gospodarske, obrtniške narodne Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei j emane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr« Ljubljani v sredo 4. oktobra 1871. O b s e g : Liebigove misli o bolezni sviloprejk. (Dal. in kon.) Nektere misli o naših šolskih zadevah. (Dalje.) Vrtnarska skušnja: Kdaj je mokovnica bolja kakor beli trn? deželnih zborov. Dopisi. Novičar. Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.) Iz Gospodarske stvari. Liebigove misli o bolezni sviloprejk. (Dalje in konec.) poljedelci njive gnojijo, in mar nobeni del ne dospe do na široko razširjenih korenin murbe? Gotovo dovelj. Prof. pl. Liebig opira vse dokaze na kemično pre-iskavo murbovega perja, ktero je dobil iz Turkeštana, in ktero je imelo v sebi 3*38 do 404 (%) gnjilca. Ori- Mnogo dokazov je Blab ega krm ljenja ; da telesna bolezen izvira iz ginalen je njegov dokaz: „Perje iz Turkeštana ima prav dovoljno množico gnjilca v sebi; da reji sviloprejk za- Prav je, da se preiskuj m svilodno z mikro m da se potem zavrže že bolno seme; vendar skopom vzrok se s tem še popolnoma ne zvé. Treba bi bilo tedaj, soli, apno, fosforne kisline, in kako po njih tekne mur dosteva, dokaže to, da je v Turkeštanu bolezen sviloprejk tako neznana kakor na Kitajskem in Japanskem". Mi pa dokažemo lahko prav določno da 4JJ.A j;« uuttMíiwiuv Jidiinv jpx c* v uvivvuw , ua ne 1C V Turkeštanu, ampak tudi na Kitajskem in Japanskem traja že več let bolezen sviloprejk, in da se od leta do leta množi in širi: to mu dokažemo sè žalostnimi v da bi preiskavali, kakošen vpliv imajo kalj bovo drevo Evropeiski svilorej se murbovega perja; on le toliko skrbi, da ga dobi dostoj množino , kolikor mogoče po prav nizki ceni, in nikdar mu ni skrb za to, da bi lastnost perja zboljšal z gnojenjem murbovih dre ves. Ako bo hotel svilorej ec to malo ozira na lastnosti skušnjami naših svilorejcev, ki z originalnim semenom sviloprejk iz ondotnih pokrajin od leta do leta manjši vspeh dobivajo; to tudi dokažemo z mikroskopičnim preiskavanjem dotičnega svilođnega semena; in Če vse obrtnijo nadalje vati ki iz sladkorne y ___ _ to ne zadostuje, bode gotovo vsaj to velevažen dokaz moral bo enako storiti kakor oni, da Je Japanska vlada sklenila izvaževanje svilođnega semena omejiti, ter s tem upa, slabim okoliščinam pese izdelujejo sladkor, ker tudi oni so v prvem času dobivali peso od kmetov, zdaj pa sami sadijo peso na dobro pognojene njive, ker navadni malo ali celó nič ne gnojé, pomanjklj domače sviloreje pripomoči. Kar pa imamo o kemiČnej zložbi murbovega perja kmetje jej vost gnojivne moči pa stori, da ima omeniti, objavimo to y da ima ravno murbovo perje korj v sebi novejšem času se přikazuj pesa malo slad- na Japanskem in Kitajskem malo, celó malo množino gnjilca. Dr. Reichenbach je preiskaval prav vestno neka bolezen mur- Perje iz Brešije, in našel je, da ima več gnjilca v sebi bovega drevesa, koja utegne imeti prav hude nasledke nego ono iz Japanskega, in vendar le ubogi Breščani V južnem Tirolskem se je prikazal vedno širi. Kakor hitro ta bolezen murbovo drevo na- bolezen, ki se ®e vedno brezvspešno čakajo na pomoč od množine pade, ono ne le umrje, ampak vkuži tudi vse sosedne. Bolezen napade najprvo korenine, in z drobnogledom Ogerskem Staremgradu je prof. Moser izvršil natančno preiskavanje murbovega perja ondotnega kraja, se spoznava, da je ta bolezen neka prav tanka pie njeva gobica itd. Tej stvari odgovorimo mi tako-le : Dokaže se lahko, da je v spisih dotičnih 1864 in je v njem našel 4*7 (%) gnjilca. Na ces. kralj. poskuševališču Goriškem se je preiskavalo sedem po-skušinj in našle so se v murbovem perji sledeče množine gnjilca: 4-6 (%) skor edini vzrok gnjilca bolezni navedena pomanjkljivost 5-15 («/„I 5'8 (%) 5-09 (»/„) 5-1 (%)• 5-3 (%) - 4-99 (%) pa v t perji, ktero se sviloprejkam poklada, da je adnjem spisu slaba zložba redivnih obstoj nib delov perja navedena le kot eden mnogih vzrokov, ki je bolezni sviloprejk kriv; dokazano je, da pl. Liebig da pri teoriji ne pozná nobene praktične velj m In kdo ne zna, da ravno pri nas na Goriškem huda bolezen sviloprejk že dolgo časa razsaja, čeravno ima naše murbovo perje več gnjilca nego ono iz Japanskega. Ko bi Liebig v splošnjem priporočal, da bi svilo- najrazličnejše stvari skupaj meša y kakor to vidimo iz rej°i skrbeli za zdravo in krepko hrano, koja bi bol- tega > da njemu je vse eno reči : bolezen ali pa bolezen murbe; to mu î loprejk nim sviloprejkam bila v pomoč, potem bi se smeli nje je vse eno i govi spisi ceniti. Dokazati pa moremo tudi to, da je Liebigova misel y namreč misli in trdi, da se mur popolnoma kriva; bovemu drevju v naših pokrajinah nikdar in nikakor ne streže Kj kako je to resnica? Mar ni bolezen iloprejk tudi v tistih deželah, v kterih se murbam toliko streže in gnoji, in mar ne dobiva murba ravno v našej deželi vedno precej gnojnih moči ) s tem j da Saj je v goriškem časopisu že dovelj jasno bilo pisano, da krepka hrana more življenje bolehnega organizma zdatno podaljšati, in ravno v tem oziru je gotovo, da bode od dveh bolehnih organizmov dalje časa živelo ono, ktero dobiva krepkejšo hrano. Tedaj bode tista bolna sviloprejka dalje časa ži-vela, ktera bode dobivala krepko perje, nasprotno pa bode bolna sviloprejka, kteri se krmi le slabo perje, kmalu onemogla in vsahnila. Vendar pa moremo opom-niti, da zarad boljše in krepkejše krme se ne zmanjša število kužnih telesec v sviloprejki; le toliko je, da ima sviloprejka s tem, da dobiva krepko hrano , tudi čvrsto moč življenja in se lahko protistavlja večemu vplivu teh telesec, in ker je menjava redivnih tvarin v organizmu jako živahna, zato se nj ej kmalu to na-domesti, kar kužna telesca, ki so v organizmu kakor prisiljenci vgnjezdena, povžijejo in porabijo. Nemogoče je toraj iskati vzroka te bolezni v perji, sploh v hrani; to pa tudi raznotere skušnje spričujejo, vsled kterih je razvidljivo, da kakovost perja nima na-ravnost na to bolezen nikakega vpliva. Ako bi bila pomanjkljivost vzrok te bolezni, bi se sililo zopet to vprašanje, zakaj da imajo izmeti bolnih sviloprejk, ktere so ravno tisto perje vživale, kakor zdrave, vedno več gnjilca v sebi nego oni od zdravih. Narava vedno skrbi, da vsaktere nerednosti zopet popravi, — v tem slučaj i pa bi ravno nasprotno ravnala. Tu smo do sedaj govorili vedno le o bolezni tako imenovanih ,,teles", čeravno vsi znamo, da je še neka bolezen sviloprejk, to je zaspanost. Gosp. Liebig od te bolezni nič ne vé, in pripisuje vzrok nesreče v sviloreji edino le bolezni telesec. Mi sklenemo ta članek s tem, da iskreno pripo-ročamo vsem svilorejcem, da ne zanemarjajo reje mur-bovega drevja, ker zdrava in krepka hrana bode vedno bolehnim sviloprejkam zdatna pomoč, da prestanejo vi-harne napade. Saj je krepka hrana tudi člověku, ki je přestal hudo bolezen, najzdatnejša pomoč, da se pokrepčá. Najprvo pa nam ostane vzrok bolezni vničiti, to pa dosežemo le z mikroskopom, ki nam bode pokazal bolne metulje, od kterih imamo pričakovati le bolnega zaroda, te bomo tedaj ločili in odstranili. Mikroskop nam bode pripomogel nesrečno bolezen sviloprejk vničiti, nikdar pa ne perje, ki ima več gnjilca v sebi, kakor misli Liebig, ki edino le v perji vzroka te bolezni išče. Po 9« G. L." Vrtnarska skušnj a. * Kdaj je mokovnica bolja kakor beli trn ? Po tri-ietnej skušnji sem se do dobrega prepričal, da h ruše vi cepiči prav čvrsto rastejo na mokovničnej podlagi; da je tedaj mokovnica (Crataegus aria, Mehlbeer-baum) za velika drevesa boljša podlaga mimo belega trnja, kajti ta v rasti zastaja proti hruški na debelost, mokovnica pa, ki ima močán sok in močno deblo delà, se hruški primerno redi. Mokovnične jagode ubožni meljejo za kruhovo moko; morda toraj tudi hrušev sad na tej podlagi ne bode preslab. To bode pokazala příhodnost, ako ni še skušeno drugod. Lovro Mencinger Golski. bolske stvari, Nektere misli o naših šolskih zadevah. Spisal Janez Bile. (Dalje.) . III. UčiteIj, organist in cerkovnik. Kako so se pač te tri službe v eni osebi zedinile? Pa ne le pri nas, ampak tudi po drugih deželah ; in ne le par let, ampak zmerom so bile združene. Komu niso znane besede nemškega pesnika, ki se nikakor ž njimi ni hotel posmehovati ljudskim učiteljem: „Organist, Scbullehrer zugleich, und ehrsamer Kiister". Vsa- kdo lahko sprevidi, da je bilo to trojno opravilo iz ekonomičnega obzira v osebi učiteljevi združeno. Soseska je potřebovala organista, cerkovnika in učitelja, pa vse tri dobro plačevati, da bi vsak za-se dobro ži-veti mogel, temu manjše soseske nikakor niso bile kos. Učiteljem je bil pa s tem prihodek mnogo zboljšan. Poznam učitelja, ki ima komaj toliko plače, da kot učitelj še tri mesece životariti ne more; s plačo org-larja in cerkovnika pa prav dobro izhaja. Da je za učitelja cerkveno petje ali orglanje sramotno, to si upa le kdo iz glasovitega Dittes-a šole trditi. Da je pa služba organista veljavi in do-bodkom učenika koristna, tega bi te mogel, dragi bralec, gosp. Jereb, učitelj v Knežaku na Pivki, prepričati. Fama cerkev ni imela orgelj, in učitelj je bil pri trdih in surovih gozdarskih kmetih zaničevan, skoraj bi rekel, sovražen. Novi fajmošter napravi nove orgle. Ko prvikrat zadonijo, vse začuđeno orglarja pogleduje, češ, kdo je vedel, da v našem učeniku tak mojster tiči! In potem je bil le en glas po soseski: to je možak naš učenik; pokazali bomo pri beri, da ga spoštujemo. Tako misli priprost kmet, pa ravno pri njem je treba ljubezen in spoštovanje do učenika povzdigniti, če hočemo, da se med ljudstvom ljubezen do šol in omike vedno bolj razširja. Vse drugače mislijo in govorijo učitelji nove dobe o službi cerkovnika. „To je sramotno, cerkovniki no-čemo več biti!" — so kričali nekteri pri nekem uči-teljskem zboru. „Dobro! pa prihodke cerkovnikove bi vendar radi še ohranili", — jih je zavrnil predsednik. Taki gospodje „učitelji-cerkovniki" pogostoma ne pre-mislijo, da z „mežnarijo" oni druzega opravila nimajo, kakor to, da jeseni bero pobirajo. Oni ne zvonijo, oni ne pometajo cerkve, oni sveč ne prižigajo, da, še mašnih oblačil, dasiravno v žagradu stojijo, se ne do-taknejo ne; to vse opravlja njihov hlapec ali najemnik, kterega pogostoma pičlo plačajo, sami pa bero in štolo pobirajo. Ni tedaj čuda, da se duhovni mnogokrat pritožujejo, da tako slabo plačani sluga tudi slabo svojo službo opravlja, vendar vse to pregledajo in potrpijo, da je le stan učiteljev boljši in se stroški soseskini zmanjšajo. Omenil sem to le zato, da pokažem, ali je vpitje: „preč s cerkovništvom !" res tako opravičeno. Pri vsem tem pa, da je učitelj „Organist, Schullehrer zugleich und ehrsamer Kiister", je njegova plača picla, in nikakor ni primerna težavni in imenitni službi njegovi. Veliko se je že o tem govorilo in pisalo — pa učitelji so zmirom pri starem. V notranj ski Bistrici ima hlapec na žagi hrano in pa 130 do 150 gold, na leto in takih hlapcev je več ko 20. Revni podučitelj pa ima 156 gld. letne plače, in s tem se mora hraniti. Prašam tedaj, ali ni to v nebo vpijoča krivica? Ali ne bi bilo boljše, da bi odgojitelj otrok pustil šolo in pa šel Bistričanom „tavolette" žagat. Ako pa učitelj oboli, da ne more več podučevati, kaj mu je početi? In kedar mu starost ude potare, glavo obeli, kje bo penzije iskal; kje bo prosil dostojne pokojnine za svoj 30—401etni trud ? Čaka ga osoda starega poštnega konja, tega resi sekira, njega smrt britke osode. In ako je učitelj zapustil vdovo z otroci, kako se jim bo godilo po smrti očetovi ? Beračiti morajo, ali pa životariti o milošnji, ktero jim soseska ali pa „društvo podporno" podeli. Skrajni čas je tedaj, da se stan učenikov zboljša, da se manj govori in toži po zbornicah in časnikih, ter več s tori, da se v laž postavi starodavni pregovor „quem«dii odere, paeda-gogum fecere". (Kon. prih.) Telovadno in boriteljsko imenoslovje. Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik „Sokola" ljubljanskega. (Nadaljevanje iz štev. 24.) potlačen!) C. b. deželni predsednik baron Ceschi zániku je zboru pravico, sklepati o tem. Vendar 33 usta- vovercev na vrat na nos sprej me Lugginov predlog; S. Sábel, sablja. Sabelgefâss, sabljin roč. Schneidersitzwechsel , presed krojaški. nasproti so glasovali le Einšpieler, Jàger, Pon- grac in škof Wiery. Gosp. Einšpieler je že pri začetku seje naznanil oporéko (protest) zoper ta pred- log. Mnogo govornikov beseduje zoper to ) da se E. Sabelgefecht, bor s sabljami. Schneidersprung, skok krojaški. Sâbelkorb, sabljin kos. Sabelkreuz, sabljin križ. Schneide, oštrina. Schnellen, štrkniti. protest bere; na zadnje se vendar dopusti branje. Einšpieler dokazuje, da deželni zbor po ustavi še pravice nima pretresati reskript cesarjev do českega zbora Sabelscheide, sabljina nožnica. Schnellgang, hitrohoja. da ces. reskript odločno pravi ) da 9 Salutiren, pozdraviti. Schnellgehen, hitro hoditi. žalilo nobeno drugo deželno pravo itd. se po njem ne bode Ce tudi Schafsprung, skok s priteg- Schnelllauf, hitrotek. njenimi rokami. Schnelllaufen, hitro teči. glasovi ne poderó sklepa, vendar je Einspielerjev glas strašno zopern bil koroškim ustavovercem. Schaft, kopjisce. Scharfe, oštrina. Scharfen, brusiti. Schaukel, gugalnica Schnelltritt, urni korak. Schnur, prevoza. Schocken, lučati. Deželni zbor Gornje-avstrijski. Kakor v Ljubljani 13, tako v Lineu 19 ústavo- Schrâg, poprečen. vercev ne hodi v deželni zbor. Ko pa je kupčijska Schrâgmarsch, poprečni pohod, zbornica volila 3 nove poslance ustavoverce, pride 27. Schraube, vrtělo. septembra vsa „ústavo ver ska procesija" v zbor in zahteva Scheeraufsitz, našed na vskriž. Schraubenaufsitz, našed zaviti, naj zbor vse, kar je že obravnal in sklenil brez njih Schauturnen , telovadba na ogled. y y Scheeranfsitzen , nasesti vskriž. na Schraubenaufsitzen, nasesti za- vito. Scheere, škarje. Schritt, korak. še enkrat obravnava in o vsem še enkrat sklepa. Deželni glavar vsled deželnega reda tega ne dopušča; dr. Wieser po vsi sili hoče govoriti, deželni glavar OCueere, aiwaijo. > «.v*«.«.. .» ^. "vvv T J Scheerriesen8prung, veleskok Schrittwechsel , menjava ko- ustavi zborovanje, ustavoverci kričijo in razsajajo, ga- na vskriž. Scheibe, tarca. Scheide, nožnica Schenkel, stegno Schief, napošev. Schienbein y piščal Schiessbogen, lok. Schiessbuch, zapisnik strelni. Schiessen, streljati. Schiessgeràthe, strelno orodje. Schiessgewehr, puška. Schiessplatz, strelisce. Schlagen, odbiti. Schlagen den Ball, žogo biti. Schwebeholm, gredica. raka. Schwimmschule, plavarnica. Schulter, ramica. Schulterblatt, piece. Schulterdeckung, kritje plečno. Schulterstehen, stoja na ramenu. Schuss, střel. Schusswaffe, strelno orožje. Schwebe, pomol. Schwebebaum, gred. Schwebebaum , izpomaljajoča noga. Schwebehang, vesa s pomolom. Schlag y vdar v • • Schlângellauf, tek kacj Schleudern, metati s pračo Schliessen, skleniti. Schwebekampf, borba na gredi. Schweben, moleti. Schwebereck, majalni drog. Schwebewechsel, menjava po- Schluss, sklep. Schneidersitz, seja krojaška. Schneidersitzen, sedeti po kro- Schwenkung, zasuk. Schwenken, zasukati. jaško. (Dalje prihodnjič.) Schwerpunkt, težišče. lerija jim pomaga, naposled „procesija ustavoverska" vendar odlazi in zborovanje 30 poslancev se nadaljuje. Kakor srboriti otroci so današnji ustavoverci. v Deželni zbor Slezki. Ta deželni zbor šteje Čeha m Poljaka a so krepko protestovali zoper sklep ustavoverske ve-čine, kteri je jud dr. Blitzfeld glavar in kteri je tudi cesarski reskript do českega zbora hud trn v peti. Šlezija šteje le 223.000 Nemcev, Slovanov (Čehov in Poljakov) pa 238.000 in vendar je tudi tukaj zvita Schmerlingova buča izduhtala volilni red tak, da Nemci lahko povsod do večine dospejo. Deželni zbor Ceski. odseku, ki je za državopravne zadeve se-stavljen iz 30 poslancev, so bili 27. septembra vsi pred- mola. pododsekov, ki se tičejo adrese na cesarja, sprejeti. Kot poročevalci treh pododsekov so bili izbrani : grof Clam-Martinic, dr. Rieger in dr. Zeithamer. Na to adreso — se vé da ves svet čaka z največo ra- dovednostjo. Deželni zbor Zadarski. deželnih zborov. Deželni zbor KoroŠki. 25. dne u. m. je bila zbornica nenavadno polna ; videlo se je namreč, da „ustavoverci" bodo svoja usta široko odprli in planili čez pismo (reskript) , ki ga je cesar poslal če skemu zboru. In res je přišel predlog odsek kakošne na- vrsto, kteri hoče, naj politični dr. Lugg prevdari in potem zboru poroča o tem, sledke utegne oni reskript cesarjev imeti na deželo koroško? Ves svoj predlog dr. Lugg prl na puhle podsta na Schmerlingovo februarsk t to da Cehi (ktero so ustavoverci sami prekucnili) y na mai državnega prava (ktero sta po Tudi v Zadru niso brez ustavovercev. ki se re- penčijo nad cesarjevim reskriptom do Čehov. 29. dne u. m. je poslanec F i lip i (zagrizen Talijan kakor Lapena, Alseani in še par druzih) v imenu talijanske manjšine s protestom stopil zoper ta protest na noge; al predsednik zbornice ni připustil, da bi se bilo o njem kaj govorilo. — Na to pa je poslanec Klaić v imenu večine zborove napovedal, da jej bode predlagal, naj pokloni adreso cesarju, v kteri zaupanje izreče spravo-Ijubni politiki ministerski. Deželni zbor Gališki. Kakor deželni zbor Linški tako je tudi zbor Gališki izdelal adreso do cesarja že deželni oktobra je stoletnem obstanku pragmatična sankcij diploma priznala in potrdila), in da oktoberska bila adresa sprejeta, v kteri veje federalistični duh gré zdaj za to, žalibog, da še zmirom razpor med Poljaki in Rusini Nemec ne ni poravnan; zato je 20 Rusinskih poslancev zapu- da bi se Nemci v Avstriji potlačili more vseh druzih narodov tlačiti, misli že, da je on stilo zbornico o razpravi adresini. * Deželni zbor Goriški. Nas deželni zbor nima že poldrugi teden nič sej. Odseki delajo in so že nekaj tvarine pripravili za občni zbor, pa poročevali niso svojih važnih poročil — na pr. o volitnem redu. — Lahi so vse popravne nasvete slovenske (pri volitnem redu) zavrgli. Sicer pa je že gotovo, da vsa postava pade, ker za obveljavo je 2 tretjin glasov treba , teh pa Lahi nikdar ne dobodo. Vendar pa hočejo Slovenci svoje manjšinino sporočilo temeljito izdelati. Deželni zbor Poreški. Kakor sem „Novicam" že naznanil, so v našem zboru štirje Slovani: oče Isterskih Slavenov, prečastiti škof g. Dobřil a, Franjo Marot in Anton Rubesa (Kastavca) in Ivan Grobiša, dekan iz Kerkavca. Od treh namestnih izborov sta bila izbora kanonika dr. Fe-r et i ca in posestnika Bogovica potrjena; g. Za-m ar in a pa so odvrgli, — zakaj? Menda zato, ker ni vreden následník lani v zboru umrlega dr. Mado-nizze. Madonizza je bil velik liberalec, svetniki so mu bili pravi „štifelpucerji" ; sv. lgnacija Lojola je imenoval prismodo, sv. Frančiška pa norca itd.; katoliški plovan Zamarin bi ga tedaj ne mogel prav nasie-dovati. Odbor je našel Zamarinove izborna pisma vse v redu, a vendar izvan gori omenjenih Slovanov ni noben poslanec za-nj glasoval, in tako je padel. Nadjamo se pa, da bodo njegovi volilci značajni ter ga sopet volili. On je pošten Talijan. Gosp. Bogovi6 in F e r e t i č ništa prišla v zbor , menda zato ne , ker so ju liberalci lani odvrgli kakor letos Zamarina. — Občine so skoro vse se s prošnjami oglasile, da hočejo avtonomijo; pa talijanska gospoda menda ne bode prošenj vslišala, češ, da so občine premajhne. Al jaz bi tem gospodom doslednost njihovih besedi pokazal in bi rekel: vsaj tudi zborček je predroben, treba ga je združiti z zborom bele Ljubljane, da bode Istra srečni del Slovenije v srečni Avstriji. Deželni zbor Kranjski. V 6. seji je deželni glavár priobčil pismo, po kterem c. k. deželni predsednik vabi zbor, naj kmali voli poslance v dunajski državni zbor; nektere peticije so bile izročene šolskemu odseku. Potem se začne obravnava postave, po kterej naj bi se §. 28. črk. 8. naše občinske postave dodal pristavek, po kterem naj bi se omejílo izdavanje ženitvanjskih oglas-nic in sicer tako-le: - „Pri dokazanem pomanjkanji potrebnih dohodkov-ali pri dokazanem slabém obnašanji se sme odreci ženitvanjska oglasnica. Pritožba proti odločbi občinskega starešinstva gré na občinski odbor in dalje na deželni odbor". V imenu odborovém je deželni glavár dr. Razlag poročal o tej postavi in za ta čas je mesto predsednikovo prevzel deželnega glavarja namestnik Peter Kozle r. Prvi poprime fajmošter Tavčar besedo, da pové, da cerkev ne stavi nikomur ovir zakona, ako ga ne za-branujejo državne in druge postave. Iz cerkvenega stališča je tedaj on proti nasvetovani postavi; al iz na-rodno-gospodarskega ozira in gledé na to, da prav velike nadloge za soseske izhajajo iz tega, ako se sme vsak berač in vsak lenuh ženiti, mora on glasovati z a to postavo, ki pametno omejuje prostost ženitvanjsko. Za g. fajmoštrom Tavčarjem poprime dr. Bleiweis besedo in priporoča zboru, naj sprej me predloženo postavo, da se vsaj nekoliko zabranijo ženitve ljudem, ki nimajo od ničesa rodovine rediti in so ne- poštenega obnašanja. Omenil je, da že leta 1864. je deželni zbor sprevidel potrebo, da bi se žup a nij am pravica dala, da v svoji soseski ne dadó takim ljudém privolitve v ženitev; al ko se je leta 1866. delala ob-činska postava, prezrl se je ta sklep. In tako morajo zdaj županije po črki 8. §. 28. ženitvanske oglasnice dajati vsacemu, kdor se pri njih oglasi, da se hoče ženiti. Dr. Bleiweis pripoveduje potem velike zadruge, v kterih je pretekla leta večkrat bil deželni odbor, ko so pred-nj prišle pritožbe ženinov, da jim župani nočejo oglasnic dati; pritožil se je enkrat celó s lep berač, ki se je na vrat na nos hotel ženiti. Deželni odbor je sprevidel, da ima župan popolnoma prav, da se brani beraške družine v svojo sosesko, alpo nesrečni postavi ne more se nikomur braniti ženitev. Deželni odbor v taki zadregi je skušal večkrat rešitev take pritožbe zavleči, mislé si, da ženinu preide muha ženit vanska. Al le malokterikrat se mu je posrečil dober namen njegov. Zato je živa potreba, da se nekoliko predrugači oni §. Oziri so trojni, ktere povdarja dr. Bleiweis v svojem govoru: eden je ta, da mar-sikter ženin in marsiktera nevesta bosta pozneje hva-ležna, ako se jima je zabranila ženitev, — polna miza otrók pa prazna skleda delata velike nadloge. Take ženitve odvraćati, zabranja beraštvo (proletarijat), in to je dolžnost vsacega človekoljuba. — Drugi ozir je ozir na soseske. Ce imajo soseske dolžnost, svojim ubogim živež dajati, morajo tudi pravico imeti, zabraniti , da v njeno sosesko ne stopijo taki, ki jim še veča bremena nakladajo kakor jih imajo že zdaj; če avtonomija nima biti le pražen glas, se jim ne more pravica jemati, da ne dovolijo takim ljudém ženitve, o kterih se že gotovo vé, da jim pridejo na glavo. In poleg vsega tega mora se tudi skrbeti za pošteno življenje (moraliteta) kolikor je mogoče. Kako stoji z izrejo tacih otrok? kako s stariši sa-mimi tacih otrok? Kedar kruba ni, nastopi beraštvo, iz beraštva tatvina, goljufije, samomori, umori žene in otrók, kakor to vidimo vsak dan po razlicnih deželah! Po vsem tem je priporočal zboru, naj sprej me postavo. — C. k. deželni predsednik pl. Wurzbach potrjuje resnico tega, kar je dr. Bleiweis povedal od zadreg, v kterih je deželni odbor zarad ženitev bil, in da res vse soseske želijo, da bi se omejila prostost ženitev. Al deželni predsednik se boji, da se ne bode ta postava po-trdila, ker ni kjer v našem cesarstvu take postave ni, pa tudi ni gotovo, da se polajšajo bremena sose-skam, ker namesti zakonskih otrok ne bode nič manj nezakonskih. Vendar je obljubil viši vladi priporočati, naj potrdi to postavo. — Konečno poprime še dr. Razlag besedo ter povdarja, da občni državljanski zakonik pa tudi druge postavne določbe o m ej uj ej o preproste ženitve; tako, na priliko, se ne smejo ženiti maloletni vojaki, nekteri uradniki, pazniki v jetnišnicah itd. Tudi postava ni pretrda, ker do dobrega dokazano mora biti, da je ženin preubožen in slabega vedenja. — Na-svetovana postava se po vsem tem enoglasno sprej me. Dr. Jan. Bleiweis poroča potem o deželni gozdar ski šoli v Sneperku. Deželni odbor je naprosil gosp. dr. Raz 1 aga in odbornika družbe kmetijske g. Schollmayer^a, da sta šla k konečnim preskušnjam 31. avgusta v Sneperk. Poročilo njuno o tej šoli je tako častno za učitelje in učence, da more deželni zbor jako zadovoljen biti s to šolo, ki bode na veliko korist gozdarstvu kranjskemu. Deželni zbor je enoglasno sklenil zahvalo knezu Schonburgu za velikodušno ustanovitev te šole na njegovi grajščini. Poslanec Mur nik poroča potem v imenu financ-nega odseka o proračunu bolnišnice, porodnišnice, najdenišnice in norišnice za leto 1872. — Predlogi so bili soglasno sprej eti. Deželni zbor Štajarski. Kakor povsod „ustavoverci", tako tudi nemški Stajarci so zatrobili^v rog, da protestuj ej o zoper cesarjev reskript, Cehom poslani. Porocevalec Rech- je zvedrila. Golosov listničar namreč pripoveduje, kako je neki ruski „zapadno-liberal" planil v njegovo sobo bauer je žugal ministerstvu celó s zatožbo in obžaloval je, da te pravice deželni zbor zdaj še nima. Zoper ustavoversko resolucijo vi še ne veste? Spasovič!" so trije Slovenci : dr. Dominkuš, Herman in dr. Srnec krepko po-vzdignili svoj glas in resno in šaljivo take resnice metali ustavovercem v obraz, da je mnogokrat, posebno pri govoru Hermanovem, vstajal tak hrup, da ga je deželni glavar dvakrat vstavil v govoru ter vže na vratih zavpil: „Prekrasno! prekrasno! ne-beško je govoril!" — „Kdo?" vprašalistničar. — „Ah, „Ste čitali njegov govor?" — „Nak , slišal sem pripovedovati, udiviteljno! recite, ni li udiviteljno govoril Spasovič!" — „Se vé. se vé" dé listničar pisati t :u 9 > ,pa so vendar taki, ki se drznejo tako-le Se ve da je bila resolucija ustavoverska sprejeta — in to z 44 glasovi proti 16. (vzame list ter čita liberalu) : „Poljak ljubi narod, to je, svoj narod. Ta narod ima bogato preteklost, ktera hrani mnogo tacega, od česa (Poljaku) še sedaj srce bije. Le-tá preteklost se dviguje pred nje- in i govimi očmí v purpuru in zlatu, v divném veličji on se zamisli v to nacijonalno preteklost ter si napaja , tako se delà on revo- svoje demokratične misli. Glej Dopisi. Petrograd 16. (4.) avgusta V so se poznali udj (Konec.) Tako romaška lucijonerja! Vse drugače je z ruskim mladenčem. Preteklost njegova je siromaška, zeló siromaška, naj govori slavjanofilstvo kar hoče, njegova zdajnost je suha, si- 9 gola 9 kot obširna step, po kterej je mogoče vsacega kroga med seboj, njegov broditi, pa ni kje vstanoviti se! Le-ta resolutnost ruske ud nature, o kteri toliko govoré le-ta radikalizem, ki se izvira poglavar je poznal tudi ude enega iz viših krogov čegar je ravno bil. Sicer družbeniki drug za druzega nahaja v velikem številu ruskih delavnih moči niso vedeli. Nečajev je prinašal svoje ukaze, pod ime- ravno iz pomanjkanja preteklosti, iz polnega pomanj- Le-ta tega kroga pa so jih dajali naprej po svojih krogih. radikalizem je najbolj debela, najbolj v oči--»Do- Sicer je stal Nečajev v zvezi z izseljencem Bakunjinim, volj! dovolj !" zavpije liberal, „kakošen neotesanec je JLilO V y VUVllt JLl WMJ V> f j V U f V/J V J/VU 1LUV A V« F ilV * " J^ W UUI^AJiJ « »^"J ^ JL V VVXXAV vi y A LM j/ViiaV^M) J nom ukazov zlaganega komiteta, v centralni krog, udje kanja kulture, iz tega, da ni na kaj opreti se. in po njem z zapadnim ijalisti. Vse dokumente to napisal!" )) tega društva, pisma 9 moždnarodne zveze" , kakor tudi kaso, je hranil ud rečeno". pečat z adpisom » Ruskij ddelj deno listničar. Neotesanec je to pisal?" vpraša začu- v To tralnega kroga. Komitet 9 to je ) programi od udov brezuslovne poko To Nečajev je tirjal po se togoti liberal. je prekrasno, nebeško > udiviteljno je nesramnost, surovost, laž! recite" > 7> vsem je Spasovičev govor!" Haha!" se nasmeja listničar > 9) to 9> Spasovičev, kaj, Spasovičev svojem postopanj se odlikoval ta člověk posebno s govor ?" zategnjeno praša liberal, popade list 9 SVOJO tiuu KJ y u uurvilu ^/uowuuiui uuuauuiij^jliijulx a v ivj- ^aw v ^u vuiw j f uv, kratizmom; in ko bi bili zdanji pogoji taki, da bi bil sovič ima prav za prav trdo O li z nekim posebnim neusmiljenim avto- glavo govora 9 pohlevno izusti: „Da, nu se vé pogleda Spa- Nečaj svoj dosegel, govorila bi zgodovi prav", ter se Ivanu pravi Se non e vero, e ben trovato , oo voj KJ pohuljeno od- sem si mislil 9 Groznem kakor o angeljčku v primeru s tem „narodo Ijubivim demokratom Ivanovu Udu 9 se je navadno krivično stvar, razreši po volji Nečaj ko sem v tej zadevi dalje naslednje doživel: Vsi veći tralnega kroga, nekemu neodvisni listi so obsodili govor liberalnega advokata dnje prečudno zdelo, da komitet in donašali proteste v podobi dopisov iz vse široke Ru- , posebno iz ruskih mest nekdanje Poljše, v kterih prav naglo, vcasi v eni uri, in vsako, še tako sije on pritožil v svojem krogu, kakor tudi drznil, Nečaj zato se je so se Spasoviču lepo zahvalili za purpur in zlato vrnitve čegar si ne želje. , po- Drugi so ga obdelovali po komitetu vprasati. To je dalo Nečajevu povod, Iva- zavoljo njegove modrosti, ki je našla ubijstvo Ivanova in nevar- nravstveno opravičeno, dasiravno liberali sicer obsoje-tega kroga so iz vabili vanje k smrti imenujejo barbarstvo. Nazadnje je bilo nova k smrti obsoditi zavoljo nepokorš nosti. Nečaj in ostali udj Ivanova v samoto v nek podmolj blizo Moskve, uum «u^^w , v,uvmvptuiu *** in vrgli v vodo. Ko je policija te homatije zasledila, ukazali so svojemu listničarju Neznakomcu, da naj najde bežal je Nečajev iz dežele, ostali so prišli pravici v v govorih Jsneza Urusova in tovarišev kak las dober, roke. ubili Sankt-Peterburgsko Vedomostnih modrijanov sram in Stirj udje centralneg krog obsoj oljo v govoru Spasoviča pa tudi kak las pomankljiv. Nji- zavratnega ubijstva po 7 do 15 let, potem se bodo na- hova volja se je zgodila; liberalnemu advokatu pa je Šibiriji. Ude drugih krogov je tožil prokuror selili v (državni pravdnik) zavoljo zagovora proti državi soj eni pa so kri zavrela, in šel je ter napisal Sankt-Peterburgskim ob Vedomostjam pismo, v kterem je razglasil, da z LtV J VUi I U iia^W V a |JJLlSbJL Ulůavi , UU- » V/U.UUiVOUjaiLU jyiuuauj » avvivui J iHU^iMOHj Vin tu kot udeležniki tajnega društva, in sicer ki pišejo Sudebni Vestnik, Golos in take liste 9 ljudmi, se on literat Tkačev, ki je programe in proklamacije pisal, ne spušča v razgovore; Neznakomcu pa mora opomniti v zapor tiskala 9 ekaj čez leto ; gospá Dementj 9 Liotvaia , na yj lucocucv , ui ugi ua veo au uiauj icuuuv, ua ,,uu jo uajjauuv-nwuim , „oic* v uxxu. j/« jl«**»* ov# nekaj jih je nekrivih spoznanih, nekaj še pred sodbo. barbari brez zgodovine". Fabula dočet: Liberali in li- mesecev drugi na več ali manj tednov ktera jih je da je vže 1858. leta v (petrograškem) „Slovo" povedal 9 9 da on je zapadno-liberal", „slavofili pa in Rusi so n««! kurtp* rrr n« r\ rl /\m vi/v^í n l\fi 1 n /I rv/i • f i Vis***«"» li i n 11 _ Poslušalcev pri teh sodniških obravnavah 9 da neki bilo vedno vse polno advokati-zagovorniki je beralci so povsod enaki; oni povsod prav nježno, lju beznjivo in omikano izpodbujajo grešne narode k samo- pokazali večidel prave Cicerone, posebno knez Urusov. spoznanju s šopki iz surovosti, neotesanosti, barbarstva Spasovič pa, sicer znamenit advokat, je igral v tem in podobnih cvetic, kakoršnih obilo pridelujejo v vrtu V^ • KJ Y 1\J JJO^ OIVJUI /JiiaUlQUll auvuixa^ JU I^JL ai V tuui 1U J/VUV/MUL*JLI V V VUI^ y IXMUVIWUÍW VMAAV J/XXV1V4VIJVJV » W * delu posebno rolo. Kakor govore drugih zaščitnikov, svoje kulture. Ti grešniki pa so tako barbarsko bar tako sem hotel tudi njegovega prečitati, pa prečitavši kolumno v Birževih Vedomostjah, mislil sem, to so barski, da na take vonj ave celó kihajo. Iz Trsta 28. sept. (Prestavlj alec) dopisov in sploh fazmagorije, to mora biti drugi Spasovič, ne znani ad- člankov Vašegamnogocenjenega lista nisem jaz vokat, ter odložim list. Čez nekaj dni prinesejo „Sankt- Peterburgskija Vědomosti" kritiko govorov poglavitnih znanjam zaščitnikov, in tu najdem, da vse drugo je sama so- se moti tukajšnji Vaš dopisnik. 9 ampak dopisnik „Triesterice" neki g. Ar ko v Ljubljani. Na- Vam to iz gotovega vira, da vidite, kako zeló 9 advokat Spasovič je ruski Ciceron Maj aj e z drga glav v roke. Ta list je prinesel pod črto humoresko, ki me in žalostěn svojega slabega vkusa, vzamem Golos Iz Gorice 29. sept. r. r. G. H. Martelanc. Tukaj je vse mirno in tiho j dijakov ni več. — Letošnji napredek slovenske učeče se mladine je bil dober; obžalovati moramo zato se nadjajo da to kar UVŽCWŽC DC uiiouiuu jv/ MU UUMV1 J uutiMiufum iuvi«uiv icj ůaiu oo uaujaju , vidi tu, nai SO, SO pO BoŽjl VOlj da zlobne roke nemčurskih pa lahonskih profesorjev so Drevi bo primerna svečanost v prostorih deškeg se- našo slovensko mladost preveč pritiskale so pokazale svojo moč nad onimi, ki se Posebno menišča; napravi jo katoliško društvo. Poznej bode posebno pote- igrala mešcanska banda na nadškofijskem dvorišči zujejo za národno reč, in po svojih bornih močéh za Jutri bo slovesná pontifikalna maša v véliki cerkvi Slovenij de laj Kratko rečeno: Ako nam vlada kih profesorjev ne priskrbi: v kratkem bo vsa naša gimnazija deloma germanizirana deloma polašč popoldne prazničen obed, h kteremu najodličniših oseb našega mesta y povabljenih 24 Naši slovenski dij govoriti! Resnica je 9 > Čuj te da 1. okt. Pri sinočni „besedi" katoliškega društva K neke ---------------L-------— v — v. „ ne smejo več slovenski ktere se je vdeležilo obilo ljudi, sosebno veliko gospá,. tukajšnji zastareli suplent govorili so: predsednik dr. Doliak, podpredsednik dijake, ki so v mili materinščini kramljali, Toman in Zaderski kanonik, nekdanji tajnik našega oštel z besedami: „Nichts slovenisch plapern; deutsch, knezo-nadškofa Ufcj ICI It ucocuauji . jjiuvuto oiUívuiovu j uvutouu, ttuçflu-uauoaujia j Rajv>ovxvý. xsi. J G UU deutsch ! etc.. ..." In zvedivši , da neki gimnazijalec kratek pregled zgodovine zlatomašnikovih prednik Dr Doliak je podal „Sočo" bere, zagrmi vpričo vse šole nad njim: „Gott bewahre, wenn Sie nochmals solche scbmutzige Blatter > oglejskih patrijarhov in goriških nadškofov; Toman ekaj votopisnih črtic slovenski) ; Rajč lesen!" Al pustimo to umazano stvar, o kteri germani- kratek pa karakterističen obris mišljenja in delovanja nadškofovega ; potem je obravnaval predmet, da cerkev „es jmge wohl, zatorjem v obraz po pruski rečemo aber es jeht niche". Naj raji častitim bralcem dam kra tek opis „besede", ki so jo napravili goriški dijaki 27 v jih pastirjih čvrsto živi vkljub vaemu 9 kar se na HpHpm^BHBIHmHimmHHHHHi videz vdira. Vmes je igrala godba dne avgusta vDornbergu, o kteri nismo še brali v kem govoru so se odmevali prisrčni „evviva nobenem listu nič. Beseda se je začela z izvrstnim go- vili"! Dvorana je bila še skor okusniše ozalj Po vsa in ,,zi- vorom sedmošolca gosp. Vodop naši dijaki pod vodstvom Carli-jem Po apeli govoru so unikrat za papeževo slavnost maša i. A 4> r 9 1J.-J cm juayyjiL „Dijasko , Jxxaaa 1. U. SJ&.U1 ù Uli. JLiCtčt lU ICI» li 13 ili U V1U depolni mladi učitelj So- bi se bili ljudje tako tlačili v prvostolni cerkvi skor ko Danes je trajala vélika uri. Leta in leta nismo videli kterej je napev zložil naš vodenjski gosp. Avgust Leban prav dobro. Po petji je danes. Da se je cerkev vsa po deklamoval petošolec Primožič, kteremu je pa prevečkrat y beseda ušla. Po deklamaciji so naša mlada grla pela ume se samo. „Te Deum" so sebno moćnim glasom 9) Slovó" ▼ moval šestošolec Kragelj; potem so in na peli občno zadovoljnost. Na to je dobro dekla- valo svečanost to, da so opravljali LCU J\ittgClJ , pUtCUi OU »«peli ,, ¥ CUCU VlliA V31 *J UU31UJ UiJtVl JJlVUfllUlUCgil IS. čtpi ICi iičt 1U U bila je gledališka igra, ktero so izvrstno častna kanonika. Častite Uršulinarice ljubljanske Venec" vila vsi Ida kakor svatovsko oblekla, raz-preč. drugomašnik s po-Nenavadno je povzdigo- opra- strežniške dnj dostojniki prvostolnega kapitelna in pa JI JUL UL Cm ijauiij MUM ju ^ívvíwiiu^m 'o ' v VMUUUU uwuvuia«i« vuouiu ui ounuwi iLru ijuuijduoag y vršili gospodje: šestošolec Kragelj, učitelj, priprav. kterih cerkvi so zlatomašnik leta 1821. novo mašo ob T Benko P 9 sedmošolca Lutm in Vodop in osmošolec Furl 111 UBLUUOUICU X* u i x a u X. Razšli smo se S srčno Želju, amu. X xcic&iu uuu jc uuoia uu ov. vucia da bi se kmalu zopet sešli tako veseli kakor ta večer, dovolitev, da smejo podeliti danes popoln hajali niku poslale so jim danes voščila po svojem spoved-Preteklo noč je došla od sv. Očeta za voščilo Iz Gorice 30. sept redke svečanosti, ktera zadeva Sprej mite „Novice" popis i odpustek (kakor je to pri nas sicer le 2krat vletu navadno). Od enega naročnikov in teljev, možaka ijstariših Vaših sosednih škofov i. 9 s kterim se Slovenci niku voščila že za 23. dan sept so došla drugomašniku-prvostol dan Njih posvećenja vže celih 50 let ponašamo — popis svečanosti o priliki za mašnika. Gosp. dr. J. Bleiweis, kteremu so knezo petdesetletn lat m neg may er-j g kneza-nadškofa Radolj č Danes se pre v A n d r. Goli- telegramu nadškof v Ljubljani prvi učenik bili, čestital jim je pa 50. leto po Njihovi novi maši Ob Je uri zjutraj jih je polnilo še mnogo let Bog nam ohrani vélikega zlatomašnika Došla je vredništvu „Novic" s tem dopisom krasna v domači kapeli marsikaj iznenadilo. Spremenila sta himna, ki jo je na čast prevzvišenemu zlatomašniku se bila kapelica in oltar v prav okusen cvetnjak Po zložil M. Srčno obžalovaje, da tiskáme sedanj stenah niso visele le damaškove preproge in girlande zadrege ne pripuščajo cele himne natianiti, kakor bi iz cvetlic in zelenine, temveč tudi razne podobe nad radi oltari em Andrej oběh stranéh pa vseh goriških glaseče natisnemo vsaj poâlednji dve kitici tako-le se nadškofov in druge. Na koru so bili 4 transparenti dva z mašniskimi, škofovskimi in drugimi znamenji, dva pa s prav primernima svetopisemskima napisoma Težavno vodstvo je vladikovine viharnih, važnih časih teh sedanjih. (Co dignitatis senectus (Prov.) Venec dostoj stva visoka starost vitas11 (Eccli.) bolje pa se Veseli in n Exult atio viri est long v ~ moža je dolgo Življenje) Naj Mar komu živih kdaj iz glave zgine Prevratov hrup domačih in vnanjih? In boj duhovni, verski, kdaj ta mine i e podaj al krasen venec viseč nad sre-bernolâso glavo dušno in telesno krepkega drugomaš nika. sprejel jih je pozdrav: „Ecce, sacerdos Ki red posipa zdi se dni nekdanjih? Ko so stopili prečastitljivi starček v kapelo 1 1 I«. « ^ ^ M JI m m TP* s% * S\ /va /V A n /W1 /n /H m da, kakor spoštujete pravice možato to isto tako zahtevate tudi svoje y zmirom ve ljati postava, m druzih narodov , — da mora povsod in da hoćete svobodni živeti v ze pripravljeno ; „pravica vsem narodom" pod vladarstvom presvitlega kralja. Vaše zastopnike pa ne bode premotila nikakoršna sila. Upamo, da pravični kralj ne bode přivolil, da se odtegne narodu trojedne je tista čarodelna moč, ki naposled premaga vse. HwaŠJco. Dve važni dogodbi na političnem kraljevine še dalj njegovo pravo in korist ustavnega življenja. polji imamo naznaniti čitateljem našim , ki kažete , uu národna stranka krepko stopa na noge. Ena do-godba je ta: Hrvaški minister grof P. Pejačević je je še l gold. 15 kr. Listuica vredništva. Gosp. A. B. v K. na Sed : Administ. Jurija s pušo , Via S. Luzia Nr. 6. Gosp. A. Poniž-u: Plačati Odgovorni vrednik: Janez Murnik. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.