je on izvolil 4 stoloravnatelje: 2 Hrvata: Torbarja, ravnatelja zagrebške više realke (duhovnika, a vrlega možaka), pa Tuškana, in 2 Slovenca: dr. Zamika in profesorja Mandleca. Govorili so v kazinskem vrtu samo 3 prvi, Mandlec je molčal, in dr. Bleiweis je napil Hrvaticam, a drJZarnik je napil r u s k e m u narodu in «Kolo» je pelo rusko himno: «bože carn hrani!» a dr. Bleiweis je zarad tega tako tre* petal, da nas je kmalu vzdignil od mize, boječ se še druzih tacih govorov, potem je nas gnal na Drenkov hrib (na Rožniku) in od ondod v Šiško k Vodniku. Zvečer je bila mladina, ko smo došli v čitalnično dvorišče, uže vinjena, in tako nej bilo mogoče zarad šuma več govoriti; dr. Zamik je hotel uže o poldne govoriti zoper glasovanje, pa so mu rekli sami Hrvatje, naj jim pri kosilu ne kali veselja, in tako je govor odložil za večer, kjer nej20 bil več mogoč noben govor, kajti na vsacem voglu je govoril drug govor? nik, a poslušal nej nihče. V ponedeljek ob osmih so se Hrvatje odpeljali v Postojno, in na kolodvoru je bilo ob njihovem odhodu kacih 24 kanonov — menda po naklučii. Iz Postojne so prišli o polnoči, vsi navdušeni, ker jih je notranjski narod tako navdu* ^ seno sprejel. Meni je rekel Torbar: «vaš narod je zlata vreden, L a voditeljstvo ne velja nič. MLjiejmamo tacega naroda.» Potem c~*^ '^/^»^fhi je obljubil Torbar, da precej, ko se vrnejo v Zagreb, napravijo posvet, kaj je storiti zarad te sramote slovenskemu narodu, ki tega nej zaslužil. Do zdaj še nejmam nič dopisa iz Zagreba o tem. 19 Prvotno: kuči 20 Prvotno: ni 52 Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu Kolikor sem do zdaj še slišal, vsa dežela strašno kriči zoper to dunajsko početje, torej ne samo Vaši Dolenjci, kterih zarad nezaupnice ne ustavljaj21, ampak unemlji jih. Dr. Bleiweis se ne bo postavil opozicii na čelo, to je meni odgovoril, da*si je tudi on ves pobit; ali če se Hrvatje oglasijo, potem povzdigne za njimi glas ves slovenski narod. Denes sem o tem uže pisal Erjavcu. Slo* *-? «•**<, venski narod je moralno prisiljen, da mora22 protestovati zoper svojo narodno smrt, ktero sta podpisala dr. Toman in Svetec. Za ta posel narod njiju nej izvolil niti na Dunaj poslal. Mi se borimo proti dualizmu, ker nas tostran Litave izdaja Nemcu, a onostran Madjarju v pest, dr. Toman in Svetec sta pa privolila, naj nas Nemec nemči, a Madjar madjari. To pa nej narodova volja, in ker to nej njegova volja, mora tudi na glas povedati, da je ne* veljavno, kar sta naredila Toman in Svetec ali iz praznoglavosti — ali iz druzih vzrokov, kterih ne vemo. Jako se govori, da je morda vsega kriv dr. Klun, kteremu pre Beust da službo v trgovinskem }^ i ministerstvu. Bodi si kakor koli, Bog obvaruj narodu iz glave iz* bijati nezaupnico, ktero mu je navdehnil njegov nepokvarjeni instinkt, ampak podžigati ga je treba v tem početji. Tacih zastop* nikov nam ni treba. Dežman bi nas tudi ne bil slabje zastopal23 pri adresnej debati! Govori se, da župnik Pintar in grof Barbo/^rl nista glasovala, — bila sta o glasovanji zunaj zbornice — tako je pisal Volksfreund, a sicer noben drug časopis, da torej nič pra* vega ne vemo. Lepa hvala za jezikoslovne drobtine. Moj24 poklon in zahvalo za pozdrav izroči svojej plemenitej gospe, o kterej me posebno veseli, da je uže tako vrla Slovenka, kakor mi pišeš. Brate! dru* zega nas ne otme, nego pansiavizem — vse drugo je prazna slama. Zadnji Riegerjev govor v Moskvi nej po moje. Rieger se boji na meji biti zaprt, ko pride zopet v Avstrijo, ker drugači ne vem, , _ kako bi mogel svetovati, naj ostanemo Slovani vsak pri svojem -narecn. Zdrav ostani! Tvoj zvesti prijatelj /^ /^ , ¦ f^€ L Dragi prijatelj! V Ljubljani 1/8 867. Mogoče, da se čudiš, da ti nisem precej odpisal; toda ni bilo mogoče, kajti najprvo sem moral govoriti z g. Vilharjem, kar sem 21 Prvotno: ustavljal 22 Trikrat podčrtano. 23 Prva črka popravljena iz s. 24 Pod M je P, š katerim je hotel pričeti drugo besedo. 53 Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu še le davi mogel. Da se v Strgarjevej reči s Hudcem ni meniti, menda umeješ, a niti z Vilharjem ni nič. Rekel mi je: «služab= nikov, ki se ponujajo, ne manjka na Ruskem. Jaz ga ne morem preporočiti, ker mi ni znan, i ker po Ruskem ni logov, kjer bi opravljal logarstvo, a za druge službe, za ktere je on pripraven, bode ga najbolje preporočala njegova lastna osoba in njegovo lastno vedenje. Najbolje bi bilo, da se ruski navadi, predno pojde tjakaj, ker to je posebno služabniku prva potreba, kajti z nem* ' ščino tam ne bode izhajal. O stroških bode moral svojih popoto* vati. Kar se dostaja slovanskega komiteta, ni Strgarjeva reč dovolj važna, da bi jo v roko vzeli možje iz tega komiteta, ki so samo znanstvene osobe; drugače bi bilo, ko bi on tjakaj šel zemljo kupavat, ker to je uže važnejša25 reč.» Tako mi je rekel g. Vilhar, a vendar je obljubil, da mu hoče dati mnogo adres ruskih bogatašev, s kterimi se je seznanil, ko je bil v Moskvi. A jaz nisem znan z Lamanskim. On je edini pri nas bivši Rus, s kterim nisem mogel seznaniti se, kajti v Ljubljani je bil samo nekaj zelo malo časa, i tako sem imel samo enkrat priliko nekaj malega ž njim pregovoriti v čitalnici pri peči, kjer sva se oba stoje grela, a nihče ni imenoval niti meni njegovega niti njemu mojega imena. Jaz takrat nisem vedel, da Lamanski iz Ljubljane tako hitro odrine — to je bilo nekako v začetku 1863. leta po zimi — sicer bi se bil vsekako ž njim bolje seznanil. Mislil sem uže o Strgarji govoriti z g. dr. Bleiweisom, da bi ga preporočil Riegru, ali preverjen sem, da bi vse bilo zastonj, saj ga znaš, kakovšen trepetnik je. Žal mi je torej, da ti ne morem ustreči v tej stvari, ktera ti je precej na srci, kakor se kaže. Veseli me, da je g. Napret v Novem mestu srečno začel, kakor mi pišeš; kajti znano je tebi in meni, koliko težavo imajo denašnje čase visoki vladni služabniki v Avstrii. Žal mi je slišati, da sta ti otroka obolela. Menda nevarnosti vendar ne bode; a z druge strani me veseli slišati, da je gospa zdrava. Hvala za jezikoslovno drobtinico! Beseda «lojnica» (tudi «lo? nica») razen Metličanov rabi tudi Notranjcem; a «plast» se okoli sv. Križa v trebanjskem kotaru zovejo tisti listni in vejnati zvezki (laubbuschen), s kterimi gnoje vinogradom. Preporoči me svojej gospe. Iz srca te pozdravljaje ostajam Tvoj iskreni prijatelj Fr. Levstik 28 V originalu: važnejša 54 Alojz Turk / Devet Levstikovih pisem Dragotinu Rudežu 9.26 Dragi prijatelj! V Ljubljani 18/2 870. Pisati mi je, česar se Ti gotovo nikakor ne nadeješ. «Blisk» / bode izhajal na Dunaji. Povabil me je Stritar, da bodeva «Zvon>K/ t/vt/57 in «Blisk» vzajemno pisala. V Ljubljani ne dobodem niti risarja, ^ d^bi kaj veljal, niti lesorezca, da bi torej bilo treba podobe na Dunaj pošiljati režat, in še bi vse vkupej ne bilo za nič —- sjy veš, kakšen je «Brencelj;» a dražji bi vendar bilo, nego bode na Dunaji. Tvoje knjige ti pustim pri bratu, ali ker27 naročiš, ker na Dunaji vem da se dob odo v knjižnicah. Rad bi šel uže pred koncem t. m.; samo še nekaj novcev mi manjka. Ali bi mi Ti mogel posoditi kacih 30 fl ali ne? Vrnem ti jih prej kakor bo dem mogel, za, prve tiskovne stroške mi je ob* ljubil Stritar skrbeti. Prosim te, če kolikaj moreš, stori mi to, ker zdaj si morda vendar utrdim bodočnost, in iz Ljubljane ne morem iti, da ne bi poplačal najsilnejših dolgov, kar sam umeješ. Znano Ti je, da v slovenskej zemlji meni upanje več ne cvete; f \ | na Dunaji se upam vtrditi, če Bog da.. Aleševec je iz «Brenclje* »J ' ^J vega» dobička uže kupil obligacijo za 1000 f, in «Brenclja» veš, v da ne bode težko prekositi. Morebiti se ne bodeva nikoli več videla, torej ostani zdrav in ^ priporoči me gospe; o priliki pozdravi tudi Trdino. Ponavljaje svojo prošnjo Te v duhu objemlje in poljublja tvoj zvesti in hvaležni prijatelj Fr. Levstik DostaVek: milo mi je, da moram iti iz dežele, ktero sem tudi jaz prisrčno ljubil ves čas, a ne j drugače, in prvaki,so grozno veseli. Tudi je treba še dostaviti, da Matici sem povrnil 45 gld., ktere sem bil prejel za Vodnikov životopis in komentar, da sem torej za uredovanje samih pesnij prejel 100 gld., kakor je bilo iz početka dogovorjeno. Z «Matico» sem torej na gladkem, a živo* topiš in komentar dam sam natisniti. Še enkrat kličem prisrčno: z Bogom! proščaj! L Naslov na vnanji strani: | Blagorodni Gospod | Dragutin R u d e ž j grajščak | v | Gracarjevem turnu /Feisten* berg/ na Dolenjskem | pošta Šent Jernej. Ljubljanski postni pečat z znamko izrezan; St: Bartholoma 20/2. 36 Prim. Žigon Avgust, Prijateljska zgodba iz Levstikovega življenja v «Slo= ?anu» 1916. 27 Pisna pomota: kjer. 55