J Edjni slovenski dnevnik i «: v Zed in j enih državah, s- J Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. | The only Slovenian daily L •: In the United States J ) . ■ ■ ■ ( f Issued every day except j Sundays and Holidays TCIXTOW PUAJUTK: 4687 OOBTLANPT. Entered m Second-Clan Mattr, September 11, 1W3, at the Port Office at Hew York, H. Y, mnder the Act of Congress of March S, 187». TELEFON PISARNE: M87 OOBTLAHD* NO. 300. — ŠTEV. 300. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 23, 1913. — TOREK, 23. DECEMBRA, 1913. * VOLUME TTT __ LETNIF tti Božični pozdrav* Prišel je boži '-ni tan. V razdvojena. z jadom napolnjena srca sc je naselil mir. Prevzela nas je za- ^♦••»r. silna, osvežujoč« zavest, da' iiMiti Mu.ii življenje več jasnejših trenutke* kot pa ža|o*tuih, da je > iw> I režita ura vn- vredna hot pa sto nesrečnih. Iloii«'! Spomin pohiteva nazaj v mladostna leta, v ras«- brezskrbne sreče. \ duhti zazremo •lniaa*''o; Iuko, ohi-R/.' drugih, ki so ločeni o«l nas ali v am rt i ali vsled razdalje, ki nas loči. Zazremo v mislih jaslic-, simbol * krom ne ver«-, katere smo .ustavljali ^ tako »^rliniMtjo in Ijul>ezni jo. Koliko »potu i nov j*' zvezanih z njimi. In * i i h -Iišhiio *»o;i.-M. jK-sini, kater«1 Kino prepevali, priproste, a -rčne jM>)H-vkft ki jih je zasanjal ii.trod v- trenutku |M)sTwi'tija... Iio/.ič j.* praznik uganja, velikega upanja. Narava je legla k ('••it kil. odela se j«' V globojvO spanje. /1 ura mori za novo kale-nj ■. novo /i\Jjeiije. \oe in temina vladata v naših krajih in v ravno tM čas je postavila Cerkev spominski dan rojstva OH rešitelja >veta. Krima. Pomembno si h vije. Silna drža-va Ifimljanov je bila na vrhuneti svoje moči in slave. /a povedala je celemu tedaj znanemu svetu. V daljni Galileji, med zaničeva-niin in zatiranim narodom Židov, pa s<* je rodil oni, ki je bil poklican v to. da preobrazi z močjo, uvojega poslanstva celi svet. E\ Orieiite lux! * Iz Orijenta lu>"! Iz iztoka je tudi prišlo človeštvu odrešenje v obliki vere, ki ,|e \ kratkem pridobila zase vse narode takratne Evrope. V bornem hlevu se je rodil Iz-veličar, med bornimi ljudmi, pa-siirji iu priprostimi delavci. In borcema ljudstva .i'- prinrerlUe ^oslova. I čil je. da so pred lio-■/e... vsi liudie enaki, da bodo kraljestvo božje zasedli oni, ki so ■iooifi na duhu. to je priorosti v svojem dejanju in nehanju, brez! zvijač in zahrbnosti.. Predno ;e šel domov. I toži« na črtica. Priredil G. P. Mračilo se je na dan pred s ve- j tim večerom in Elizabeta si ni domislila, da bi prižgala svetilko. V najglobljem kotu majhne, staromodne zofe je sedela z na-/;ij namiljeno ghi\o in sklenjeni-1 rfia rokama ter zrla urepo v od-! sev tuje luči, ki ji« prihajal iz so-1 sedne^a okna v njeno sobico. Nekje v veliki hiši so peli o- j trn«-i in vedno bolj ae ji je pobe-sala plava. Tudi ona je hotela pc-l ti, tiho peti .stih te znane, slad-, ke melodije, a bilo ji je nemogo-če. Bolest samote ji je zapirala usta in ko je nekdo potrkal na vrata .je vsa prestrašena skočila pokonci ter si otrla solze iz oči. Ali je slišal mož, ki je stal zu-j naj. njen tihi: "Notri"? Ni vedel kaj je pravzaprav bilo. a pri-1 1 isuil je bil že na kljuko ter je si a I sedaj nekako v zadregi na pol osvetljenem hodniku ter rekel: *• Dober večer." Dober večer", je rekla Eli-ryheia. ko je zapazila, prijazni obraz mladega uradnika. "Oprostite, gospod Poznik. takoj pri-! žgem svetilko." On pa je obstal na istem mestu. "Ni prav nič treba, gospodična. Hotel aein... vas zopet naprositi za nekaj. Saj poznate mojo slabo stran: vedno mi manjka nečesa. V tem slučaju je škat~ 1 ju ... Gotovo jih imate celi ducat! Ali mi morete posoditi eno za par dni. Moj ročni kovčeg je premajhen za vse božične kra-marije, katerč vzamem s seboj domov. Prijazno mu je pokimala. "Seveda, gospod Poznik, ... ali je najVišji /tasti velik? ... Poglejte." Takoj je priskočil na pomoč, ko njeni rok> nista segli dosti visoko. _ In božični praznik je spomin na Onega, ki je učil. da bogastvo in I osvetno veselje ne napravita človeka srečnega, da ni iskati srčne zadovoijnosti v uživanju, teinvsč da napravi človeka v resnici sr enega le srčni mir in za-vest, da smo vršili napram vsem in povsod svoje dolžnosti. Trpečemu delavstvu je BožiČ I osebno drag. Nudi mu vžitka. kot ga je sicer deležen le malo-kedaj. Navilaja ga takrat zavest, da ne živi zastonj, da se ne muči tjavendan. temveč da je le orodje v rokah vse i zravna joče pravice. Kar mu manjka na posvetnem blagu, ima na drugi strani v obilici na razpolago, za kar bi ga zavidal marsikateri milijonar. Mir ljudem na zemlji!... Kako lepo zveni ta božični pozdrav m bodrilo. Žalihog I da noče za. vladati pravi mir, tla stojijo na-rodi oboroženi drug proti drugemu. To pa zato. ker se ne izpolnjuje besede Krist a. ker je žal dostikrat vera h* na jeziku, ne pa v srcih. Posebno letos kažejo vsa znamenja, da ne bo Božič tak kot bi moral biti. Vse govori, da se bližamo hudi gospodarski krizi, ki bo prizadela posebno priproste delavske sloje. Naš narod v Ameriki ni preveč hlagodarjen z blagom ter bo najbrž tudi trpel vsi d tega. A tudi trenutna zadrega mu ne more vzeti veselja do nadaljnega dela. V svečanejših1 irenutkih kot je iiaprinier Božiči prevzame človeka zavest, da je tudi trpljenja enkrat konec in da je potem sreča tem popolnejša, ako smo se preborili skozi trpljenja in nesrečo. Rodil se je oni. o katerem so prorokovali proroki.... zaželjeni in pričakovani Mesija. A Mesija iu odrešen i k je le onim. ki ga iščejo.... njega in njegovo veliko ljubezen. Rojakom t o-in onstran morja pa želimo srečen Božič! "(iotovo,... hvala,... sicer je pa še nekaj notri." Hitro je odprla pokrov ter potegnila i/, škatlje nekaj belega, duhteeega, iz svile in čipk ter vrgla stvar na mizo. "Ah,... stara plesna obleka..] ne potrebujem je več." Ako se! mora nositi štiri leta zaporedo-1 ma žalno obleko, se izgubi vse zanimanje za ples." Hitro se j" ozrl v njen ozki, nežni obrazek, ko je stala tako blizu polog njega na ozkem hodniku. , ''Škoda... belo vam gotovo ilobro pristoja ... " Nato ni ničesar odgovorila, V njej je vse vrelo razburjenja. "Pelje se domov, srečni, t.*r bo preživel tam božične počitnice", je bilo vse. kar je mogla \ misliti. On pa je stal vstrajno poleg □je ter pokazal na odprta vrata njegove nasproti ležeče sobe. "Le oglejte si to kramarijo, gospodična! Vse .se bo gotovo razletelo na tisoč koesev, še predno pridem domov", je rekel. Stopila je hitrih korakov v, njegovo sobo ter se zasmejala. j "O jej ... to izgleda pa res razmetano... Kaj pa je to?'' Sklonila se je črez majhni kovčeg ter potegnila iz mešanic « o-vratnik, nogavic in knjig nekaj, kar jo je gledalo z okroglimi, sinjimi očmi. "Ha... punčka", se je zasmejal tudi on. "Kaj ne da je lepa? ... To dobi hčerka moje sestre ... in sedaj sezite na levo, pod svileno krilo moje matere. Tam je kirasirski oklep. Pa previdno! Elizabeta je držala blesteči o-klep v eni in punčko v drugi roki. "Prav nič mi niste še povedali, da imate dopust in da se peljete domov"', je rekla tiho. "Šele gospodinja mi je povedala." " Zagotovo sem izvedel to žele danes", je rekel opravičevaje se. Dali so mi pet dni, ali ni to lepo? Šele danes opoldne saan oddal brzojavko na mater. Se- Pozdravljen, Božič! In Krist je prišel... Sin Božji nekdaj prišel je na svet, Da vidi sad pozemeljskega dela; Vsak božji hram bil z cvetjem je odel In ljudstva so mu siavospeve pela. A dru^i dan je ugasnil ves sijaj. In royi so odprli črna žrela; Za zdikljajem vrstil se je zdihljaj: Lopata, kramp sta so svojo pesem pela. *:Kje je ljubezen, kje je lep pogled? Zakaj srce vam trše je od skale? Kaj vas ne gane smrtni naš trepet?" So blede ustne nemo spraševale . . . In narodi z orožjem med seboj Tekmujejo in iščejo pravice. Napuh se vsedei je na prestol svoj: Pokazal svetu je nedolžno lice! Sin Božji je okamenei obstal, Zavzdihnil v silni žalosti britko je: "Zastonj trpel si in življenje dal, Bile zastonj so vse besede tvoje! . . . daj peče seveda potice in moja sesstra uči otroke božičnih pesmi, da jih bodo znali povedati dragemu stričku. Svak bo pa po-strelil vse zajce, ki zaidejo v njegove zelnike. Seveda, redek gost sem... — zakaj se pa ne smejete, go»piea ? Ravnokar ste se tako prisrčno smejali.in sedaj naenkrat... Kaj vam je? Mlada učiteljica je počasi položila igrače iz rok. "Saj se... sm^jani. .. ali ne vidite", je rekla pretrgano in z drhtečimi ustni. "Veselim se z vami, le... tla sem imela prej-vse to, dom, mamico in brate, katerim sem mogla kaj podariti.. »Sedaj pa nimam ničesar kot zasnežene grobove ;.." "Stojte", je rekel t r stopil pred vrata sobe, skozi katera je hotela uiti. Cisto vroče mu je po« I stalo pri srcu in tesno jo je stisnil za roko. ' Glejte, to je bilo... to mi je manjkalo do polnega veselja... Z menoj pojdete k materi, v staro, ljubo gnezdeče... Prav nic ni treba, da bi me pomišljal. Tekd je zanjo ter je ni takoj našel v temnem prostoru, ker je bil zaprl vrata za seboj. In tako sta stala v sobi dva mlada človeka, dočini se je od nekod iz hiše še vedno glasilo petje otrok... Poznik je stopil par korakov naprej. "Elizabeta", je prosil šepeta* je, ko je zaslišal pritajeno ihte-nje, ki se je mešalo med glasove iz otroških grl. "V zadnjih mesecih sem hodil :poleg vas kot slepec. Saj me poznate, čudaka! A danes ... ne, nisem prišel k vam le radi škatlje in tudi ne radi slabo zloženih božičnih daril. Radi vas samih sem bil prišel! Imel sem skrivnosten nagon, da vam storim kaj dobrega, da vam rečem, da... za Boga, kaj p. govorim v tvoji *medea«tU- Našel jo je bil tekom pritajenega govora v kotu zofe ter se je sklonil črez deklico, ki je sedela nepremično. "Mislim, da te imam zelo rad, Elizabeta, in raditega sem hotel, da bi šla z menoj na moj dom.. Glej, ako bi bila moja nevestica. kako bi bila moja mati vesela, da sem ji prines '1 s seboj tako lepo božično darilo...!" Sedaj je srečno našel njena usta in ta so bila tilko sladka, d" ni mogel dolgo časa izpregovo-riti nobene besedice. In ona tudi ne.. . Vsem rojakom in rojakinjam sirom Zedi-njenih držav voščim tem potom najveselejše božične praznike. FRANK SAKSER. . (L Božične misli. V Ameriki pisati o Božiču v ; slovenskem časopisu se pravi: pi-| sati srcu. samo srcu, zbujati slad-: ke in mile spomine, dotakniti se one zlate žilice, ki nas še veže z milo domovino, kjer so sorodniki, prijatelji in znanci, j Ponavadi pričakujejo ljudje ob takih prilikah od pisatelja, da jim bo opisoval petje ptic po naših gajih, šumenje naših rek in potokov, vihar, ki divja nad domovino. Božič v Ameriki. Koliko rok, koliko krvi, koliko življenj je dala naša domovina tej silni, vsega željni Ameriki! In , kaj je dobila od nje / — Zaničljiv 1 nasmeh, s katerim dočaka tujca ki je samo zato, da žrtvuje svojo ikri in gradi žnjo oltar moderne-| ga kapitalista. | Kako je žalosten Božič za one-; ga, ki nima poleg sebe svojih j dragih, ki se ne more nagniti nad i zibko svojega otroka, ki se ne j more vsesti za mizo v ljubem do- 1 mačem krogu i ^ V ta kili hipih se spomni na do-| m o vin o, materine besede, na rojst- ! no hišo, in spomin na vse to m'^ i je slajši kot najslajša godba, slajši kot poljub neveste. * • * Zato je pa lepo pisati o Božiču, to se pravi, pisati srcem, buditi j sladke spomine, dotakniti se žile. ki nas veže z domovino-materjo. Drugi naj pišejo o politiki, o vojni. denarju, o dnevnh dogodkih, drugi naj pišejo pameti in razumu čitateljev, mi bomo rajše pisali njihovim srcem. Vsak človek ima nekaj občutkov, katerih mu nobena civilizacija ne vzame-, zmanjša mu jih lahko, a vzeti mu jih ne more. Nobena sila na svetu ti ne more n ga si t i plamena, ki ti gori v sreu. Moderni materializes je sicer premagal um, srca pa nikdar ne hode premagal. One skrite želje, ono tiho hrepenenje, ki tli v človeški notranjosti bode trajalo do konca. Da. vsi ljudje imamo nekaj skupnega: naj si bode ta ali oni narod, ta ali oni rod, ta ali oui človek, vsak ima v letu nekaj trenutkov, ko se mu zdi vsa okolica lepša- vsak sosed odkritosrčnejši, vsak Človek boljši kot pa ponavadi. Delavci opuste za liip misli ne delo, bogati ni ne sanjajo o denarju, trpini se globoko oddahnejo: Krist je prišel. Na sveti večer se zamisli truden popotnik. Glej celo leto si ro-nal, ničesar dosegel, podili so te od praga, a nekaj imaš vendarle. Gotovo se te opominjajo domači, gotovo ti pošiljajo pozdrave pre-'co širokega morja in ti žele vse najboljše za na pot v bodočnost. In samo spomin na domače, božična misel sama mu da nove mo-'i in nove ustrajnosti. To ni praznoverje, to se ni ro-lilo v bolni duši naroda, ne, to je "loveku prirojeno. Prirojeno mu e-kot so mu prirojene druge last-losti, katere imajo vsi brez raz-ike. Vsi smo težko pričakovali Bo-:iča, na aradnje se nam je pa ven-larle približal in lažje nam je iri srcu, ko slišimo glas: — Mir ljudem na zemlji! GLAS NARODA, 23. DECE^IBRA, 1913. Proces Schmidt se nadaljuje, Izjave zdravniških izvedencev. -00-- ZASLIŠEVANJE PRIČ JE SLEDNJIČ VENDARLE KONČANO. DRŽAVNO PRAVDNIŠTVO IN ZAGOVORNIŠTVO IMATA VSAK PO ŠTIRI IZVEDENCE. OPAZOVANJA DR. JELLIF-FE-JA. SCHMIDT JE VERSKO BLAZEN. ZAKAJ SI JE NADEVAL TUJA IMENA? V obravnavi proti morilcu S •'• iii<*tii imajo sedaj /tirav.-, -ki izvedenci glavno bolt. <' • bo .šla cela stvar tako po«! asi napr j, l>o proces šele «! "'-i 1 >i ii končan. Zdravniški i/ . it '< in -o zbrali toliko materij;! t '.< lo samo njiliove izjave / i\ ■ najmanj tri dni. Y raj za.di>eval državni pravdni - dr. IVrrv M. Lichten-:->"< ' i j • : Inžhen v Tombsu. S' i i .i ii j>- b» j«- rekel, da je u loril Ano Aumuellerjevo po i in lo'.jem naročilu. Ko je i i . i m i solil prt d neko Kristo-vo - ii". mu j* prikazal sam lit s : — Žrtvuj mil Kaj ?ri mr.; ' žrtvovati, ti je znano, j Li« i-trin j.- večkrat govoril > Sc|: ::idtOiM v reliej. ker bi zelo i rad v« !• i. kaj j<- morilca napotila. da i«* z; 1 v druščini z Mure-j to m l/if-fovati denar. Schmidt, j j»* vidno odločno zatrjeval, da iii-j- bor. /i denarjem pomagati re-j vez fin in mu ni prišlo niti na ral-| s- ', da Iti ga rabil za svoje po-t • Kot "dr. Emil Moliere" jf kupil za par centov leče, kate-o j. prodajal potem za $2.80 kot pateiitovano medicino." Zanimiva je SchmHtova izjava, da se vsak človek lahko "tr.msfor- ii ra.' S t«'tii hoče reči, da ji* v ontu momentu, ko si j*' nadel | ime zdravnika "dr. Moliera" ravno tako čutil v svoji notranjo; r i kot pravi dr. Molier, se* veda ee »ploh eksistira. Morilce je n-kdaj govoril dr. J/ htfl'^t' iim O ti VO j eni očetu. I r/ 'i> ■> • ji* j«zil. da oče ni tako j ' 'ii k"' m* je on, da vse premalo moli in da se preveč zan; ma za politiko. Po mu nju dr Liehti usteina j** Schmidt blazen. Ki t p: vi strokovnjak zatrovor v':-v.i nastopil psihiater dr. Fif»;th KI v Jelliffe ki je že 15 Ie1 priznan vtščak, nastopal je v prf»-i proti Tli avu in Hobinu študiral je v Mciakovem, Hero Ii »u. na Dunaju in s,- lahko r-ee. t'i it- mojster v svoji stroki. — S'brnidta je v prvič obiskal v Tombsu .'t. novembra in ga je pr vsakem poznejšem obisku na- — S hmidtovo obnašanje — je izvajal Jelliffe — ne vzbujf r. ' ' e po/ornovendar sem zapazil pri njeni n 'kaj posebno sti. R. iiiena dr/i postrani, od go v.'i'i v. ničnim, mirnim glasom Ce e i!in ravno zazdi n>' da nr n« ' r o vf ra-anje odgovora. I*' hudem przadevanju sem spravi' i v. n ><••:,). da *<«* ji- pose'mo zniv ina! filozofičtio študije, Kan in lf< sta bila oj«'«rova ljub Ijenca. (»lede vere ima posebn* nazore. Ljudje Schmidtove vr -te so smui nesrečni, ali pa nr morejo Posrečiti drugih. — P r Schmidt o vem mn-nju ne skrb« eerSv dovolj za reveže; morilec je živel redno, ni pil ne kadil. Kot mladem dijaku mu je b;!o ti-z.ko izbrati poklic. Ko je bil nekdaj v mogun>ki cerkvi sv. A l'/u-t ina j»- ha j 1 £a klical nail n im nek glas v latinskem jezi-ziku: — Čeprav nisi izbran, vseeno poskušaj! — Molil ni z bog-| ve kak'in veseljem, seminarske j predpise j«- krši!, vslcd česar gaj j« *kof večkrat posvaril. Ker ga j n o tovariši razumeli, so mu re-| Mi " »,„,,,„.,,, .Inktnr *' »>.ii neumen uoKior. V radregri. London Anglija, 22. dec. — IV d tukajšnjim How Street po-' lii-ia-kim »od išče m se je morala zagovarjati vdova po ameriškem 1 n/rlu Sheriiianu P. Read a, ker je o lila iz nekega hotela, ne da I i poravnala račun za stanovanje. ki je znašal $4<>. "Mico Kovačevo' so pod varščino pridržali do druge obravnave. Opcrcka kardinala Rampolle. P m, Italija, 22. dec. — V Vatikanu nikakor ne morejo najti ša-tttl ■ i1 v kateri se nahaja oporoka kurdina'a Rampolle. Nekateri su-17! i jo, da ki jo je na kak zagone-t-n način pribavila italijanska vlada, ker ji je veliko do doku-met-iov, ki se baja nahajajo po-Jeg oporoke v šatulii. i' Aretacija nemškeg-a avijatika na Ruskem. Berlin, Nemci-a, 22. decembra. Neka brzojavka iz Perma, ki leži na neniško-ruski meji. pravi, da je aretirala policija nekega zra-koplovca, ki je tudi rezervni častnik. Odvedli so ga v Moskvo. -m ji 't n:so paro- /p nnifinhrod^ Hstwza LU UUIUU pot iz stare do-movine tako po ceni kakor sedaj; rojakom, kateri želijo naročati vozne listke za svoje družine, prijatelje in znance, se nudi sedaj najbolj u-godna prilika, dokler se cene zopet ne zvišajo. Pišite takoj za vsa potrebna pojasnila na znano tvrdko: FRANK SAKHSfty t Ko je bil enkrat posvečen v mašnika. so ga zelo jezili "neumni kmetje". katerim ni bilo povolji, če je govoril na prižnici 0 čem drugem kot o Bogu. Tetino se mu je zdelo, da ga škof zasleduje. Zatrdilo je bil prepričan, da je mogoče prenesti misli od človeka na človeka, posebno pri otrokih se to lahko zgodi. Rekel je, da je v Tombsu premalo svežega zraka. Zraka primanjkuje vsem zločincem, to je že znana stvar. Pri imki drug" priliki se je pritoževal, da ga večkrat glava bolk Predložil sem mu nekaj računskih nalog, katere mi je rešil v popolno zadovoljnost. V mladosti je želel postati misijonar, iti med divjake in jih učiti prave vere. -- .Jaz sem več kot je postava — "je rekel — to se je izkazalo že na Nemškem. Aretirali so me, pa so me takoj nato izpustili na prosto. Nadalje bi rad imel take lase in brado kot Kristus. Kot je znano, j - prišel v Ameriko leta 1JM)9, toda on odločno zatrjuje, da je bil tukaj že leta 1907. Ko je bil v prvi službi v Louisville, Ky., so ga grajali predstojniki zaradi zanemarjene obleke. — Pamet je boljša od vsakega oblatila — se je glasil odgovor. V j New Yorku j-* imel baje za seboj 1 precej špionov, ki so pazili na j vsak njegov korak. V Ano Aumuelleijevo se je za-| 'jubil takoj ko jo je vprvič vi-| l l. Tisto noč ga je napadel hud i krč in se je park rat onesvestil. Na vprašanje, č> se zaveda da i ie storil grozen zločin, je odvrnil: — Ne, jaz nisem kriv. Kod-i 'tiki naj mislijo kar hočejo, Hog ode moj sodnik. Sedaj sva si z j Soloni dobra, ker sem izpolnil , ijegovo ž.djo in mu žrtvoval Ano. \o je unmril svojo ljubico, je >il njeno kri, šel spat, ob pol . dmih zjutraj j - pa že bral ma- Sprva je poskušal rnorilee dokazati. da ne pada -a Mureta 'lede ponarejanja denarja, nika-a krivda. Ko je pa sam pripoznal. la je kriv, je opustil to misel. — Muretu sem povedal.• da sem žr-voval Ano, nisem mu pa pov «-'al kako. — Muret mu -je odgovoril: — 1'pam, da si vso zadevo ako izvršil, da s<- ne bo nič do-'Tialo. Sedaj j<- š<* čas popraviti, če si pustil kak sled. •10. novembra j«> našel dr. .Jel-iffe Schmidta zelo potrtega. I/.- azil s - je, «la bi bi! rad mrtev in a sovraži ves svet. Ko mu je po-etial, da bosta oče ui njegova est i a prišla v Ameriko, se je iz-a/il, da bi bilo boljše, če bi ostala na Nemškem. To pot e* l»il navzoč tudi psihiater dr. Meiias S. Gregory, lvo * govoril s Sehmidtom je zaua-ašč stisnil pab-e in kazalec, in lapravil znamenje križa. Morilec se je sklonil k njemu in mu za-iej etal na ulio: — Ali ste duhovnik? Medtem se je Gregory zanalašč vbodel v palec, da se je prikazala kaplja krvi. »Schmidt se je takoj sklonil k njemu in hotel oblizati kri. — Vse, kar j> I krvavega, je moje — je vzkliknil | n omahnil nazaj na stol; pri tej nriliki je bil bled kakor smrt. | Morilec ima normalno razvito telo. Obravnava se bo danes dopoldan nadaljevala. Položaj v Mehiki. Praska pri Torreonu. Federalci silijo peone da morajo opravljati vojaško službo; — Vsakovrstna nasilstva. FINANČNI POLOŽAJ. Ulagateljem se izplačuje le delne zneske in vlada hoče zapreti banke do 3. januarja. —o— El Paso, Tex.. 22. dee. —- Meosebni odposlanih predsednika Iluerta. Xa kolo-dvoru ga je pozdravila veliko uradnikov v imenu japonskega naroda. —---» Lačne živali so sledile vlaku. Pueblo, Colo., 22. dec. — Že lezniški sprevodnik William Wahlen je pripovedoval o ine kem zelo zanimivem dogodku Tekom zadnjega snežnega viharja je bil njegov vlak prvi, ki si je našel pot skozi žamete. Kakih deset do petnajst srn in antilop ie sledilo vlaku, ki so prišle tako blizu, da so jih osebe na vlaku krmile z alfalfo. Divjačine je bilo vedno več. Ko je dospel vlak v Texas Creek, se je že nabralo kakih 2u0 glav sestradane divjačine za vlakom. 200 ranjenih. Winnipeg1, Man., Canada, 22. dec. — Xa progi Canadian Northern Railway se je pripetila grozna železniška nesreča. Pet voz je skočilo s tira in prieeio goreti. 200 potnikov je ranjenih. Zelaya edpetuje jutri. Bivši predsednik republike Nicaragua bo odpoto%*al jutri v Evropo na krovu parnika "La Lor raine *. Nastanil se bo na Špan skem. ker je moral obljubiti, dn se nikdar več ne vrne v Nieara-guo. Formelno se ga je dolžilo, d? je leta 1901 zakrivil smrt dveh ___J i Vsem naročnikom, čitate-; ljem .našega lista in sploh ! UV vsem rojakom in rojaki-njam tu in onstran morja želi vesele božične praznike : in srečno Novo leto Uredništvo in unravništvo "GLAS NAHODA.'" | Zbesnele sufragetke. ; Nameravale so baje upepelifci dok v pristanišču Portsmouth. Zopet velik požar. London, Anglija, 22. dec. — V sled požara, ki j * razdejal zad-• nja dva nadstropja Park Man-sions-hotela je izgubil en mož | življenje več ]»a se jih je nevar-I no poškodovalo. A'eliko gostov : pa je komaj ušlo iz gorečega poslopja. Hotel je eden največjih in najelegantnejših v Westende. Oblasti pravijo, da je vzrok požara zagoneten, med občin-jstvom pa je razširjena govorica, da se gre za novo hudod dstvo ! bojevitih sufragetk. Navaja se i kot dokaz, da je temu tako po-ižar v pristanišču Portsmouth, ki je povzročil smrt dveh mož. Dosedaj so se bojevite sufra-getke postavljale s tem, da jim je človeško živl jenje sveto ter da skušajo uničiti le hiše in poslop ja, v katerih ni nobenih prebivalcev. Zadnji slučaji pa so po kazali, da imajo tudi v tem ozi ru sul'ragetke kaj površne poj me. Stara Emmeli.ua Pankuhursl je odpotovala v Švieo ne da 1» jo nadlegovala policija. Diplomat Wilson. Washington, 1). ('.. 22. dee. — Predsednik Wilson j.* rekel da nes nekaterim svojim pasetui kom, da je i>repričan, da se bo lo veletržei dežele uklonili do ločbam Sherman protitrustm postave in uravnali svoje pošlo vanje soglasno s t >mi določbami Ta izjava j«- vzbudila splošne 'pozornost, posebno raditega. kei s e ve, <_la ima predsednik zazna mek tvrdk in korporaeij, ki sf se odločile po vzgh-du America] TVlegraph & Tebp-iion Co. raz pustiti kartell* in reorganizirat 1 OOdjetja. 1 Iz delavskega sveta Chsr'cston. W. Va.. 22. dec. — r/>\ vsakih 700 000 ton premoga kater egn so dobili iz tukajšnjil šestih premogorovov, je mora fati eden izmed delavcev živ 'j nje. To i'- razvidno iz poročil; oremogarske pisarne za državi West Virginia. V desetih o kraji 1 •ii bilo nobenega smrtnega slu "aja. V cel i državi s»- je v zad njih enajstih mesecih smrtno ];o M<«s:rečiio .'MO }>5- -mogarjev. Število ])i'einogarjev si- je zadnji ča> zvečalo za 5000. ___ Valutna predloga zepet v senatu Washington, 1). C., 22. dec. — Konferenčno poročilo glede va 'utne predloge je bilo danes spre jeto v zbornici z 29S proti 60 gla sovi. nakar je bilo odposlano se uatu. Jutri opoldne bo predsed nik podpisal predlogo, nakar po tane zakon. Zbornica je odgode na do 12. januarja. Vulkan začel bruhati. Pariz, Francija. 22. dec. — Ka pitan francoske križarke "Ker saint*' je brzojavil iz Nove Kale donije, da je začel na otoku Am' brimu bljuvati vulkan. Več prebivalcev je mrtvih. Sydney, Avstralija, 22. dec. — Sem je prišlo poročilo, da je na itoku Atnbrimu mrtvih 500 oseb. Morje je pokrito z mrtvimi ri-bami. Panika se bliža. Pittsburgh, Pa., 22. dec. Delavske razmere se v pittsburškem -»kraju z vsakim dnem slabšajo. W 'stinghouse Co. je odpustila včeraj 4500 ljudi iu Jones K. McLaughlin, neodvisna jeklarna. 1500. v ec manjših tovaren je skrajšalo delavni čas ali po sploh ustavilo obratovanje. Dva dečka utonila. Port Jervis, N. Y., 22. dec. — 10-letna Sara Crandall in 21-l«t--ni William Weber sta se drsala r-ol ledu. Led se je udri in oba ?ta utonila. -Trupli so našli -lju-lie po preteku dveh ur. Skrivnostno dvojno ! življenje odvetnika. —o— V zadnji sebi svojega urada je imel skrito žensko, s katero je živel delge vrsto let. —o— RAZKRITJE VSLED SMRTI. —o—- j Šerif, katerega se je poklicalo k i mrliču, je cdprl vrata, ki so bila sicer vedne 2aprta. | __o— Irlcnticclle, X. V.. 22. dec. — Čudno stvar je včeraj prinesla na dan nenadna smrt bivšega di-:;riktnega odvetnika Melvin H Couch. . katerega se je v Monti-cello splošno spoštovalo. Couch jo imel svoj urad v Masonic IJuild mg kjer je tudi umrl. Nenadna smrt je prinesla na dan, da je imel v posebni sobi svojega ura-' da. v katero ni razven njega nik- • dar stopila živa duša, celili 15 let skrito žensko, s katero je živel \ ; stranskem zakonu. ' Ženska je stara kakih 40 let ir se z o ve Adelaide 31. J »ranče. Še ril" jo je začasno jioslal v okrajni 1 zapore, dokler sti ne ugotov 1 vzroka smrti odvetnika. Prav; ' soproga umrlega je sicer poznal« io žensko pred kakimi desetim leti. a ni imela niti na j manj šegi " pojma o razmerju med njo iu nje " nim možem. Ženska se je mudila v doka, ' bomo opravljeni sobi. Odvetnil 1 Couch je umil v nedeljo zjutra, kiog pete ure. Dotična neznanki -ra je našla mrtvega na zofi ter j< telefoikično fjozvala nekega zdrav nika. Nato je zopet odšla v svoji - subo, v katero se je zaklenila. K< - je dospela na lice mesta prava so - proga in njena hči, potem ko ji - je bil obvestil zdravnik, je šeri - -avno odpiral vrata v skrivnostni • sobo. Sele nato je odprla ženski - »i ata ter se predstavila osuplin . navzočim. Žensko se splošno sli ) ka kot izobraženo in dobrega ve r denja. Sprva je bila sicer prece - prestrašena ter je divje zrla na i »krog, a to je pripisovati njen i dolgi osamclosti. Trpplo zamrlega odvetnika s; i 1 p:cm sli \ privatno stanovanje jiOtem ko je seri t' ugotovil, da j< pripisovati smrt naravnim vzro kom. Couch je živel s svojo soprog' _ i j s 2^1i.*tno hčerjo, ne da bi sled n j vsaj malo sumili o dvojnem živ ^ lienju soproga in očeta, j Zamrli je sicer večkrat spal 1 . -jvojem uradu, a je utemeljeva , svojo oilsotnost od doma z moč y nim glavobolom, i ■——- Znamenje brezdelnosti. Washington, I>. C., -J2. ilee. -. Generalni adjutant Andrews , danes sporočil, da je vložilo 7001 j mladih mož ]irosnje, da bi jii j vzeli v vojaščino, toda 6000 ]>ro • sileov so morali zaraili raznil I telesnih napak zavrniti. Po rane J.nju generalnega adjutanta, ji J to znamenje, da se bližajo slabi j delavske razmeri'. _ - ! . j Malenkost. J Washington, 1). C. 22. dec. -J V poslanski zbornici je razprav Jljal dan "s Lewis iz Md.. o svoj predlogi, kako bi bilo, če bi via j da prevzela ves telefon v svoji i režije. To bi stalo $900,000.000 ! toraj več kot Panamski prekop . Najboljše bi bilo, ako bi vladi . začela tako konkurirati s telefon . 'skimi družbami kot konkurira ; • pomočjo paketne pošte z ekspres . j nim i družbami. i ____ j Bančni ravnatelj obtožen, •j Topeka, Kas., 22. dec. — Da nes je bilo izdano zaporno pove j lj-» za C. G. Ri c ker jem, ki je ne j znanokam pobegnil. Ricker jt poneveril pri Yates Center Na tional Hank $175,000. Sleparil ji ■ že več let, i>a so mu šele preil kratkim prišli na sled. ■ J Cena vožnja Parnik od Austro-Americaim . progn "LAURA" j odpluje dne 31. decembra 1013. i Vožnja »tane iz New Yorka do Trsta in Reke $36.— Ljubljane $37.18 Zagreba $37.08 Vožnje listke je dohiti pri RANK SAK3ZR. 32 HartiniHt Rt Nm TmV m*. Zakonski mož ostrelil tekmeca. Rcy L. Clever je ustrelil Daniela i de Villiersa, ker je imel razmerje z njegovo ženo. BURSKI ČASTNIK. —o— : Glcverjeva žena je hči bogatega r.ewycrskega bankirja. Villiersa se je bala. Les Angeles, Cal., 22. cue. — Rov L. Glaver iz San Antonio. Tex., je ustrelil danes Daniela de Villiersa, ki se je svoj čas zelo odlikoval v burski vojni, liojeval se 1 je pod generalom Dewetom in je dobil za svojo hrabrost zlato sve-( tinjo. Villiers se je pred dvemi. , leti ločil od svoje soproge, ki se je kmalu nato poročila z Glover-jem. Ker jo je pa zadnji čas zelo ( pogrešal, je prišel sem, da za-. čel ž n o zopet ljubavno raznier-Ije, kar se mu je deloma tudi po-T siečilo. j Danes ga je dobil Glover v svo-, jem stanovanju. Začela sta se ne-; kaj prepirati in sta potegnila re-t volverje. Pred no je zamogel Vil-( liers sprožiti, je že oddal Glover • pet strelov, od katerih je bil vsak t smrten. Gloverjeva žena j(.1 hči bogatega newvorskega bankirja Caiup-■ bella iri se je v prejšii'ib letih po-sebno zanimala za šport. Policij-- skim uradnikom je rekla, da se je Villiersa vedno bala, pa jo je (J vendar neka neznana moč vlekla . v njegovo bližino. Ko sta bila še r) poročena, jo je baje parkrat prav 0 pešteno pretepel. Pozneje se ^ poročila z Gloverjem. Kekla je, t da bo sto lila vse, kar je v njeni j? moči, samo da njen mož ne bo ob- 0 sojen. Gloverja ki se je pri aretaciji ^ čisto mirno obnašal, so spustili 1 na prosto. , ! - j Napredek poštnih hranilnic. " Washington, D. C. 22. dec. — Tretji pomožni generalni poštar ^ Dokerv je i/.ilal danes poročilo, iz katerega je razvidno, da poštne hranilnici dobro napredujejo. prvih še stih mesecih ko je stopil * ■ v veljavo je bilo 13,918 uložni-0' kov, vlo^i- so znašale .^G7T.14."i. jj Dve leti potem je naraslo število . uložnikov mi 331.006, vloge pa I na $33,818.870. Vpeljava paket-ne pošte se je nepričakovano do-I bro obnesla. i Eksplozija na dvornem vlaku, j Rostock, Nemčija, 22. dec. — : Na ruskem posebnem dvornem „ i vlaku, ki je> stal na tukajsni po-e staji, se je dogodila eksplozija r, in sicer malo pred dohodom ca-ij rice-urlove 3Iarije, ki se nahaja ^ na poti iz Kodanja v Petrograd. Ranjenih ji* bilo sedem uslužben-._ cev. Oiicijelno poročilo pra\i, da e je eksplozijo pripisovati nekemu ^ defektu pri razsvetljavi. Menelik sedaj oficiielno mrtev. J Addis Abefca, Abesinija, 22. _ dec. — Danes zjutraj se je tukaj j ofieijelno naznanilo, da je Mene-_ lik. abesinski cesar, dne 12. de-0 cembra umrl. Vesti o njegovi , i smrti so sicer krožile že več dni. a Čuden slučaj. s Paris, Francija, 22. dee. Pro-_ fesor tir. Robinson je danes zve-| čer poročal v Akademiji znanosti o človeku, ki je živel več let z ranjenimi možgani. Dr. Robinson je zdravil že dalj časa 62-letnega moža, ki je imel na temenu malo rano. Pred kratkim je umrl in ko so ga raztelesili, se je izkazalo, da je imel možgane _ ranjene. V življenju ni kazal najmanjšega znaka slaboumno ',sti- _ Požar v Georgetown!!. Georgetown, Britska Guiana, 22. dec. — Trgovski del mesta, ki je znan pod imenom Demera-! ra, je začel danes goreti. 20 oseb je zprorelo, na tisoče jih jt» brez strehe. Škoda je velikanska. Dansko-ameriška pogodba, j Washington, D. C., 22. dec. — Di •zavni senator Moore je danes naznanil, da bo v kratkem podpisana dansko-ameriška mirovna 'in razsodišču« pogori ha_i Skupni manevri. Dlupsz demisioniral. ^ —°— Avstrijsko vojaštvo naj bi z nemškim skupaj manevriralo. — Za vsak slučaj. —o— SLEPARSKI ZDRAVNIK. Oprostil je kakih 17,000 mladih ljudi vojaščine. Napravil si je velikansko premoženje. Dunaj, Avstrija, 22. dec. — Nek avstrijski general je priobčil v "Zcit " obširno razpravo, v katere dokazuje, da bi bilo najboljše, če bi avstrijsko vojaštvo z nemškim in avstrijsko z italijanskim skupno manevriralo. — Razmere na Balkanu še niso popolnoma vrejene in lahko vsak hip izbruhnejo resni nemiri. Skupni manevri bi biie velikanske važnosti. Generalova želja se skorajgo-tovo ne bo uresničila. 1 Dunaj, Avstrija, 22. dec. — Diference med poljskim ministrom in prejšnjim načelnikom poljskega kluba so vedno večje. Dlugosz je vložil svojo demisijo, znamenje, da nima popolnoma čiste vesti. Sodišče bo začelo preiskovati, če si je Dlugosz res nepostavnim potom pridobil plemstvo. Budimpešta, Ogrsko, 23. dec. Iz A patina. Južno Ogrsko, je prišlo poročilo, da -o tam odkrili velikansko naborno sleparijo. Okrožni zdravnik Tinti je obdoi-žen, da je leta in leta proti dobremu odplačilu označevat r» krute kot nesposobne za vojaško službo. V teku dvajsetih i<-t je o-prostil na ta način kakih sedemnajst tisoč oseb vojaščine. 31 cd temi je največ bogatih kmečkih sinov. Tinna, ki si je napravit ogromno premoženje, so areti-tirali. Cesar Franc Jožef je zahteval. da naj mu predložijo o celi zadevi natančno poročilo, i_____ Ukor častnikom. Washington, I). C., 22. d e. — Predsednik Wilson je objavil tin -n* s pismo, v katerem naroča vojnemu io mornariškemu tajniku, naj izreče:« oster ukor onim častnikom armade in mornarice, ki so se udeležili znanega CarabaoJian-keta na katerem se je zasmehovalo filipinsko . politiko sedanje I :::lmini>:tracije, j j Za varstvo rumunskih zidov. ! Washington, 1). ('., 22. dec. — Kongiesnik •!. IIam])ton Moore i/. Penusvlvaniji* j<* danes prosil v državnem tajništvu oficijelnih informacij glede dozdevnega preganjanja Židov na Rumunskein. C-1 ožit i namerava v zbornici tozadeven oster protest. Koze na bojni ladji '"Ohio". j Charleston, S. r., 22. dec. — Na bojni ladiji ''Ohio'", so se po-1 javili shičaii črnili ko^. lio.jno Iadijo bo«lo vso desinficirali, moštvu pa še enkrat cepili koze. Denarje v staro domovino j pošiljamo: fv. * i>. i r>.. 1.10 130.... i«.* 10________140.... 38.5 E 15.... 3.15 lo':.... JU Ti 20________4.20 IGO________S3 7r 25________5.20 170________3* * 30.______6^25 180________S: 15________7.25 190________38 S. 40________8.30 200__________iO.tK 1 IG________9-30 "250..,. MtlT 50________10.30 300________81. ; 55________11.35 S50________71.6 50 ... 12.35 400____ j -55 .. 13.40 4W________92.fx 70.... 14.40 5O0________102.3-: 75 .. 15.45 800________12-7 I 80... 16.45 700________1+3.1: i 8"> ... 17.46 BOO____ y0________18.45 IXK)________t8i/:f 00 ... 20.4!j IfKK)____90*.'0 10 ... 22.60 3THX> ... 407T* j 120 24.55 5000 ...1017.00 Poštarina je všteta pri teh svo-Jtah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve i-azpo-šilja na zadnje poŠte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Morfey Order ali pa po New York Bank Draft. . FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N. E. '_____ Clevel&nd. O. GLAS NAHODA, 23. DECEMBRA, 1913. Z?IR/k fiff^M 10 CIGAFBOER TE55^ NI JIM TREBA DOKAZOV d^KoSNjš GOVORE SAMI ZA SE. MSfevVH Božič. —o— Spisal Etbin Kristan. V glavi ji je bilo jasno, toda v njejiih udih je bila živa mladost, po žilah »se ji je pretakala vroča t« I: or i na in srce ji je znalo utripa tako hitro, kakor da streljajo v njem strojne puške, in tako moiuo, kakor da je notri name-š«Vna tovarna s stoeentovskimi mehaničnimi kladvi. In bujna mlad st z viharnim hotenjem je bil.: končno močnejša od preudarka, ei-Io močnejša od volje. Tako je /.irodi'o. kakor se godi vedno, v opojni omotici, ki jemlje za-v» ^t le na pol, a učinkuje vendar močneje od vsakega narkotičnega sredstva. On ji je šepetal sladke iu pre-sladke besede o svoji ljubezni, tako banalne neprizadetim ušesom, da dražijo smeh in porogljivost, a tako mile, cvetoče in polne poezije srcu, ki jih ie željno da za-koprni po morju take nežnosti, po I «1-rem bi plavalo v brezkraj-nost iu večnost. On ji je prisegal in obljuboval in ona je srkala njegovi* besede, ki jih je poslušala bolj kot melodijo nego kol izraze in misli, in fantazija ji je plavala po neznanih krasnih krajih. katerih nikdar ni videlo ne njeno, ne drugo človeško oko. A >e vedno je IhIcIo nekaj jasnega, spoznavajočega v njeni glavi in venomer je odkimavala. Na« n k i at •><• je ustrašila. Zazdelo se ji je, da jo obdaja sla-dost, hoteča jo premagati. Nagle-iiia je vstala. Le da se krepko /'_'. :ie. pa bo prosta sanj in oči ji bodo bistre. Potegnila je z dlanjo preko čela. odstopila za korak in ko je Milan ves osupel obmolknil, je začela z mirnim glasom go- Koučajva, končajva ... in nikdar več naj se to ne ponovi." K;ikor da je čitala vprašanje v njegovih očeh, mu je preprečila b> si do, pa je nadaljevala. Ker ni mogoče in nikdar ne bo mogoče. V štirinajstih dneh boste doktor, a jaz sem guvernanta. Besede so jo nekoliko okrepčale in začela je razlagati, kakor da gre za račun, ki se rešuje z navadnimi številkami. Pri vaših stariših sem v službi. t e bi vi hoteli tisočkrat, ne b-'do vaši sta riši hoteli nikoli. Saj to tii vse, da sem guvernanta. Zgodili so se včasih čudni slučaji. Plesalke so postale k negi nje in jahal ke grotiee. To je lažje. Jaz pa ne bom nikdar vaša žena. Vasi stariši ho bogati in ugledni. Mnogo imate stricev in tet, pa bratrancev iu sestričen — same ug'edtie sorodnike. Moj oče je mi/.iir. Moja mati je hodila po-j uiijr.it zidarjem. Sama sem ho-l dihi v tovarno, nekaj časa tja, kjer delajo eikorijo, potem v predilnico. Tam, kjer sem prenoče-i v;ila. so stanovali dijaki. Imeli so, mnogo knjig, ki so me mikale, pa sit mi jih [Misojevali in česar ni-s. ni razumela, so mi razlagali. Bilo j«' smešno. Iu enkrat me je, tovariš za šalo naprosil, naj mu spis« m nalogo ki jo ima oddati \ šoli. Smejali smo se do blaznosti, a potem win spisala nalogo j in tedaj se niso več smejali. Di-j jak jo je vzel v šolo iu od tistega easst ko se vsi brigali zame. Izbirali so mi knjige, ravnali so z menoj kakor profesorji in ko je najstarejši izmed njih odšel na Dunaj, me je priporočil v družini, v kateri e dotlej poučeval malo de-klieo, za hišno učiteljico. Zgodil se je čudež. Zapustila sem tovarno. Ni mi bilo treba delati podnevi iu učiti se ponoči. Navadila - m gibati v odlični hiši. Dobivala sem toliko denarja, da, *ein j si lahko sama tupatam kupila knjigo. Mikali so me tuji jeziki i ji tu »o mi delali težav. Pomagala seru gospodarjem tudi drugače; včasih sem napisala pismo, včasih sem kaj prestBili so pač zadovoljni z men*J %n ko je potekel čas, so me priporočili drugi rodbini. Končno sem prišla sem. Zda^ pa... pojdem odtod... i Milan se je ustrašil. Dobro so videle njene oči, da ni glumaška igra. Pošteno se je ustrašil in v svojem velikem strahu jo je rotil in prisegal in nazadnje so mu solze zalile oči. Saj njegovi stariši niso taki; in če bi ga zavrgli vsi sorodniki in mu zaprli svoja vrata za večne čase, 11111 ne bi bilo tako hudo, kakor če bi» moral izgubiti njo. Kajti lahko si misli, da ga ne pozna noben stric in nobena teta in nič ga ne peče in ne razburja taka misel; a da bi moral živeti brez nje, ne sme pomisliti niti trenutek, ker mu ta misel prizadeva hujše bolečine kakor vsaka telesna muka, ki more doleteti človeka. Plašno jo je prijel za roko in rahlo jo je pritegnil bližje in posadil na zofo poleg sebe. Pa ne-vedoč kaj počenja, je zdrknil na tla in pokleknil, pa se zagledal v njene oči s čudnim pogledom, ki je prosil in obljuboval in se zabaval v njeni punčki, da je morala, morala gledati vanj. In naenkrat sta obmolknila oba — hipoma — kajti v prsih se jima je jelo gibati nekaj neznanega, ne izrecnega. kar je sililo navzgor skozi vrat v glavo, v možgane, tako da se je nenadoma vse, vse izpreme-nilo. Bolesten izraz je lezel Slavi v obraz, a polagoma so se ji lica izgladila. okmg usten ni bilo ne trpkosti, ne smehljaja, le oči so bile široko odprte in so gledale nekaj čudovitega, nepojmljivega, neopisnega. V glavi ji je nekaj i zaspalo, okrog se je dvigala bela, I razsvetljena megla in čutila je, kako se polagoma pogreza soba. hiša. vse okrog nje in le ona o-staja kakor na otoku — le ona in on. Zadnje misli so se zmedle, '.adnji poizkusi volje so obnemogli, kakor da se je napila neznane pijače. Vse je zamrlo — — tedaj je planila mladost z vso silo I svoje moči. Tako se je zgodilo... Takrat je bila pomlad. Zdaj je zima. Še-le zadnje dni se je pri-j selila. Dolgo so južni vetrovi ovi-' rali mraz, le dolgotrajno deževje je napolnilo vse struge iu premočilo ceste. Reveži, ki so že dolgo j brez dela, so tarnali, ker ni bilo snega iz obrakov, da bo jutri, pojutrišnjem kaj dela. Drugi so bili zadovoljni, ker se je vendar nekako prebilo ob nezakurjeni peči. Pred tremi dnevi pa se je veter obrnil, zapihal je oster severnjak, zemlja je zmrznila, da se je čulo škripanje vsepovsod, a danes so začele padati snežinke goste in velike, da je zemlja mahoma dobila odejo kakor starinska* kmečka postelja po zimi. Zdaj leži sneg po poljih iu travnikih ; v gozdu se šibe veje pod njega težo in v meMu so ob pes-potih nakidaui visoki hribi. Zvezde sijejo na to čisto belo haljo. Do polnoči je še daleč. Ulice so prazne. V parku na kraju mesta sedi Slava na klopi in komaj ve. da se trese od mraza. Zakaj v gla-v* j' je vi oče in žgoč ogenj ji sili v oči. Misli, ki so ji dolgo, dolgo divjale po možganih, lioteče izmisliti nekaj — kdovekaj — opu ščajo polagoma svoje neplodno delo. Čemu misliti, ko se ne da izmisliti nič... nič... nič drugega kakor edino, kar je še mogoče, edino, kar je storilo že toliko drugih. Odločeno je in zgodilo se bo, ker se mora. A malo se še lahko počaka, zakaj tudi to je vseeno, kakor je vse skupaj vseeno... vseeno. Tako je prišlo. Taka vsakdanja povest! Tisočkrat ponovljeni obuj), strah, plaha nada, razočaranje. krčevito iskanje, poizkuša-nje, pojemajoča moč... semter-tja še plamenček.. pa zopet nič... nazadnje vse skupaj nič... vseeno. Milan se ni vrnil z Dunaja. Izpita ni napravil — morda je bil preveč zaljubljen. Kdo ve zakaj! i Pa so mu stariši poslali denarja in ukazali, naj gre na Angleško! k staremu stricu. Še več so mu pisali — ona ne ve, kaj. Ubogal je — seveda. In nič se ni čudila. Saj je slutila, saj je skoro vedela, da bo tako, približno tako. A Selei pozneje je zvedela, da je še hujše! in sčasoma so tudi v hiši spoznali, kako je z njo. Povedali so ji, da ne bi bili nikdar pričakovali take nehvalcžnosti in da zdaj seveda ne more ostati v hiši, kjer so o-troci. To ji mora biti jasno. Blio ji je jasno, pa je odšla. Nobenega pisma ni bilo od nikoder. Varčevala je s svojimi skromnimi prihranki tako skrbno! Zakaj vedela je, da se nova služba brez priporočila ne dobi vsak dan. A potekali so tedni in meseci brez lu-žbe. Oh, bila bi šla k očetu in on bi jo bil sprejel in ničesar bi ji ne očital. Ampak izza zadnje stavke je odšel v Ameriko___ tako daleč, da ni mogla tja. In ko je začela gristi najhujša skrb. se je spomnila, da je nekoč hodila v tovarno. Težka misel! A zdaj bi mogla biti edina rešitev zanjo in za otroka— Da bi bil že ua svetu... a tako... saj je niso priveč izpraševali, ampak skoniizgavali so, povsod, samo v eni fabriki so ji rekli, naj pride čez mesec dni. Cez mesec! A kaj dotlej ? Ko ni več kruha za vsak dan in ne več strehe nad glavo in nobenega sveta več v izmučenih možganih! Kaj dotlej * j Kar se mogoče pretrpi na duši in telesu, je pretrpela in zdaj tudi za trpljenje ni več časa. Vse je tako prazno in pusto, da ne more biti nič. drugega več kakor konec. .. konee, ki se mu je upirala, dokler je bilo kaj moči v srcu. Konee, ki je neizogiben in tako navaden... tako navaden! , Če bi ostala tu na klopi, če bi zdrknila v sneg... tudi tako bi prišlo — kar samo od sebe. Tudi to se je že zgodilo pogostoma. Toda ne! Temu se upira zadnji o-stanek volje. Sama. sama konča t vso bedo in vse bolečine, te ne-zane, čudne bolečine, ki so jo začele grabiti, morda zato, ker dva dni ni jedla, morda... Zopet jo zvijajo krči — zopet — ah, to je morda znamenje. Da. da. Uro prej ali pozneje — zakaj ne prej ! Rekla je tako visoka — nič se ni treba bati — le tja, hitro tja... Mudi se... mudi... Slabost je v vseh udih, noge so kakor lesene, komaj se premikajo in pred očmi plešejo čudni kolobarji. Toda naprej— po-sili— bliže___ bli___že... Zgrudila se je. Po vsem telesu jo je pretreslo, zabolelo, stisnilo, kakor da je prišla smrt; pogrelo jo je... in potem je bilo vsega konec. Nič več ui vedela. Trenutek ali dolga ura? Tedaj je zazvonilo. Oči in ušesa so ji oživela. Začula je tenak glasek čisto blizu, tenak glasek poln čudežnih melodij in tisti hip je minilo vse. kar se je godil odotlej in ostala je samo hipoma porojena zavest: Tvoj otrok! Zanj moraš živeti! Iz grla se ji je izvil krik, glasnejši od polnočnega zvonenja, kakor zvok angeljske trobente. Daleč jc zadonel. Prihiteli so ljudje... Nema deklica. Skica. — Spisal R&bindranath Tagore. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. (Kot smo že poročali, je dobil indijski pesnik Ta gore letošnjo Noblovo nagrado za pesništvo, za katero se je poganjal tudi štajerski pesnik Peter Roseg ger. Bralcem bomo gotovo ugo dili, če priobčimo to njegovo skico). i ^afrfefe * i. Nikdo niti slutil ni, da bo deklica, kateri so dali pri rojstvu ime Subhashini (jasni govor), ostala za vedno nema. Njeni dve starejši sestri sta se imenovali Sukeshini in Suhashini. Nemi de-kici so rekli ljudje kar na kratko Sublia. Kot je že navada, sta bili obe starejši sestri že poročeni, naj mlajša je pa ostala starišem v nadlego. Večina ljudi misli, da oni, ki ne zna govoriti, tudi ničesar ne vidi, zato so pa izražali svoje mnenje, glede bodočnost' neme deklice kar v njeni prisotnosti. Zategadelj je vedela Sub hashini že od rane mladosti, da leži njeno rojstvo kakor proklet-stvo nad očetovo hišo. Ljudjeir i se je kolikor mogoče odtegovala, I in bilo bi ji nekako lahko pri sr-| cu, če bi se sploh nič več ne me : nili zanjo. Toda stariši jo niso pustili niti za trenotek iz spomina. Oudno, v materinih očeh je bi-j la ona črn madež. Matere so po ! navadi mnenja, da so hčere ne-' ■ - .. i - i kako zrcalo njih samih. Če ima hči kako napako, se zdi materi, da jo ima tudi ona. Oče, Pani-kanta je naskrivaj ljubil svojega nemega otroka, mogoče ga je ljubil bolj od ostalih dveh hčera. Subha ni znala govoriti, imela je pa zato dvoje velikih temnili oči z dolgimi črnimi trepalnicami. In njene ustnice so pri vsakem najmanjšem razburjenju zatrepetale, kot zatrepta list trepetlike v vetru. Če spremenimo misli v besede je to nekaka prestava. Večkrat se dogodi, da ne moremo vsega tako povedati kakor mislimo. Tem črnim očem pa ni bilo treba ničesar prestavljati, ničesar spreminjati. Njen pogled je v trenutku zažarel, takoj nato pa zopet ugasnil. Zdaj je bil podoben tihemu sanjajočemu mesecu, zdaj je zaplapolal kot baklja. Dečki in deklice so z nekakim strahom gledali Subho, igrati se pa nikdo ni hotel žnjo. Podobna je bila spečemu miru, ki nastopi ob vročih poletnih opoldnevih. t n. » Mesto, o katerem govorimo, se i imenuje Cliandipur. Potoček, ki 1 teče mimo njega, je mala bengalska vodica, hitra kot mlada kmečka deklica. ! Hiša, kjer stanuje Subhin oče, stoji čisto ob potočku. Stene so napravljene iz debele osmero-oglaste slame, okoli hleva iu senika je vse polno bananskega gr^ i mičja — prijazna idila, kamor se vsakdo rad ozre. ' Ko je glavno delo končano, gre Subha h potoku in presedi tam cele dolge ure. Tam se pogovarja z naravo. Šumenje potočka, glasovi ljudi. . petje Čolnarjev, žgolenje ptic, vse to se spaja skupaj iu se izliva v molčečo dušo nemega dekleta. Ta glas, sestoječ iz tiso-čev glasov, je govor nemih, govor Subhe z velikimi očmi in doi-, gimi trepalnicami. Od travnika . tam spodaj, kjer cvrči cvrček, . do visokih gora, dotikajočih se nebes, se glasi ena sama pesem: , povsod gibanje, življenje, god-, ha, otožne tožbe in globoki . vzdihi. Opoldan, ko odidejo mornarji in ribiči h kosilu, ko se vležejo L ljudje k počitku, ptiči vtilmejo , in se za liip ves svet pomiri — , si gledata tiha narava in nema [ deklica v oko. Naravo obseva žarko solnce. lieina deklica pa . sedi v senci nizkega drevesa. Seveda, tudi Subha ima nekaj intimnih prijateljev. V hlevu sta l dve kravici Sarbaslii in Panguli. Govoriti ne moreta, toda natančno poznata Subhin korak. N< kaj : lahkega, nežnega je v njem, česar ne more razodcti nobena be« seda. Kravici sta vedno vedeli, če je nema deklica ž njima zado-■ voljna ali ne. Ko je stopila v hlev, je vedno ovila obe roke okoli vrata Sarbaslii, dočim jo je Panguli milo gledala in ji lizala roko. Ponavadi ju je obiskovala po trikrat na dan. Ce jo je pa v hiši kedo razžalil, je prišla tudi večkrat. Iz njenega zameglenega, žalostnega pogleda sta sklepali, da se dogaja nekaj hudega v njenem srcu, stisnili sta se tesno k nji in jo nalahko gladili z rogovi. Razen teli dveh prijateljic je imela Subha tudi koze in mlade inačice. Mačiee so še celo spale pri njej. m. Pa tudi med višjimi bitji je dobila Subha tovariša. Težko je povedati, kako razmerje je vladalo med njima. On je namreč znal govoriti in se torej nista posluževala oba istega načina govora. Najmlajši sin Gossaina se je imenoval Pratap. Stariši so -poskušali vse mogoče, da bi kaj napravili iz njega, pa vse zastonj. Z eno besedo rečeno, bil je prav nalopridnež. Taki ljudje imajo vsi neko posebnost: stariši niso zadovoljni ž njimi, zato jih imajo pa toliko rajše drugi ljudje. Največje Pratapavo veselje je bil ribolov. Skoraj vsako popol-'ne je sedel ob potoku. Na ta način sta se tudi s Subho spoznala. Pri ribarjenju je mutec najbolj-ii prijatelj. Pratap je to dobro vedel, zato je pa tudi Subho -precej visoko cenil. Ker so jo vsi meno vali Subha, jo je on krstil za Shu. Subha je po navadi sedela pod uzko tamarindo. poleg nje je pa ležal Pratap z vrvico v roki, oči /prte v vodo. Tudi ona je gledala v vodo in pri tem premišlje-'ala, na kak način bi zamogla najbolj koristiti Pratapu. Iz glo- • bine dekliškega srca so vrele ne-me molitve k Bogu, da bi ji dodelil kaj, naprimer dar, da bi znala delati čudeže. Pratap bi ves vesel vzkliknil: — Kdo bi si mislil, da ima Subha tako čarobno moč v sebi! Subha bi bila rada vodna vila, ki bi naenkrat pogledala iz valov in položila na breg velik biser, tako velik kot je zmajeva glava; Pratap bi več ne ribaril, zgrabil bi biser, planil v globoči-no... In kdo bi sedel tam zdola j v srebrnem gradu, na zlatem naslonjaču? — Kdo drugi kot nema Shu, ki je bila medtem postala kraljica velikanskega, molčečega in krasnega podzemlja. Ali bi se morda ne moglo kaj takega v resnici zgoditi? Saj to vendar ni nič nemogočega. Toda Subha se je rodila v Panikantho-, vi hiši in škoda, škoda, da ni bila njena mati kraljica čarobnega podzemlja. Nikdar ne bo mogla ničesar storiti za Pratapa, sina Gossaina. Medtem je rasla in postajala starejša. Polagoma, polagoma je spoznavala samo sebe, njeno srce je bilo polno občutkov, ki se nc dajo popisati, podobno je bilo morju v mesečni noči. Promatrala je samo sebe, premišljevala, spraševala se je, toda odgovora ni mogla najti. Bila je čarobna mesečna noč, in Subha je odprla vrata svoje spalnice. Tudi narava je -počivala to noč in čuvala nad spečim svetom. In v tej brezšumni in zamaknjeni naravi je stala nema začarana devica. Njeni stariši so se že bali zanjo. Ljudjem ni bila po volji in nekateri so začeli govoriti, da jo bodo izključili iz kaste. Oče Pa-nikantha je živel v dobili razmerah in se je lahko dvakrat na dan do sitega najedel; taki ljudje imajo dovolj sovražnikov. Mož in žena sta dolgo premišljevala, slednjič se je pa j>odal Panikautha na pot. Ko se je vrnil, je rekel: — V Kalkuto bomo šli. Začeli so se pripravljati na pot. Srce neme deklice se je treslo pred neizogibno nesrečo. Par dni je hodila kot nema žival za očetom in materjo — s svojimi velikimi temnimi očmi je poskušala brati z materinskega obraza, kaj se bo zgodilo žnjo —-- toda obraz ni izdal ničesar. Ko je nekega popoldneva vrgel Pratap trnek v vodo, se je nasmehnil Sublii: — Tako, tako, Shu, ženina so našli zate. Ali ga boš vzela ? Le glej, da nas ne pozabiš ! Nato je začel ribariti. Subha ga je pogledala, kot pogleda v srce zadeta srna neusmi-'jenega lovca: kaj sem ti storila? — Ta dan ni sedela pod tamarindo. Panikautha se je zbudil iz popoldanskega spanja, sedel je v spalnici in kadil. Subha mu je sedela pri nogah, ga nekaj 'asa gledala in pričela jokati. Oče jo je skušal potolažiti, pa vse zastonj. Za drugi dan je bil določen odhod. Subha je šla v hlev, dala kravicama trave in ju objemala s svojimi nežnimi rokami. V dvanajsti noči naraščajočega meseca je stopila Subha iz svoje spalnice in se vlegla na breg. Zdelo se je, da se hoče o-prijeti zemlje, velike, neme matere nas vseh, in jo zaprositi: — Ne pusti me od sebe, velika mati ! Okleni se me in me obdrži za vedno. Par dni zatem je lišpala v veliki kalkutski hiši mati svojo hčerko — Subho. Razpustili so ji lase in ovili okoli njih lepo zve-zeno ruto. Toliko, da ni omagala pod oblačili in nakitom. Iz oči so si vrele solze. Ženin si je prišel ogledat nevesto s svojim prijateljem. Stariši so se bali. Ženin je bil tak kot bog, ki pride sam na zemljo in si osebno izbere svojo žrtev. Dolgo časa jo je gledal, slednjič je pa rekel: — Bo! Iz solza je sklepal, da ima dobro srce, ki je žalostno samo zategadelj, ker se mora ločiti od starišev, toda pozneje ga bo lahko razveseljevalo. Enaka je bila biseru, zaprtemu v umazano školjko. Določeni dan je bila poroka. Ko sta izročila oče in mati svojega nemega otroka v tuje roke, sta se vrnila zadovoljna domov. Ženin je imel v severozapadnih provincah svoj dom in tja je peljal takoj po poroki mlado nevesto. | V nekaj dneh so vedeli vsi, da | je bila nevesta nema. Nikdo ni pomislil, da ni ona kriva te na-tpake. < Nikdo se ni menil zanjo; njene oči so mnogo govorile, toda ni ga bilo, ki bi jih razumel. Za- j stonj se je ozirala naokoli; ni- J kjer nikogar, ki bi govoril njeno govorico, v nobenem obrazu ni našla odgovora na svoja nema vprašanja. Neizrečeno, neizmerno gorje je besnelo v nemem sr- cu nesrečne deklice — za to je pa vedel samo Eden. On pozna srce in trpljenje, katero je v njem. Požar. V Worcester, 31 ass., je zgorela sedemnadstropna trgovina She-' rer & Co. Skoda znaša $150,000. NAZNANILO. Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razpro«. dajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 45 in 50c galon; črnemu vinu pa 35 in 40c galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom po šljite polovico denarja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, Cal. Kedor izmed rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, naj se obrne na: Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Colo, ker on ga naroča po cele kare. Phon» I4b. ' jgfk. FRANK PETKOVSEK, 1 < JST|||k Javni notar - Notary FuUlle, /flP^^^-Vf® 718-726 Market St., WAUKEQAN ILL, fSRsJBik PRODAJA fin« vina, najbolje žganje (e k llp^al^^"' Wgj iivrstne tmotk«—patentovans. zdra , %jrjjjjn ^ifajjjffl PRODAJA voioe UstK? vieb prekosuor t POŠILJA denar v itar kraj sanesijiv« j ^^ UPRAVLJA «e » notarikl po*«) «p«d*. __ir Ca rtfla_ J * Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortiandt St..NewYcrk. f 1M EDINA SLOVENSKA TVRDKA. « ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE JJIJI ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE- ffljjpgg" Oolo prvo vrsto. Con« nlxk«. T il F. KERŽE CO. 3711 S. MILLARD A.VB.. CHlOAUO.lLl . SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. KRASNO DARILO. Kako vsako leto, tako tudi letos razpošlje svetovno znana lekarna PARTOS v New Yorku več tisoč krasnih koledarjev za leto 1914 na svoje odjemalce. Vsakomu, kateri naroči vsaj za $1.00 PAR'IOLA, občeznanega in od najboljših zdravnikov priporočenega sredstva za čiščenje krvi in želodca ter redno stolico, ali katerega drugega zdravila, odpošljemo z obratno pošto poleg zdravila tudi omenjeni koledar popolnoma zastoni in poštnine prosto. Ako bolujefe od: kašlja, reumatizma, glavo-bolja, na želodcu, neredni stolici* slabem spava-nju, trganju po udih, srbeniu kože, zoboboliu, očeh ali ušesih, ledicah, jetrih i. t. d. ali na kakšni tajni bolezni ter ste že zastonj trošili denar za zdravila, pišite takoj v materinskem jeziku ter pismu priložite $1.00 ter ga naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, 160 - 2nd Ave., New York, N. Y. in z obratno pošto vam odpošljemo potrebna zdravila. - Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj. m nt vsi VAT?rmA os TvrcncAmi* A. min "8LAS NARODA" ^Slovenje D»ily.) J'vn-jd and published by th» ^«j*r«nic Publishing Co. (a corporatiua.) HANK SAKSKR, Prswdett • ANKO PLLSkO, SecteUry. juOUIS bKNEDIK, Treasurer. v '—»-in of Business of the corporation end «»iirt*fMis» of above officers : ortlandt Street, Borough of Mas New York City, N. Y. celo teto velja last za Ameriko in Caaadc ........................$3.00 let*.....................2.50 .ozamea&Q New York........ 4.00 " Ia za mesto New Yori . .2.00 ^ po za vw !eto...... .... 4.50 " pol leta.............2.55 * 'četrt leta............ 1.70 •LAS NARODA" izhaja vsak dan '1 yzemfti nedelj io praznikv>v ""'•GLAS NARODA" ~ ("Voices cf the People ") »* «v-ry day except Sunday« tacs Holidays, jtoaenptton yearly |>;i.00. • A* *rtuf>men . on acmentent 3 x-u* „«ro- • tig, da *e r:r»m tudi prejinj* •< "*J»4če Oiizn^ni. da bit'-v'-r najdemo naslovnika r'« >tr irj nožiljatvani naredita U. naslov: OAS NARODA" - - ^a'»dt St., NVirYork City, | r r.»> 4* £7, -^rt.tr(| —— n ■■ i I L^^rfW-^'' a i/S JC/4 [SeiPUBifeJ Valutna reforma. ■ o—— V soboto zvečer je sprejel s",-nat s precejšno večino predlogo, s katero se uveljavlja bančno in valutno reformo. Ker se bodo v komitejih obeh hiš zedinili glede amendmentov, katere se je še dodalo prvotni zakonski osnovi, ni nobene ovire več, da bi ne dobila predloga s podpisom predsednika zakonito veljavo. S tem bo uveljavljen drugi veliki reformni zakon, od katerega m predsednik Wilson toliko obeta. Prvi teh zakonov, tarifna postava, je že v. veljavi par mesecev in tretji, re-1 \ idirani zakon proti trustom, se; pripravlja. Zadnji je brez dvoma najvažnejši ter po svoji vsebini najtežavnejši izmed vseh. s kal"-; rimi ima opraviti demokratična demokratiena admiuistracija. Valutni reformni zakon je bil s ka pital i ičnega stališča prava potreba. Združene države so bile edina visoko razvita dežela, ka-lera ni mogla v slučaju potrebe, v časih kriz ali drugih zadreg, pomnožiti svo'fga denarnega prometa. Le velikemu bogastvu dežele se je zahvaliti, da ni imela la! "neelastieiteta denarja", kol se glasi Hh.ničiii izraz, hudih posi.-: • lie. Krizo leta l!M)7 se j»- pripis j-valo temu dejstvu; če po pravili, je stvar osebnega mnenja. Na vsak način pa se je že dalj časa skušalo izpretneniti ta položaj. Kden prejšnih kongresov se je že peeal /. zakonsko osnovo, katero je uložil senator SV. Aldrich. S daj sprejeta |>ostava se skoto popolnoma u ema z osnutkom postave, katero je takrat uložil imenovani senator. Takrat so biii veliki bankirji zadovoljni s predlogo, s» daj pu so ji oponirali na vse mogoee nae !>.♦'. To je povsem u-mevno. Nova postava vsebuje dve bistveni izpremembi. Mesto t ne centralne banke, katero kontrolira visoka iiuauca. se bo ustanov ilo za sedaj osem. pozneje pa več regijonalnih ali krajevnih bank. ki bodo stale pod kontrolo posebnega zveznega urada v Washing-tonu, kojega člani bodo sestojali i/, zveznega zakladničarja in še-fctih oseb. katere bo imenoval predsednik ter potrdil kongres. Nadalje bo izdajal v slučaju potrebe zvezni urad bankovce v pomnoženem številu. Dosedaj so o-pravljale ta posel banke. Cela stvar pa ima namen zdrobiti moč visoke finance," sili takozvanega denarnega trusta, ki ima svoj sedež v New Yorku. AH se bodo izpolnila velika pričakovanja, katera goji demokratična stranka, ali pa bodo nastopile slabe posledice, katere pro-rokujejo banke! Razočarani bosta najbrž obe stranki. V smislu sedaj obstoječega družabnega reda je nova valutna postava velik napredek. Konično pa korakajo Združene države daleč za Anglijo, Nemčijo ill Francijo, ki imajo v svojih državnih bankah že dolgo to kar se je tu šele sedaj ustanovilo Kot /aiano, hoče predsednik Wilson zdrobiti moč denarnega tru k sta potom zopetnega uveljavijo-^aia^tJU^itfOllkja. l^ftl sredstvo v I < lo svrho naj bi služila valutna reforma, ki daje dižavnim oblastim podstavljenim bankam pravico dovoljenja kredita. Kredita pn- trebne se hoče oprostiti milosti od visoke finance odvisnega denarnega trusta. ; Na drugi strani pa pravijo zagovorniki bank. da se bo ravno s tem podpiralo nezdrava trgovska podjetja, ki se morejo končati edinole s polomom. To bi bilo resnično le v slučaju, aki» bi s* dovoljevalo lahkomiselno in neomejeno potrebni kredit. A pogoji. določeni v postavi, so precej težki t'*r jih bo le malo imelo do-bieka <»d tega. V sled te*>a postanejo ikizorična tudi upanja, da bi se moglo škoditi trustom potonite konkurence. Veliko pričakujejo tudi povzročitelji nove valutne postave od tega, da se bo dovoljevalo t arih rjem posojila do polovice vred-n: ■ s i i nihovih posestev. Zakonska določba sama pos 'bi je dobra: o-p!t •'■:< namreč kmeta iz krempljev odi 'lull.-'V. Ni pa nikakor nova. Na Nemškem obstoja cela vr-. 'sla deželnih bnak. ki stoje pod dižavno kontrolo in katere dovoljujejo kmetom posojila. Čudežev iis.) delale te banke nikakib. t;- ■ i ( kmetje, posebno pa najemniki, ki {»ostajajo v Združenih državah ! vedno pogostejši, pa nimajo od j celega sistema ničesar. -iVeje smo omenili, da so novi valutni postavi oponirali v prvi | vrsti banki? i. Za tem tiči tudi b p kos hinavščine. Gospodje vedo /■•-i lo dobro, da jim stvar ne bo šk■>-jdila. Vedo pa tudi . jau. prišli v obi1-nein številu. — (.. Reek Sp:ings, Wvo. — V ue - ■■ u liuck Jsprings je liaseljeniii precej Klovenci v. kar znači to. da imamo devet društev slovenskega imena. Društva, dasiravno spadajo v razne jednote in zveze, so v najlepši medsebojni slogi, kar spričuje naša krasna zgradba. "Slovenski Dom". To poslopji1, ki je last vseh slovenskih društev. bode dograjeno pred novim letom. Na dan novega leta je pa sklenil odbor, da "napravi veliko parado in veselico v počast '"Slovenskemu Domu", ki bo na dan novega leta otvorjeii. Odbor je sicer že razposlal povabila glede slavnosti po naših bližnjih mestih. vendar pa jaz, kot predsednik "Slovenskega Doma", še tem potoni ofieijelno vabim vse Slovence in Slovenke v Rock Springs in bližnjih mestih, da se te velike slav nosti^ gotovo vsi udeležite. Z ogromno udeležitvijo bodemo pokazali narodno zavednost, ki je pravzaparv že vdomačena med našimi društvi. Da ta stvar ni pretirana, je razvidno iz tega. da ■ so se vsa tukajšnja slovenska društva združila v toliko, da so postavila svoj "Dom". Naše ljudstvo se ne ozira na razmi mnenja ■ in prepričanje nasprotujočih si strank, pač pa se zaveda, da smo vsi sinovi in hčere matere Siove- . uije! Kier za more koristiti celo-• kupnosti. se gotovo noben za v e - ■ den Slovenec ali pa Slovenka ne ■j bode odtegnil če je de navdušen za interese svojega iSfli^a. Da t -e v taki zdi učenosti res veliko doseže, se je pokazalo dovolj letošnje l"to v našem mestu. Veliko i:> lepo poslopje bi gotovo ne bilo samo zrasilo, ker pa po-; segla vmes roka slehernega Slovenca "i:i Slovenke, se je hitro po-! kazal učinek skupne vzajemno-1 >.ti. 'i'ežka je bila sicer borba le- ( tošnjega leta. vendar združeno slovenstvo j" zmagalo. Tako bi i.magali Slovenci še veliko stvari, če bi bili vzajemni! V prvi vrsti pa po vseh večjih naselbinah poli dmi tak: Slovenski Domovi. Poglejmo Fince: Oni vsepovsod, če .tih je le malo večje število, postavijo -voje dvorane, kjer se po- ' tem shajajo. Narod, ki dokazuje -v.-jo zavednost tako neuslrašeno. ■ • vedno na višji stopinji kulture, kot ti.i iigi. za nobeno stvar se ne ;:animajoči narod. Da se je Slovenstvo šele v zadnjem času začelo zavedati in gibati v napredku. je vzrok /alostnu gospodarstvo v Avstriji, kjer je naš slovenski narod le kot hlapec. Ko pa .-mo se začeli zavedati, tla ni-smo več "Avstrijci", pač pa ame-likaiisiki Slovenci, se je tudi med nami pojavil duh napredka, katerega več ne ustavi nobena uaspro-iit.;oč;i sila. ri\) se kaže vsepovsod in tudi v našem mestu. — Ker so že tudi drugi poročali o gradnji naš-ga "Slovenskega Doma", ne mislim jaz o tem obširneje opisa-vati: rečem [>a toliko, da bode poslopje. in sicer brez pretirane hvale. eno najlepših v našem mestu, kakor tudi izmed vseh slovenskih dVoran v našej novi domovini. "Dom" bode dodelan pred novim letom, zato je pa odbor istega sklenil, da bode na novega leta ilan. kot dodelan in sposoben za promet, izročen društvom na razpolago. da bodo pričela vsa slovenska društva v-niegovih pr<--siorih zborovati ter veselice prirejati. V prvem letu je seveda, zelo priporočljivo, da se da *4Slovenskemu Domu" kolikor mogoče prednost : dolgove je najboljše p plačati P1'*"j ho mogoee. Vso to stvar bodo že določali naši odborniki in društveni delegatje po svojem najboljšem prepričanju. V spi osnih sejah pa itak ljudstvo odloča ter da je svojim delegatom v-a potrebna navodila. — died" paiade sem se tudi namenil malo sporočili: čeprav ni še vse natančno določeno, kako bode, ker : nismo dobili vseh poročil od zunanji ii strani. Začetek sla vnos; f bode ob eni uri popoldne; najpr- vo parada in potem £ova, cenjeni Slovenci in Slovenke: Bodite še v nadalje t.\-složni iii vneti za "Slovenski; Dom", kot ste bili letos, iu ne bo dolgo, ko bode to naše poslopj • še bolj naše. namreč, da bo kmalu popolnoma plačano, ivot veste, začetek je vedno težak; težko je bilo tudi naše letošnje delo, toda zvišiii smo ga z združenimi močmi. Za naprej, da si še t< žko delo. je vendar veliko lažje, kot pa j'' bilo vse ovire premagati in po-slop e postaviti. Potrebujemo le bratske sloge, katera mora biti in omajana med nami. Cc si- tu ali tr.m pojavi kakšna težkoča ali ne-^p' ra/.umljenje. dajmo rešiti vse mirnim potom in ne poslušajmo napačnih navodil in nasvetov, pač pa dobi-o premislimo vse. [»redno sodimo. Toiej še enkrat pozivam vse k složnemu delovanju (dj priliki otvolitve "Slovenskega Doma". Tembolj če bodemo vzajemni. tem iepši bode uspeh naše veselice. kar bode koiistilo le nam in pa "Slovenskemu Domu"! — Nadalje vabim tudi vse Slovence in Slovenke i/, bližnjih mest, ka-koi1: Superior. Reliance, Lion. Sweetwater. Keuimerer, Oakley. Diamondville. Susie, Frontier. Sublet in Cumberland. Wvo., da se blagovolijo te naše slavnosti v velikimi številu udeležiti. Y slučaju. da bi se kaj takega napravilo v kakem drugem mestu, smo tudi Slovenci v Roek Springs vedno pripravljeni, da vrnemo ta poset. Xa svidenje torej na novega leta dan v našem novem "Slovenskem Doniu"! — Delavsko stanje je 71a v navadnem tiru. Sedaj tudi vozov primanjkuje, kei je sneg "zametel v več krajih že-lci-iueno progo; radi tega je že tu in tam kak dan delo počivalo. Zaslužek je pa seveda različen, kei m> tudi prostori različni, kot j'j menda povsod. — Končno po zdravljam vse Slovence in Slo venke sirom Združenih držav, posebno pa naše sotrudxike po dr-------... . . • -- ! žnvi Wyoming iu drugod. Živeli ! g Ivan Košir, predsednik "Sloven- d skega Doma". _. . .—----n Tat. h —O— p (Božična epizoda.) ' ' — ! '1 Zmračilo s»> je. bil je sveli ve-' čer. V sredini mesta, v trgovskem _ delu. j.1 bilo še živahno gibanje: toda v predmestju ob reki je že s, nastala tišina. y Na obrežju reke je stala kopi- s ^ iea j.ozabljenih božičnih dreves, č Bilo j«' čuti vpitje in razgrajanje f ter trde korake v tlaku, (iospod, s oblečen v kožuh, je obstal in sr- h po gledal v temo. Kakih deset -korakov pred njim je opazil mla- > dega moža. ki se je prepiral z 111a- r lini dečkom za smreko. u "Tat. tat si!" je kričal na deč- s ka, ki je krepko držal malo smre- i; ko. "Tat. ako mi takoj ne daš drevesca, pokličem policaja!" v Duček se je glasno zasmejal in z brz6 kretnjo izvil iz rok dre- J vesee večjemu dečku. Toda po-; begnil ni. ampak sto[)il je tik e preileuj in se poslavil v bran. "Reci mi Še enkrat to besedo.1 pa ti tako zasolim, ila me bos ■ jiomnil, ti bedak!" i J Gospod v kožuhu je pristopil k 1 prepiri ji vcema. i\3ali deček z dre- 1< vescem v roki je stal ponosno in j odločno, drugi pa je klical tujca, s ki naj bi presodil celo zadevo. s "Petdeset fetiikov je zahteval 1 stari oče za drevo, toda ta deček t mi jih je vrgel le trideset in zbe- v žal i njim. Ali ni to tatvina.'*' t Gospod v kožuhu je izvlekel denarnico in dal prodajalcu '• liko tvegaš zanj,' Poslednje novci j« — in še več;" !j Deček je postrani pogledali spremljevalca in zmajal z rama-' j mi : 1 "Neumnost — hotel sem — j in p; t kinol je govorjenje ter stis- | nil ustnice. f Kotiko si star.' "Petnajst let." 1 "Smatral sem te za mlajšega. ] No. vikat! te moram, kaj ne-" ' Fata je }'t-kel, se glasno zasmejal in pričel hitreje korakati. J da bi tujca prehitel. I' Tudi ujee je ]>ospešil korake. 11 ! "Kam se j ;i ti tako mudi?" | "Rad bi se znebil smreke. Deklica tako joka. se oči si utegne zjokati.. Ni več daleč od tu —"j Pokazal je 11a poslopje, katero! je bilo kljubu temi videti v ulici. |' "Pot vodi proti cirkusu?" 1 Deček je prikimal. Po kratkem molku pn pričel govoriti: ! "Saj Vam lahko vso zadevo po-'1 vein. Da sem napravil neumnost, j sem Yam ze preje povedal. Tukaj i smo s cirkusom Vendromi že par ' tednov. Pri nas je tudi mlada ile-^ 1 klica, doma iz tega mesta. Zelo se je# veselila, da bode obhajala bo- > žične praznike pri svoji materi. Ali hočemo dekliei v starosti se-j demnajst let vzeti to za zlo? Včeraj jo konjar tepel njenega ko- : nja. ker ga ni hotel ubogati: iz • ■ gole usmilj-iiosti je deklica ko- 1 nja božala in 11111 dala sladkorja.! 1 Nato je pa postal konjar zelo hud " in jej je očital, da mu bo pokva-' j rila ves pouk. Zato je danes. ■ edini prosti dan v letu, zaprta in ■ joka po materi in božičnem drtf- • vesu. Xo, mater jej nemorem pre- ■ skrbeti, — zato pa naj ima vsaj 1 to drevesce — par svečk imam tudi že. v žepu." Med tem sta dospela do poslop-. ia- i } "Ali bode zadeva dolgo trajala?" ie vprašal gospod v kožuhu. 1 "Niti pet minut ne. On ima ključ. Postavil bode Lori drevo. "1 t "In potem?" "Potem pridem zopet k Vam!" j "Počakal t" bodem —" "Tukaj na.mrazu? Tako blizo j vode — ne. gospod — kako bi bi- j . lo, da greste z menoj v lilev —.' Pri meni je prijetno toplo in moj ,, konj je zelo pohleven — jaz sem. namreč konjski hlapec." Tujec je prikimal in oba sta vstotila. Velika vrata niso bila zaprta. Konj. Gappon, kateremu, -Ise je svetila koža, jima je zarez- *_trn_*_^_^ A ii- ^ £_ ?etal v pozdrav. Gospod se je vse-ieL Deček se je za par minut po-dovil, da pogleda za drevesom, takar se je kmalo ]>a zopet vruil. "Od samega veselja je jokala, iboga deklica!" Vsedel se je po-eg gospoda. "Ali nf prijetno to-ilo?" Potem je z dlanjo potolkel conja po hrbtu. "Živali so naj-mijša druščina, te ne lažejo in, ie nagajajo." "Kot kaže. nisi prijatelj ljudi — deček. — Kako se pa pišeš?" "Walter Sidney. Amerikanee iem. Moj oče je imel v Ameriki relike črede živine. Stanovali >1110 na veliki farmi v leseni ko-, "*i. namreč oče iu jaz. Če je bila I farma last očeta, ali je bil tam i samo uslužhen. ne vem. Ko sem j bil star deset let, mi je oče umrl I — potem so me pa poslali na j Nemško k sorodnikom, od kate-' rib sem kmalo utekel. Preozko j mi je bilo pri njih — vedno sem! si ž del čez morje — in to še danes želim." Dečko je nemo zrl predse in vprašal po kratkem molku: "Ali ste bili Vi kedaj v Ameriki?" Gospod v kožuhu je odkimal z glavo. "Potem me ne razumete." "Morebiti le." Deček je premišljeval. Tam v Ameriki imajo^ zaupanje v vsakega. če hoče le delati — in tukaj? Pri vsem tem pa nisem še prav na slabo naletel. Že dve leti se ukvarjam s konji — tega sem se že tam priučil, ali ne pridem nikamor naprej — in potem za- j devo z Lori — 110, ako mora člo- j vek kaj takega doživeti. "Glej-te, gospod", je nadaljeval s pri-'a-i--n.ni glasom, "naš konjar, ta lisica, ima znanje z gospo našega vodje, ali 011 lepo molči, ker potrebuje konjarja." Waller Sidney je stisnil pesti." "Ali bi se rad vrnil v Ameriko?" "Ce f * i imel kaj v-č kot golo kožo. ki mi pokriva kosti — še današnjo noč!" "I11 Lori?" Deček ni odgovoril — nemo je zrl v deske, kot da bi jih hote] prodreti z očmi. "Povedal ti bodem nekaj, Waller Sidney" — je rekel gospod kratko in odločno. "Pomagati ti hočem od tukaj in sicer zopet tja čez morje." !z listnice je potegnil pet višnjevih bankovcev. "Tu je pet sto mark." Deč -ic je odločno zmajal z glavo in nekiij nerazločno za mrmral. "Cuj me vendar. Ne podarim ti jih. čeravno mi ni dosti zanje. Zad.-vo hočeva skleniti čisto kup-čijskim potom. Posodim ti ta denar. recimo za deset let proti dvema odstotkoma obresti. Zaupam v te. da si bodes s tem denarjem pomagal in boš postal dober, s| reten mož. Dečko je debelo gledal gOSpO- da, "Zaupanje imate v me?" je d-ček vprašal. "A' me?" "Na vsak način!" "Ali ne veste, da bi drevo za Loro — ukral, če ne bi imel denarja "'' "Kljub temu." Gospod je iztrgal listek iz svojega žepnega zapisnika in napisni nanj nekaj besedi. "Tu je dolžno pismo — podpiši. Ali znaš brati mojo ime in moj naslov?" Deček je nemo prikimal. Tako je bil razburjen, da ni zamogel spregovoriti nobene besede. Potem je podpisal dolžno pismo in spravil bankovce. "Lepa hvala gospod in laitko noč — v treh mesecih bodete dobili poročilo od mene." "Ne,pred enim letom. Vzemi si dovolj časa." Tujec je podal dečku roko, ki je sprva bojazljivo, nato pa bolj krepko udaril nanjo. "Sedaj pa odpotujem", je rekel in gledal na uro v hlevu. ."Jutri zjutraj dospem v hreni en« ko luko. " % Oči so se mu zasvetile. "Kaj pa z Lori? Ali se nočeš posloviti od nje?" 1 Deček je odkimal s svojo črno-laso glavo. j "Ženskih solza ne potrebujem na potovanju; bode že kaj čula o meni!" j Te besede so bile na prvi pogled žaljive, a vendar odločile, zato se pa tujec tudi ni nasme . jal- | Prepričan je bil, da bode ime deček lepšo priliodnjost. Nemo je gledal za njim, ko jt kmalo potem izginil v temi m sveti večer. Sveti večer. Sveti večer je bil. V izbi sta bili mati 111 hči: Matii bolna in v postelji, hčerka poleg »je. j "Mati! Končala sem! Pa pogledam ven, če že gredo. Ampak,' mati, danes se vam svetijo oči!" Mati "se je nasmehnila prisiljeno. Pogledala je okoli, a nič je ni mikalo, ne Hanina praznična o-j bieka. ne 11 "eno delo. snažno, svit-lo orodje. Nikoli še 11 i imela takih praznikov kakor letos. Revščina je bila pritisnila na streho, bolezen na mater. Delala je, res je, a nič ni preveč za hčer: Enkrat mati. enkrat živeti. Čemu bi liana trpela zaradi matere ? Zakaj bi ne iskala, kjer lahko najde? Pa saj tudi druge matere delajo, a ne zadene jih bolezen. Denarja ni prejela od nikoder, pripraviti pa je bilo treba: pa saj drugi tudi ne zaslužijo, pripravljati pa jim je vendar treba; včeraj za sladkor in za kavo. zadnjič na virh. In tudi drugi imajo liane in treba jim je novih oblek ? Pa kaj bi j govorila nesmisel, božja volja je... liana je stopila pred kočo. Za-pal je bil sneg. Tam v plotovem kotu se je svetlikal novi sneg kakor čist kristal na rožmarinovem grmu. Skoro na višnjevo jo je vlekel. Na nebu je bilo svečano kakor v Hanini duši. Zdajci se je zasvetlikalo v rebri. Za trenotek je izginilo, pa se je zopet pokazalo. V lari je zazvonilo: Bingl, bom, bingl. bom... Takrat je vzdrhtel 1 Hanina duša. "Mati! Zvoni in že gredo..." liana je podprla mater, da je mogla sesti v postelji. Potem je prinesla kadilo in mati je počasi, slovesno pokadila. "Preveč sem ga nakupila, kaj ne. mati?" "Nič ne skrbi, še premalo, o-trok, saj nam ne gre tako slabo, kakor misliš..." Starka je legla. "Zdaj grem, mati! Saj sem o-blečena, mama ? Lepo je moje o-blaeilo. a predrago za nas, kaj. -mati?" . "Ni predrago, lahko bi bilo dražje..." in mati se je bolestno nasmehnila. "Sedaj pa pojdi in daj. da te prekrižam, kmalu bo čas." Hana je stopila k plotu. Jasno je bilo kakor v poletni noči in natanko šo se razločile sence. Prišli so sosedje in Hana se jim je pridružila. V fari je še vedno zvonilo, bingl, bom. bingl, bom... V njihovih srcih pa je bilo svečano. Sveti večer je bil. . . ' Telesni zdravnik ruske carice -v konkurzu. ' Iz Petrograda poročajo: Veliko senzacijo vzbuja fiuancitt-ni polom profesorja Otta, teles nega zdravnika carice. Ott jc Ravnatelj ginekologične univerzitetne klinike v Petrogradu ii eden -prvih avtoritet v svoji ^ stroki. Skupno z generalom ha ronom Moeller-Kakomelskijem jt i začel nevarno špekulirati z zem 1 ljišči, kar ga je uničilo. Pasiv: iznašajo več milijonov rubljev. IZ UBADA GL. TAJNIKA ZDR UZENIH DRUŠTEV SV BAK BABE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA Tem potom se naznanja, da Je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjen«, čK ai vsak Clan, oziroma članica, kateri Je zavarovan za $250.00 lahko povija u-smrtnlno do 1. januarja 1914 na $500.00: to velja tudi za one, ki eo te prestopili 46 leto Kdor teli povlSatl usmrtnno. naj se da preiskati pri zdravniku, proirj« Jn spričevalo naj se posije vrhovnemu zdravniku v potrditev Aeeament Je razviden Iz lestvice, ki Je razdeljena na $250.00 in na $500.00. Ivan Tslban, cl&vnl tajnik. Slovensko katoliško podp. društvo ^^^ swale- Barbara | j • E E xm 2ed1n]eno države Severne Amorlk«, Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Fennsyfokric. . | ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box 63S. Forest City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERXEL, Box 05 WlUock, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLlN, Box 492 Forest City -Pa. Blagajnik: MARTIN MUIIlC, Box 537, Forest City, Pa. ' NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZAJLAR, Box B47, Forest City, Pa.l I. nadzornik: IGNAC PODVASN1K, 4734 Hatfield St., Pittsburg, Pa. IL nadzornik: FRANK SUNK, 50'Mill St., Luzerne, Pa. * Ul. gadzornlk: ALOJZ TAVČAR, 253 Cor. N. — 3rd St., Rock Sprinjs. yyy« POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR. Box 40$, Witt, m. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral. Kane U. porotnik: ANDREJ SLAK. 7713 Issler St., Cleveland. Ohio VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. BELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TEL-BAN, P. O- Boa 707 T. Fc-re«; City. Pa. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Pozdrav sveti noči. —o- 0 sveta 110Č, li noč miru in sreče, i Kako po tebi srce hrepeni! Kako ves svet želi goreče. Obhajati najlepšo vseh noči I : Mladost nedolžna v cvetu te I s blaginje, Starost te siva komaj pričakuje. Ako pogleda gori v visočinc, j Zazre nad Betlchemom svetli žar; j Prizor zasveti v srcu globočine, 1 Da lepšega ni videti nikdar: Zbor angeljev nam mestom svetim plava ^ I11 v luči jasni se blesti nižava. Od neba doli zadoni v n iža ve V glasovih rajskomilih slavospev, In kot zv&nov pojočih tje v daljave. Razlega sladki se njegov odmev: "O slava Iiogu na višavah bodi, . ljudem 1 > f a dobre volje mir povsodi!" J Ti pesem nugeljska, pozdrav nebeški, ! Vso uoč mogočno doni v tihi sv< i ; \'aj čnje te vesoljni rod človeški, Milobc tvoje rajske v srcu vnet! ! Prihod Gospodov zopet nam obnovi. Vstvarjenje vse bogato blagoslovi ! j S teboj. o. pesem, dull n;ij tist i veje. Ki spremljal je Zveličaija prihod. Ter naj prodre do skrajne zeniske meje. Kjerkoli se neba razpenja svod: Ljuba vi duh. ki brata z bratom spravi. hi vse ljudi odvede k sn-e»crtA« 3ed<-f v ELY, MINNESOTA. H S Iivl 1 ■ " ORADNtKIi , • « PrM-*3r.ik IVAN GERM SOT Cherry Way or Bo* 17, Braddoafc, Pat l'odj>r>iMi k: IVAN PRIMOŽIČ. Evtleth, Minn., Bo* ML CHavnl tajr.lk: GEO. L. BROZICH. Ely Mina.. Bo* 424 t'omot ru tajnik; MIHAEL, MRaVXNKO, Omaha, Neb., 12S4 Bo. lit* St. BlaoJnlk: IVAN GOU2E. Ely, Minn.. Bo* l&fi. Caupoia: Al^OJS VIRAN'T Lormln. Oblo, 170« M. BfIk II I VRHOVNI ZDRAVNIK: I _ Dr. MARTIN J. TTMC, JoUst, III., »19 No Cfclra*« tl NADZORNIKU At.oja EOPTET.IC, BaUdo, Colo. B -x III. MIHa:;L KLOBCCHAK, Calumet," Mich., us — Ttb *L I'tTKH t*P£UAK, Kanaas City. Kana, 422 No. 4tb KX. PCROTNIKU TV AN KTRZTSNTK. *ar€la«, Bo» FRANK Oora, ChlaLolm Minn., Bo* 71». MAKTIN KOCHICVAK, Puablo, Colo., U1»Ell«r Ara. V»i de lal naj a« pobijajo na rlavneaa tajnika. v»e denarne rollljs.tr« j <•* n« (l»vn«-ta blagajnik« Jednota. Druft>«no rlaitlo: "GLAS NARODA". OV CE IZ STARE DOMOVINE. r- n i . • _______ KRANJSKO. Uicrla je na Kupi jui Kranju t a j• obe-ivatiju GOletni pos« -stnik Hribar. Mu/ je izvršil sa-. . pij;no-ti vs!"d slabih , , , s'jjjkih razmer, /t; uc, \.i Kak t ku se je po-I pri premikanju vlakov hran Potočnik. Padel ■ ✓ 'i■ iik ki ifii je gnal -i iov. Pri pailcu si je /.lote i; ■ ■ m,< r desno roko. i t nc. Dne 4. dec. je ukradel :,<\ tlela vt"; Fnehberger i/ »." I. 01 na O^i-skem nekemu go-i! . ; i v hoeevju 24 Iv dro-! : j • p o be "J|! I i l. Oilpeljiil se j-' »'•in dnji n \ akom proi i Ljub-l .iil« /e \ < Jrosupljem >o ua , It »vno obvestilo aretirali. \ 7a '« /tiikih je ukradel se tu -i lat p '.T ii i ku Franu Doli-i t u i, /aprlega hleva kostuma. I I r dan s> našli lie dale«"- od ie.it ko/o in ereva ukradenega • i run i. V Ntudorja pri l»o-;j -ki S "(j;) ji vasi j.- ukradel še . , uit-' g stilnieai*ki Mariji < >-; i. in';:a kienjeiie s.»be 80 virusa letina po Trški gori pri N , \m iio-sta je kvalitativno v/.-. . Tudi po množini bo letos p i i l :lk;i lunogo vee, nego je bil<> ; .eakovati. t'nje se, tla >•■ n i-.ri tuji vinski kupei raxgo-. •. • . «! i j. v i 11'» po Tin ki v in <. leoju /.e razprodano. To J.- man > t* par vliisiiili trgov-i v. I^iini'. je. «l;i je vina še mnogo. in -.icer prav ilobrega po primer«! aa /merni eeni. Štajersko V Selnici cb Muri v šentiljski / .s,, iji je umrl HOletni velepo-nik -Ihs'|> Nikl. Rajni je pri v 'I volitvah stal zvesto na sloven ki strani. V Ptbir:_u pri Mariboru je u-iurl It if. ni posestnik Anton lloli!. Iz Vianskega poročajo: Dne L-. nov. so našli v potoku na Lo--i mrtvega nekega Martina Fri-; k ivea i/ Mengša. Ker se ga je pre vee nale/el, je padel, si stri dvakrat nogo in potem zmrznil v ti i ir*aee plitvem potoku. Iz Gradca poroeajo: V vodo j« sk'n'il in itionil petinpolletni ko-eija/.ev sin Fran Brus v Gradcu ker ga je mati okarala. Iz Fale nad Mariborom poroča je Pri gradnji tukajšnje elek trične centrale se neprestano po navijajo nesreče. Dne dec. popoldne no st- ponesrečili kar štirje iicluvfi, ker se je pod te/.o mate lojalnega vlaka podrl del nekegii !■ senega ogrodja. Delavec Se ve: je obležal na mestu mrtev, dela vee Dominko j«* umrl na prevozi V bolnišnico in delavec Geratič > bolnišnici. Pogoste nesreee pri de lih v Fali bo krivo deloma pa« 1udi neprevidno vodstvo. Iz Žalca poročajo, da sta na padla pri Levcii dva delavca, p« menu Ramšak, zvečer kmeta I->i povška, ga vrgla n:i tla in mi preiskala žepe. K sreei ju je l>re gnal cestar Lukanc drugače bi s< 11 1.........— » Iz Gradca. Pnntigainska pivo-' vama je kupila l'ferschyjevo ]»':-vovarno v Ki*i*st^iifeJdu. Iz Ivlaribcra por.;-'*ajo, da ',*• po-Liod'io g 1 e d " "kujme nia ri borsko-j i_r:pa.Vke elektrarne ob Dravi j). ; Kelherj.'vem otoku sp»'-j -I tudi mnrihorski mestni svet. V krjit-ke'ri se !):> za eel o z delom. V Zrcčah pri Konjicah se ušla-1 novi s 1. jan. orožniška postaja.' PRIMORSKO. Etavka pekev je i/.bruhnila na; Reki. Stavka se ji* n?/.širila poj v-i tit mestu, vsled česar je zavladala jjomanjkanje kruhn. V neka-lei i! pekarnah pomaga vojaštvo. Al i r s.* tlozduj ni motil. Zcpei nova labka gimnazija. V; Tržiču, kji'i* ie naraslo pr»'biva!-| stvo \ zadnjih desetih letih od j •M/O) na skoro l'J.000. hočejo imetij Italijani svojo gimnazijo. V »•se sej ;:<• pogajanja z namestništvoni in nančnim ministrstvom, ki bndo iz[)«dlit bi/kotne ugodno. Občina] je |»rip:avljeiia /graditi poslopje J i j t je stavila tozadevno postavko' /c \ h-'ni proračun. < »tvoriti ho-•'.'■) ie,-iji!,> gimnazijo z obligat-niiit por.kom v nemščini, latinščini in 1'rancoščiui. 1'čni jezik naj bi bil italijanski. » Odpuzt inozcmškiii delavcev. V !;.dj»-delniei v Tržiču so odpustili /.. več tb-lii ve.'v iz Italije. Zadnjo j paitijo regnicnlov bodo odpustili te dni. Dbeucn^ z reguie »li bodo dpn-tili tudi vse druge iuozem-ke delil \ ce. e» š. i!,i s«' ne bo 1110- ;•> e:. dii nastopa vodstvo samo proti Italijanom. Tega pa ilalijti-ni in eniei ne verjamejo posrb-11v!.'de Angležev, ker st.i ravna-t lj in slavbni ravnatelj Angleža. S pasjim fcicem. P'imerno j-1 ,;;/.noval sin poštnega ravnatelja Pattay a, ki je dr/avni uradnik, s''ojegii nasprotnika, urednika kr->eanskn-soeijaliicga listii "<'orri- • e Adiiatieo". Milosta ki iuu je • čital v listu nepoštenost. Počakal -;i je ilii trgu. vprašal ga je» z;i hue in ko mu je tit odgovoril, da je pravi, ga je udaril dvakrat s pasjim bičem čez obr.iz. Predno m' je Milost zavedel in poklical policijo, je maščevalec svoje časti izginil. Spcmemk ponesrečenemu avia-tiku poročniku Aristidu Petroviču so odkrili v Vel. Rojah, kjer je vojaško ve/bal išče in postaja z.i /rakoplovce. Ntsicca na kclcdvcru. Dne 2f). nov. popoldne je trčil na kolodvo- • u \ Korminu poštni vlak v neko lokomotivo. Da se ni pripetila veliki! nesreča, se je zahvaliti strojevodji vlaka. Materijalna škoda je precej velika. i Ncve vcjašnicc rastejo zadnji _čas v Avstriji, posebno na jugu. kot gobe. Lov.-ki bataljon št. 20 v Tižiču ima svojo kolesarsko stotnijo. Zii to stotnijo bo zgradila sedaj občina novo vojašnico. Pcncirtčcn pamik. Iz Pulja poročit jo. da je nasedel na pečine • parnik "Petka", btst dubrovni-ške jiarobrodne družbe. Parnik je zelo poškodovan in ni gotovo. <'••■ ga bo mogoče rešiti. Nesreča. V ladjedelnici družbe • "Danubius" na Reki se je. ko si sestavljaj dvigaluik pri zgradbi • vo nih ladij, zgodila velika nesre-» č.-i. Ogrodje se je namreč porušilo in š-.-st delavcev podsulo. En delavec je bil takoj mrtev, pet jih - je nevarno ranjenih in ko so jih • prepeljali, v bolnišnico, je eden ^MttfiiU&mMMšUt Igri. Krivda leži na slabi konstmk-eij: ^ ogrodja. Tatvina. V turškem salonu v rotti na Reki je zaspal neki ! i v;«i! Zid ani. K > se i,- mož zbu-' j dii. je hi! sam. zapazil pa je. da1 i mu-j bil med sjianjf m e d rez an j žep. v kaf.-rem je imel deiui.-nie > ' z -J.">0 K i PCEkusen umer m samemor. V ! Opatiji je us-.i-.dil 2fJletni !:otelski I uslužbenec I. P.eek svojo ljubico.: "1« hišno Weinder:evo. lii- I ši;i0 ra3iil na b vi rami. njemu' ' na je k:'ov;];i prebila eetrto rebro. , Obesil s je v t »pa! iji i:" :: i Anton Cruee i/. Rakoka. Siu/il .]>■ pri Ig. Kriicknerju kot kočijaž in je bil hud alkoholik. Tržaški tihcrr.pci. Pi-ed ki-at-kun ^lii" perečali. da so aretirali , \ Trstu zaradi tihotapstva s sn-' hanriom iinaie-nega višjega straznega pii/nika D;il Zotiii in laške-ga i ;.">vea (-^uattiieinija. V skla-1 ilišeu <^uat: acini jeveni s:> dobili pr e; j saharina en /ah »j saharina i1;'. zaplenili j>ri izhodu iz proste lake. Ar litan j. bil \ ; !; . ki-ifUtan r -ke la-r,- jadrniee. I rc- i i-kav.. ,;e d icuai.i. tla > je vršilo - tiludap>t\o . veliki m,-n. V' Qi.-at- • »taeuiijevi sk'adiš"u v prosti lu- 1 | ki so našli v zidu še 04 kg. v e-j nem njegovih skrivnih .'k I a lišč v •■ s'ar< ni n».est u ]>;i j-^ sah.«rina. - i Ar< tirali o tudi še enega finanč-negii stražnika, ki j - p...dw:rjd ;i-hetapstvo. Zad'-v;i vzbuja v Trstu preeej ] (iZoni;-st i, ker j,. n-itta-, t-ini znan in odličen kan::>ras. Tur slii dcfravdr.nt. Parnik "!a:ura" je ]uijxdjal iz Aineiike: v Trst Turka Huseina Atmia, i:i je poneveril v ('t; rigradu ria po-; -1 i 200 tu:Ških iV.n'av in p:.-beg-'•ii! v Ameriko. Aonia so na zalite-1 ' vo turške vlad ' pr peljali v Cyri-i grad. I K0R03K0. Umii je v Lo.ah župnik Jak b Ktallič, duliovni svetov, lee. Rolen je bil L'>. apiila 1 L v ;-luinjali je našel J 'r.; Piatiua m i v: ' a svojega lu .•■ >a j i vami lirati:::i katerega so pogre-| I š:di že ■;d 2">. Zdravniki i dognali, da je umri mož vsle ii ___ _ _ _ : i ] še i m -..»jo ženo »il/LIdr) ( ViN-l SKI rojena ^latijaši' v vasi! liregane na IlrvaP kem. Odš:.-. j- od doma v sredi meseca sap-; ' tembra in ker š" do danes ne j vem. k e se nahaja,- za. » jo pro- i sim, da se vrne k m "ni. t e j>a ■ kilo izmed rojakov ve, kje je, ! naj mi naznani njen naslov, daj1 pridem po:,jo. — Martin t'vi'i-j ski, no 12 Carry Ave., X. K., j Cleveland, O. ' 20-27—12; Iščem svojega brsitranca JANK-' ZA SLATINŠEK. Doma je iz ! Nazareta j-ri Mozirju na Spod-j J lijem Štajerskem. Pred enim i letom se je nahajal v Mirmesoti in sedaj ne vcin,-k;e j-*. Prosim! cenjene rojake, če kdo ve za' ^jegov naslov, da mi g;i nazna-! ni ali n;.j se pii sam javi. z;s J kar nu bodem zelo hvaležen:! poročati mu imam več važnosti \v. f.tarega kraja. — Jacob Sla-; tin.šek. Key I'oO, ^heboygan. | V; is. ' i K AG GOSPODAR, - edini slovenski magaziu v Arne - riki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto same. j i il.00. Prinaša podučne članke j . gospodarstvo, gospodinjstvo le ; )j pe povesti. razpra\e o naših gi > ban iih in zanimivosti iz celega - sveta. Tcšlji denar na: Naš Gospodar, 2G16 S. Lawndale Avenue, •1 (10-8 v 2 d't_Chicago. Ill i KOLEDAR J "GUS NARODA" za leto 1914 v je izžel; oskrbljen je z lepimi sli-,i kami in dobrimi spisi ter za jedno i tiskano polo obširnejši. Velja s J pošto vred 30c. Dobiti je pri: I, i SLOVENIC PUBLISHING CO., ; Ii 82 Cortlandt St., New York City. Ii ali v podružnici ti FRANK SAKSER, >. 6104 SL Clair A^ n Rad bi zvedel, kje s, m m j: JO-SiP OPiREZA. Dema je ;. vas: O'oren je !..e/eee. Pn -l ni-kaj eaes' ei se na i i e I v \Y inl • i. Min;;. Pre.-1'M ei-rjene roj:ike. če kdo m. k;> S" nahaja, da m" j;:* i- ; ' i i • i"' >-•■ ogi: '. ; kar mu bod'- ti ^ v;:leži t. Z.i : e -: oje - i ;; e ■ _ • • e .-. rie : •) o njem, ker je izvan-redno dobro urejen in se je bati. i i a bode po. el. S s;:ijŠ1 ovanjen; S'-;ve:.' • Pa' lishins Co. NASNAKILO. < .:::!■ n; iliu Iva sv. liar •:. *e št. i"!! v L.-ad . lile. ('oi • jiaziuinja. u: j bilo mlenjeuo na redni me-'eei seji dne !•'!. decern bra, da se •e . i v na prej o!>d-:av;,' • meseene - v dvorani 210 Yv. Chestnut s t.. m sit- .*r kakor objča ju«) vs;i-:ega 1-5. dne v me,icu točno ob . uri zvečer. Cbme se po. Iva. da ■e ledn-jc udeležujejo niesečuii, ;ej. • Z brat -p- y,[i a v -m 1'a.el .•!;;;;•... tajnik. j in "VGLTURNrV', reče:;Ih r.a visekem morju. \ t'';, li< ,:i kuj z se op!su.;e je sno vse gr-e/n • j : e e ozn: '--.•-mli parnik .v. k nji v a vs-'buje tudi 2 4 slik. Zanimiv- „•. vse ie-ga I < V na s p.r.š; !•>;;.> :;:--. ]\- >e naroči -J i/t i ■ skupaj, jih dob- z:i sdJiO. Naročila je- n.r' .1 i na: Otto Per-I«r, 412 E 7 -1 h St.. N- v • .rk. N. V. 20-12 vi :■ jg>___.T,__A_f._ A__A _frn _ ti, _^ tl hi ft f r A i a je i: -i' <-• \ ■ i y , « i i V fe£ o- w--I- li.iit L - — ; l Knjige so sledeče: 1. Koledar za leto Ji>14 2. Pravljice '3. Zgodovina fciovr-.nskega na roda. i. V tem znamenja -ooš zrnarral ; 5 Mlada Breda. 6. Sorislava. Fo^^stjiz davnib' dni. j Vseli knjig pošiljamo j poštnino presto zr. »1.30. SLOVSNIC PUBLISHING CO., | 82 CortlandtSt.. New York. NY | * ^ 1» i. W-—4 : PRVA HRVASrO-SLOVEKSKA TOVARNA TAMB03!G'v Aig'fiiKi i p-tror en se vsea. j SI ••»• t f, -liilll teli, I b:tra kirn /.bo-em. ; k>iV«.r t r. i p -.... j mezmkom, ki Iju \ bij ta-t;£ me. \ | t'-j tov -rni se izrie | In *■•» 1^'i.b i»e jtr j najnovejšem 8*3ie-tti - in anjpopoln*-;- j »ih umttaiskih načrt.K. 1 ■•raš Ilf 9-» v. bi-s-.'i in v?akov»st ?iim rož.imi. Velika zatopi vsake. r.- x :VA; p.odjo-edse-.lnik Ivan '^■'l n : L ta j* i k Jusip Kiistelie, •">."»: ii. tajnik Marko IVtrie: 1 -rajnik- .i.»si;, V celae. 1 IS Som h St.: ;:a -topnik Mat. Sober, ' 1 s ?:--:uth s; a t..- St.; zapisnikar ; • t;> ' - -ee. ; i:a•: k-iniški otibor: Ivan Nu-in i-'-a'5 P.nižan; zastavonoša 'i ar. in Srd ar; maršal Mat. Šo-■; vra.rar 1 van S-Jar. '-•« : nt opozarjam vse člane, in ' ■ H s 1 n,-,; aj.tj.) k vi u M array, k; i ■ .j redno p ho n jejo svoje dru-- o -, j i.'1 sp-e vk", drugače so bole ž 1 • s o: i postopalo strogo po ravilih. /i b..-. 1 - kin: pozdravom • lo.-;. Kastelic. tajnik. *J2-2:J- 12 % ' l 1 iš- - m sV,»-',-• 1 -jail i '«• - Tni-'A \*A K! 1,1' ' . .iVHUA PAN TAJI! in f/ AMlKf.A LKXAS1. V.s i soj Ooma i Preziilii jut Hrvaškem! j .ob k : j».;jski le.e ji. ( kdo izmeti ; i"- kov ve z; 1 njih naslov, naj* n. g:t naznajii. za kar bom ZeV hvale/.« u. — < ieo; go Ožbolt 1 St- te Hospital, i J; tie Kne!:. Ark. " (23-26—12) j . ii'-ent ^vejea mora, ki biva 11-?-! kjje v !'• -:: e-k Columblji. Jaz se sedaj nr.bnjam v P.rooklvnu. 0e, hoč«š priti semkaj, lahko dobiš d< :o i:: bar? 01 I rja. Moj na-1 slov je: ilarv j\.:' Y, ]3G Noll. St.. Brooklyn, X. Y. HcJ? ia -IbgSL Družinskih in Blsznikovih * k »: & V 'i "t ii A. Tr:. ... o. i zi kto 1314. 1 Iztss stane . . . I(-c. 50 izlisov si<.ne .. $2.7? : 100 iztl-:-..>\ slant . £5.0; C-. -ne Blaznilo - ee nrat ike so iste. Y ::a! ri: tor iv-vifr'« i - r # c i» dap. • " J4 l-.it ? jUO. - i x , O/V-M- tVi . S2 Cut i .mit St., iVv. lark 4104 v. CJ'flir Ave..*?-.1 r C.U -eh^. »". j 1 o šve.jega brata JO S T PA t-M HI K i.. Doma je iz Brezja na 1> ienjskem. Pred enim letom ■■■ je nahajal v l«a Salo', 111. : -'"- e ■•• njene rojake, če kdo v ■ .-n njegov naslov, naj ga mi a vi, ;; 1 i naj se pa sam oglasi.— ioichee! Frigel, 104t) K. 61. St., < 'le ve I and, O. (20-23—12). OGLAS. •■ -o, rojakom priporočam nvoja H" Al" A V NA VINA iz Ba;ibolj53^a grozdja. a r: :«ko ru.i-o"'e vino po 4'Je gul., aie.Ks« belo vino po 4oc gal. ill oi.: 1 - js« .staro belo vuio po 50%JiMXJ lil —- ^ ^"pi/p f WfQ se t:aj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini tn jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOV2L DENARJE; vtem ozira je najboljše, da se obrnejo v matermeiii iezlku na podpisanega, kateri vse tiitro in tccno odredi, i : : r - Prank S at k s © r 82 Cortlandt Street, New York, R Y. S104- ST, CLAIR AVENUE, M. E,, CLEVELAND, O. i villi«' El l I i b«i f---—""J -- - -; e|n }»ii vprašati za strašni svet. — Šla sem torej i/, hiše svojega gospoda rja. Namenila sem se izvršiti tisti grozni nasvet. Ali n DUKTOBli DtrektortJ obstoji la Jodnega hi opnlka od Ti«k fllorenaklk »odporni* or— nI—rlj, od na >lot«n«fclh llitov in od neb M.moatoJnU> druiUT, Mm. nuMk«, kaJUlH Is tn draco na obrnite na tujnikm: Frank KrO. Ml« LawnSala Ave.. Chleaa«. III. m danama potUJatvo potUjaJU aa to naalov. Narod ki na akrU na avoje rm, nima prostora med elvlllaovanlnal naraS«. Clovak ki na podpira narodnih navodov, nI vreden aln nvojegm narod«. •pomlnjafta M ok mk prlllkafe Slovenskega SavottlSa. Morete si misliti in predstavljati moj strah in moj obup, ko sem poslušala ta grozen pomenek. Dve uri potem pride Serafina v mojo sobo pome rekoč: "Gospod ž»di govoriti z Vami. Večjo srečo imate, kakor jo pa zaslužite. Pojdite iloli! Zelo st? prepadeni in bledi. Kar Vam pove. Vam poživi kri.' (Dalje prihodnjič.) ZA SAMO 1 DOLAR DOBI FATE "GLAS NARODA" SKO ZI 4 MESEC® VSAK DAN NAZNANILO. Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da je Mr. LOUIS VESSEL naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to ve-, ljavna potrdila. On nas zastopa j v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo, j V zalogi ima pratike in Sloven-, sko-amerikanski koledar za leto | 1914. S spoštovanjem Upravn. "Glasa Naroda". NA ZNANJE. Rojakom v Ohio naznanjamo, da ' jih obišče naš novi potnik Mr. FRANK KOVAČlC, ki je zaBtopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Na roda", kakor tudi druga naročila. Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio, in okolici. Vedno, in povsodi so Sli naSi ro jaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo uver jeni, da bode tudi novemu potni ku na prvem potovanju tako. Ro jaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo. Rlovoni* PnWinliiiif r<« XW V»Hk«taloga vina »n žgan»a, A/^ Marija drill ^^^Bjj^BL h«dk vjas p«..............fOc. fallen ^^m^Hp Crrs vlns ps.............Ne, Drsalk 4 fslsns ts......j.............HLN Brtojme 13 aUklsaic u...............$1X0« 4 gnL fnodtsk) ta.................«UM s sMlno BusCbs as pri pora Ca ▼ MARIJA QRILUf 03O8 At* Clair Avs^ N. B., Clavsland. O Novi parnik na dva'vijaka "Mabth v Washington", lRegularna|vožnja med NcwiY rk)ir, frstorr j a Reko. Ceni vožub^lj8tkov| z h w Yorkt^u IiL razred so'do: V«i spodaj navedeni novi paro- brodi na dva vijaka imajo iKoiA ..........$36.06 brezžični brzojav LJUBLJANE ---------------$37.18 ALICE, LAURA, REKE .......... .... M « . . .x- c«rc^r.wwr^.^®^ $36.— MARTHA WASHINGTON, ZAGREBA ..............$37.08 ARGENTINA, KARLOVCA .......................« . ^------. $37^» OCEANIA, Za Martta Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 vei. KAISER FRANZ JOSEF L n. RAZRED do: TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef t $65.00, drugi $50.00 do $65.00. iPtalpt Brat ft Gm* Gm* Ammrim a WmUbk« str^ mew you*. Avstro-Amerikanska crta '.(preje bratje Cosulich) Hajpripravnejša in najcenejša perobredna čila za^Slovence le Hrvate. HARMONIKE oodiai kakorfnekoll vrata isdelnjam In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo lane. *Ijivo vb*kdo polije, ker icm že nad 1« let tukaj vtem poala in sedaj v svoj en •aatnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vee drape harmonike ter rafinnam po deln kakorino kdo sahtava Ores nadaljnih vpraianj.- JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cleveland, O. 431 parnikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. Največja p a rob rodna dražba na sveto. Regularna, direktna, potniška in ekE-presna proga med: NEW TORKOM in HAMBURGOM. BOSTONOM in HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 in HAMBURGOM. BALTIMOREM in HAMBURGOM; oskrbljena z najveCjim parniknm nagVetn "I IVI PERATOR", 919 čevljev dolp, 50,0(.(0 ton. in s velikimi poznanimi parni ki: KaiMria Aa*. Victoria, America, President Lincoln, Preaideat Grant, Cleveland, Cincinnati Patricia, Pretoria, Peaaaylvania, Graf Waldertee, Priaz Adalbert, Prim Oakar, Bosnia, Salamanca, Arcadia in Barcelona. Najboljši ugodnosti v medkrovju in tretjem raeredu. NIZKE CENE. Ii vrstna postrežba za potnike. Za vee podrobnosti obrnite se ca Hamburg-Americas List. 41 Broadway, New York City sli lokalne axente. mr TAJfcNO ZA VIAUSA SLOVENCA) im Vsak potcik, kteri potuje skoxJ >.Tew York hoditi v stari kraj ali »a iz i tare ga kraja saj obiižs °mvi 8I.OVXXSKO-UTATSM1 M OT EL AUODlT BACK, i45 Washington St, Now lovk, Corner Gadar Bi Na razpolaffo se redna Uifo sobs in dobra domala krama pa aizkik eenak. Pozor, rojalcl I / WUblnartoaa Kfi V . A tLJ^LŠT it-vtIko' ktn- I -Ko* ^fei »o rib h IP J-TJ*- orara (n k«. ^A1mq tlnkta- laa. kcJtorS-»čae . , "a- r i^od'kt ta ra »^k.^. ii tt tk.1 | tati«raaotc- "0 pop jt»o - a u. ,t lun. —» Iwmh.ii '« ita««o teko a»aim v«, tadnib a raaut brki km pems. taitajo. Rrmmntlarm « t okab ooaah la krlitttfc w 8 daafc napolnoaia aa dravto.kasdaoe«aa tearavlea. potna atm» ta caa-Wtooma od. t »aijc. D* la to mnolsp MttBi isn. riiita ps eoata kataraaapoiltam HltdD, JAKOB VAHClC "GLAS NAROD A*' JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE >R2. NAROČITE SE NANJ. RED STAR LINE. IPlovttba med^ew Torkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov ž brzoparniki na dva vijaka. i t ^ OBLA3ni K Ji cieoivuuni UJ04 Ion m : | J m U.7M ton WmLAMD - k TiDIlLil« It.TWton 1B.61T ioa ~ o LAFLAJTD 13 «U tea, Kratka In niokaa 90% aa »ctmik« t ArstrQa, ei Cgnl«, »enako, Hrvatsko, is Galicijo, kajti ms ž Antwerp** In iMsn^ ranimi deželami js dvojna direktna železniška sjssa. Poasbno se Is skrbi za ndobaost potnikov medkrorfa, TrsfS -aared obstoji od malih kabim za 3, 4, • i» 8 potmikor. Eft aadaljns informacije, eens in rožne listks obrnit! M j« UP RED STAR LINE ti^ESfij^ S. E. car. La Safe S Madiaaa Sta. JSJ Straat , ^mCAGO lU. M State S treat. UM F* Street. N. W. _ ..__" , BOSTON. M^S. WA5HINGT0WN, D.t. SAfi F^SciSCO^CAU NEWORmTMS5^ S^dsW ROJAKI, NAROCAJT« 81 NA "GLAfl NABODA". NAJ. ygČJ7 IN NAJCENEJŠI DNBVKIK_ C0MPAGNIE GENERALE TRANSATL ANTIQUE. Francoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. ^o^lnl hlktiprea parnilti «ui IA PROVEWCF" 'LA SAVOIE" '»LA LORRAINE" "FRANCE" aa «v* vUnfea aa In vtjac* eativcrljUte