Gradbena dela v novomeškem Rotovžu bo podjetje PAM opravilo do poletja, potem pa sledi opremljanje. Po besedah direktorice občinske u-prave Mojce Novak bo mestna hiša nared prihodnje leto, ko lahko pričakujemo, da se bo vanjo
preselilo tudi županstvo Da gjanom Društva ni vseeno, kako bomo čez dobro leto in pol volili poslance v državni zbor, priča (Foto. Tone Gošmk)	dobro obiskana javna tribuna v Narodnem domu (Foto Tone Gošnik)
Notranje glasilo Društva Novo mesto * Izhaja štirikrat na leto: marca, junija, septembra in decembra Urednik Tone Gošnik * Oblikovalec Marjan Moškon Računalniški stavek in prelom Marko Gošnik Filmi ŠPES GRAFIKA * Tisk TISKARSTVO OPARA Uredništvo: IZZIV, Cesarjeva 30, 8000 NOVO MESTO Rokopisov in fotografij ne vračamo
Novo mesto, 31. marca 2003
SZ./!^
IZZIV
II 32146/2003
200303796,1
Leto III., številka
c/> t
£ *------------------
(D c X- O
Društvo Novo mesto
čče deseto leto
coeiss a ustanovnem zboru 18. novembra 1993 je bilo Društvo Novo mesto 24. januarja 1994 tudi registrirano. Desetletno skupno prizadevanje za dobro našega mesta nam narekuje, naj letošnjo obletnico primerno poudarimo in predstavimo javnosti. Razen tega pa želi upravni odbor pripraviti družabno srečanje članov, kjer bi v prijetnem razpoloženju lahko izmenjali pobude in zamisli. Pričakujemo predloge za čas in kraj takega srečanja - člani odbora so za letošnjo jesen nekje v bližini mesta.
UO Društva Novo mesto
Z JAVNE TRIBUNE DRUŠTVA NOVO MESTO
Za enakopravnost volilcev
Nepravična razdelitev na volilne okraje - Ker ožja Dolenjska nima poslanca vleče ta kratko	meznih območij pogosto
Bo Društvo Novo mesto čez dve leti na javno tribuno o poteka predvsem preko po-bodočnosti Novega mesta lahko povabilo novomeške po- slancev in prav širše novo-slance, ali pa se bomo tako kot zdaj o mestnih težavah meško območje oziroma pogovarjali sami? Veljavni volilni sistem zaradi ponesre- območje tako imenovane ceno oblikovanih volilnih okrajev v 6. volilni enoti novo- ožje Dolenjske je zaradi te-meškemu območju tako rekoč onemogoča, da bi v dveh ga, ker v državnem zboru okrajih s skupno 46.748 volilci izvolilo poslanca. V hrast- nima svojih ljudi, že večkrat niškem okraju z vsega 8.378 volilci sta bila na zadnjih potegnilo krajši konec, volitvah izvoljena dva poslanca.	V četrtek, 20. marca, se je
Poslanci državnega zbora dar tega v praksi ne bi mogli iavne tribune Društva Novo formalno res niso predstav- trditi. Lobiranje za določe- mesto v Narodnem domu niki lokalnih interesov, ven- ne odločitve v korist posa-	Nadaljevanje na 2. str.
Naj meščana za leto 2002: dolgoletna športna delavka Ruža Kovačič in predsednik Društva Novo mesto Anton Škerlj (Foto: Asja)
PO TREH SEJAH SVETA MESTNE OBČINE
Dejavni v mestnem svetu
Dosegli umik točke z dnevnega reda - Kako Mestna občina usmerja gradnjo bloka ob Krki
Društvo Novo mesto ima v obdobju od 2002. do 2006. leta v triintrideset članskem občinskem svetu dva pred-stavnika - Antona Škerlja ter Tomaža Levičarja.
Doslej so bile opravljene tri seje, od katerih je bila prva, torej decembrska, predvsem formalnega zna-čaja ter je bil na njej imeno-van župan mag. Kovačič, tudi druga pa se je pretežno ukvarjala s kadrovskimi	ter
organizacijskimi problemi občine in javnih zavodov. Na drugi seji je Društvo Novo mesto podalo pobudo, da naj občina uskladi svoje prostorske akte z novim zakonom o vodah, ki praktično onemogoča gradnjo na priobalnih zemljiščih ob Krki in njenih pritokih. Gre seveda za problem, ki se nanaša tako na novomeško farso okoli objekta Brik kot
tudi na druge pretekle in morebitne bodoče tovrstne gradnje.
Tretja, marčna seja občinskega sveta se je pričela z zahtevo Društva Novo mesto po umiku točke dnevnega reda, katere namen je bil, da bi s spremembo odloka o proračunu županu podali pristojnost sprejemanja posamičnih programov prodaje občinskih nepremičnin. Tomaž Levičar je opozoril, da bi bila takšna rešitev nezakonita, namreč neskladna z uredbo, ki ureja razpolaganje s premoženjem države in občin, kakor tudi z zakonom o lokalni samoupravi in statutom občine. Pole-
mika med Društvom Novo mesto in občinsko pravno službo je župana vendarle navedla na umik te točke z dnevnega reda. V nadaljevanju je Društvo Novo mesto med ostalim protestiralo zaradi spremembe lokacijskega načrta za Šmarješko cesto, ker je občinska uprava predlagala, da se tam namesto kolesarske steze uredi le kolesarski pas, kar pa pomeni tudi bistveno manjšo prometno varnost, čeravno je bilo prav doseganje višje varnosti v prometu glavni vzgib priprav za rekonstrukcijo te prometnice. Občinska koalicija je te pripombe društva preslišala. Na 3. seji je Društvo Novo mesto podalo tudi več pobud in vprašanj:
1.	občina naj pripravi lo-Nadaljevanje na 3. str.
Za enakopravnost
Matjaž Verbič je skrbno pripravil in uspešno vodil tribuno o volitvah v državni zbor (Foto: T. G)
Nadaljevanje s 1. strani ob članih društva in drugih meščanih udeležilo tudi več lokalnih predstavnikov posameznih parlamentarnih političnih strank in drugih lokalnih političnih skupin.
Hrastniški glas trikrat več vreden od novomeškega
Uvodničar Matjaž Verbič je na tribuni podrobno predstavil ogromne razlike med posameznimi volilnimi o-kraji v novomeški volilni e-noti. Hrastniški in trboveljski okraj imata namreč skupaj manj volilnih upravičencev kot vsak izmed obeh novomeških zase. Tako je skoraj utopično upanje, da bi gospodarsko daleč najbolj razvito območje v regiji dobilo svojega poslanca. Če v 6. volilni enoti izpostavimo štiri območja, je Dolenjska (3 okraji s skupaj 60.748 vo-lilci) dobila enega poslanca (iz trebanjskega okraja), Bela krajina (en okraj s 21.013 volilci) enega, Posavje (trije okraji s 56.655 volilci) štiri in Zasavje (trije okraji s 36.865 volilci) kar pet. Krivdo za tako nesorazmerje gre pripisati predvsem oblikovalcem volilnih okrajev, ki se jim je delo v nekaterih volilnih enotah popolnoma ponesrečilo. Poleg tega pa Dolenjska, Posavje in Bela krajina z Zasavjem nimajo veliko skupnega oziroma skoraj nič.
Iz dveh novomeških volilnih okrajev s skupno 46.748 volilnimi upravičenci ni bil na zadnjih državnozborskih volitvah izvoljen noben poslanec, medtem ko je hrastniški okraj z vsega 8.425 volivci dobil dva poslanca. Ne gre za naključje, ampak za dejstvo, da so hrastniški glasovi trikrat več vredni od novomeških, kar je očitno kršenje ustavnih pravic.
Razdelili na hitro, potem pa niso več spreminjali
Kako je prišlo do razlik v
velikosti volilnih okrajev v okviru posameznih volilnih enot je pojasnil dr. Marjan Ravbar, ki je sodeloval pri oblikovanju volilnih enot in okrajev. Za izbiro volilnega sistema in delitev države na volilne enote in okraje je bilo pred prvimi državnozborskimi volitvami zelo malo časa, poleg tega pa slovenska volilna geografija nima nobene tradicije. Tedaj so se odločili, da Slovenijo razdelijo na 11 volilnih enot s po 8 volilnimi okraji, ki naj bi obsegali območje s poprečno približno 18 tisoč volilnimi upravičenci. Pri oblikovanju enot in okrajev so morali upoštevati tudi homogenost posameznih območij. Ker je imela Bela krajina preveč volilnih u-pravičencev, so semiško območje priključili novomeškemu, saj je z njim najbolj povezano, vsekakor bolj kot z ljubljanskim, na katerega prav tako meji. Kljub temu, da je imela tedanja delitev kar nekaj podobnih napak, je kasneje niso več spreminjali.
Od zahteve, naj ima povprečen volilni okraj 18 tisoč volilcev, naj bi v oblikovanih okrajih odstopali za največ 15 odstotkov, se pravi za 2.700 volilcev navzgor (torej največ do 2.700 volilcev) oziroma navzdol (torej najmanj do 15.300 volil-
Javno tribuno o volitvah je društvo pripravilo v obnovljeni dvorani Narodnega doma (Foto: Tone Gošnik)
cev). Novomeška okraja spremembo volilnega siste
povprečje presegata za 30 odstotkov, hrastniški pa ni-
Doktor Marjan Ravbar je poskušal opravičiti nepravično razdelitev na okraje v 6. volilni enoti (Foto: T. Gošnik)
ma niti polovice od povprečnega števila volilcev.
Na ustavno sodišče
V razpravi je Adolf Zupan (LDS) potrdil, da je imeti svojega poslanca zelo pomembno. Predlagal je, naj stranke na tem področju strnijo vrste in zahtevajo
ma, na kar je dr. Ravbar pripomnil, da državni zbor ne bo šel spreminjati volilnega sistema, kar se tiče delitve na volilne enote in okraje pa bi se morda že dalo kaj narediti.
Precej bolj konkreten je bil predlog člana Društva Novo mesto Marjana Moš-kona, ki vidi rešitev v pritožbi na ustavno sodišče, saj so s takim nesorazmerjem med težo glasov volilcev v različnih volilnih o-krajih kršene osnovne u-stavne pravice o enakosti državljanov. Udeleženci tribune so predlog podprli in tako na nek način zavezali Društvo Novo mesto, naj vloži pobudo za oceno u-stavnosti.
Med razpravo ob koncu javne tribune se je oglasil Franci Kek in rekel, da njihova razprava nima nobenega smisla, saj je od nekega visokega politika zvedel, da bodo volilne enote ukinjene.
stran 2 * 31. marca 2003 * IZZIV
Risba prikazuje razdelitev 6. volilne enota na 11 okrajev - krivica je očitna, saj niti vsota volilcev v dveh zasavskih okrajih (npr.: Trbovlje plus Hrastnik) ne zaleže za en (npr.: Novo mesto - levi breg) novomeški okraj (Risba: Marjan Moškon)
f, o kraj
21.013 volilcev
Na javno tribuno je Društvo Novo mesto med drugimi povabilo tudi Gregorja Golobiča, predsednika sveta LDS in novomeškega rojaka, ki se je predsedniku Društva Novo mesto Antonu Škerlju za izostanek pisno opravičil in zapisal: “Najprej se vam zahvaljujem za vabilo na današnjo javno tribuno, ki jo organizira vaše društvo, vendar se, žal, zaradi službenih obveznosti le-te ne bom mogel udeležiti in vas prosim, da sprejmete moje opravičilo. Ob tem pa bi vseeno poudaril, da se v Liberalni demokraciji Slovenije zavedamo tehtnosti izpostavljenega vprašanja ter si prizadevamo za spremembo obstoječega volilnega sistema v delu volilnih okrajev. Zato smo uspeli v koalicijsko pogodbo vključiti tudi obravnavo te problematike in bomo še pred letošnjim poletjem v proceduro vložili predlog sprememb volilne zakonodaje, s katerim želimo doseči, da bodo tako pomembni regijski in gospodarski centri, kot je Novo mesto, imeli drugačno izhodiščno pozicijo na volitvah v Državni zbor. Ob obravnavi tega vprašanja pa je pomembno poudariti tudi to, da poslanke in poslanci niso zgolj »geografski« zastopniki, temveč imajo veliko širše poslanstvo ter odgovornost in se od njih upravičeno pričakuje, da bodo znali presojati celostno in se v tem smislu ne bodo pustili zapeljati ozkim strankarskim ali drugim parcialnim interesom. Prepričan sem, da takšne razprave, kot bo današnja v Novem mestu, lahko veliko prispevajo k podpori kakovostnim rešitvam, ki gredo nenazadnje v korist celotne države ter njenih državljank in državljanov.”
Vendar je od koalicijskih dogovorov do spremembe zakonov dolga pot, še posebej pa to velja za spremembo volilne zakonodaje. Zato je pobuda za oceno ustavnosti verjetno najboljša pot, da se zakonodajna oblast končno zgane in spremeni očitno nepošteni volilni sis-tem. IGOR VIDMAR
Dejavni v občinskem svetu
Nadaljevanje s 1. strani kalni energetski koncept, s čimer bomo povečali učinkovitost rabe energije ter povečali delež rabe obnovljivih virov energije, hkrati pa za izvajanje ukrepov lahko pridobili tudi državna finančna sredstva;
2.	občina naj določi območje predkupne pravice na območju občine, kot o-mogoča 85. člen novega zakona o urejanju prostora, s čimer bo lahko bolje usmerjala razvoj mesta in občine;
3.	občina naj pripravi lokalni program varnosti cestnega prometa, pri čemer je potrebno posebno pozornost nameniti najbolj ogroženim skupinam udeležencev - otrokom in starejšim ter pešcem in kolesarjem;
4.	občina naj zapisnike sej občinskega sveta nemudno objavlja na spletnih straneh www.novomesto.si, ob tem pa tudi dnevni red in gradi-
vo za vsako prihodnjo sejo sveta in odborov ter komisij. Tako bodo občanke in občani lažje aktivno sodelovali pri določanju smeri razvoja našega prostora, medtem ko so sedaj praktično le obveščeni o tem, kaj je občinski svet že sprejel;
5.	postavljeno je bilo vprašanje, ali MO Novo mesto namerava v letošnjem letu pripraviti lokalni program varstva okolja ter na kakšen način se bo te naloge lotila?
6.	kako MO Novo mesto spremlja in usmerja vprašanje gradnje novega stanovanjskega bloka ob Ragovski ulici tik ob reki Krki, ki ji nasprotujejo nekateri tamkajšnji stanovalci ter okoljevarstveniki ter kako namerava občina zaščititi priobalni pas pri tej gradnji, je bilo naslednje vprašanje;
7.	pobuda naj občina do naslednje seje pripravi preglednico, kjer bodo vsi pro-
Pišite nam na:
info@drustvo-novo-mesto.si
Čestitamo predsedniku!
Veseli smo, ko lahko ob priznanju za naj meščana 2002, ki ga je 28. februarja dobil naš predsednik Anton Škerlj, priljubljenemu in u-glednemu javnemu delavcu izrečemo prisrčne čestitke! V brošuri, ki jo je ob tej priložnosti izdal časnik Novi medij, je njegova urednica Jasna Šinkovec takole predstavila našega predsednika:
»Anton Škerlj je predsednik Društva Novo mesto že deset let in že tretji mandat svetnik v občinskem svetu. Vodi statutarno komisijo in z javnimi tribunami in pismi pristojnim službam rešuje kulturno podobo mesta in drami zanimanje javnosti za dogajanja v njem. Ponosen je na prispevke Lyons kluba, ki dodobra izčrpa njegovo komunikacijsko moč osebnosti. V zadnjem času veliko energije posveča oživitvi in obnovi Narodnega doma.
V vseh naštetih funkcijah gospod Škerlj pusti pečat izpeljane akcije, odlične koordinacije projektov, nič filozofiranja, šteje dejanje samo.
Trideset let njegovega odvetniškega dela, sam se o-brusiš, učiš. Svoje mesto pozna do obisti, sleherni kotiček. Breg? So spremembe, še dobro, da ga je upodobil Jakac. Zato pa ni potrebno, da odstopanja in ka-zitve mesta glede vsebine in
Zakaj
najmeščan
»Akcija naj meščan, ki smo jo v uredništvu zasnovali pred šestimi leti, ima preprost namen -spodbujati someščane k medsebojnemu pozitivnemu odnosu, otresti se tradicionalne slovenske skromnosti, ko je potrebno izreči ali sprejeti pohvalo, naučiti se spodbujati, biti pozitiven in brez zadržkov izreči priznanje in preprosto čarobno besedo HVALA tistim, ki si jo zaslužijo...«
Urednica Novega medija JASNA ŠINKOVEC
storski akti, ki so v pripravi, predstavljeni z imenom akta, naročnikom, investitorjem, investitorjem posega v prostor, izdelovalcem akta, pogodbeno ceno priprave akta, pogodbenim rokom priprave naloge, fazo sprejemanja, v kateri se dokument nahaja, datumom sprejema programa priprave, datumom sprejema 1. faze ter predvidenim časom sprejema dokumenta na občinskem svetu.
Zapisnike sej si je moč prebrati na spletni strani www.novomesto.si.
Joža Miklič in Tita Kovač Artemis na nedavni javni tribuni Društva Novo mesto (Foto: Tone Gošnik)
Pozdrav z atenske Akropole
estetike molče gleda.
Rad ima konstruktivno kritiko, konkretne predloge, veliko je takih, ki znajo samo rušiti in za svojimi besedami moraš stati, misel javno izreči.
Na ime gospoda Škerlja so vezane besede pravo, pokončnost, dobrodelnost za posameznika, mesto, družbo.«
Vse povedano podpišemo z obema rokama tudi vsi člani Društva Novo mesto, ponosni na delo, vztrajnost, odločnost in zgledno ustvarjalnost našega predsednika.
Novo mesto želi, da se enkrat tudi jaz oglasim. In to njenim in njegovim prebivalcem. Pa naj bo.
Tudi jaz sodelujem v Društvu Novo mesto kolikor morem. Tudi meni ni vseeno, ali nadzidava nekdanje Medic o ve hiše kazi veduto Novega mesta, če ga gledaš iz Kandije ali Grma.
Tista »pridobitna« zgradba, ki kvari pogled na Breg, ki je tako ali tako že tudi temeljito skažen, še ni bila gotova, ko sem šla zadnjič mimo, verjetno me bo pa sedaj zelo neprijetno presenetila s svojo »naprednostjo« in »tržnostjo«. Potem spominske plošče. Je nekaj njih med vami, ki so zelo zagnani, da se na vsakem zidcu in steni postavi spominska plošča za ta ali oni dogodek ali osebo. Lepo. Potrebne so, vendar s premislekom. Prav gotovo je poleg pomembnih dogodkov iz NOB, ki so vsi že »oploščeni« v prejšnjih dogajanjih v Novem mestu, vendar še veliko takega, kar bi bilo vredno povedati sodobnikom, ki tega ne vedo in tudi zanamcem. Posebno še, ker je veliko Novomešča-nov, ki so to postali šele pred kratkim, govorim o desetletjih bivanja v Novem mestu. In tudi iz novejših časov bi se morda kaj našlo.
Še to: zakaj je stara Ljubljanska cesta, po NOB preimenovanju v Komandanta Staneta, ki prav res z Novim mestom ni imel veliko skupnega, ostala in se ni preimenovala nazaj v staro Ljubljansko cesto? Le kaj ima komandant Stane opraviti z naj starejšo novomeško cesto, ki pelje v Ljubljano? Druga mesta so šla nazaj na stara imena, tudi Ljubljana.
Primer iz Aten. Vse glavne avenije v strogem centru se imenujejo po k sreči ne preštevilnih kraljih in kraljicah moderne Grčije in nobena
oblast v sedanji republiki ni prišla na misel, da bi se ta stara imena zamenjala. So del zgodovine, in to včasih tudi Grki, če jim to ustreza - do pike spoštujejo.
Toliko o mojih mislih k sedanjemu Novemu mestu, da o tistih dveh »kletkah«, ki zelo spominjajo na kletke za zapornike v srednjem veku, na knjižnici Mirana Jarca niti ne govorim, ker res »bodejo« v oči, od koder jih že gledaš in vojašnici Marije Terezije, sedanjemu sodišču, nikakor niso v okras in spodbudo, čeprav te lahko spomnijo nekdanjih navad, kako so nečloveško zapirali zapornike.
Še nekaj spominov na profesorja Janka Jarca, prvega ravnatelja Dolenjskega muzeja in pravzaprav njegovega ustanovitelja. Za muzej je dobil staro Križati-jo, last križevnikov, dozidal galerijo in se poskušal širiti po bregu navzdol, ker je bilo prostora za muzej vedno premalo. Kasneje je to uspelo njegovim naslednikom. S svojim »domovanjem« nikoli ni bil čisto zadovoljen. Vedno je z zavistjo gledal svoja kolega v Brežicah in Metliki, ki sta imela za svoje muzeje gradova.
»Za muzej, če hočeš, da je lep in smiseln, moraš imeti grad,« je velikokrat rekel.
Kako bi bilo, če bi bil Dolenjski muzej v gradu Soteska!! Če bi ta ostal, če ga ne bi čisto po nepotrebnem, v tem se strinjam z zgodovinarjem dr. Grando, in še s kom, v partizanski objestnosti požgali. Za utrjeno postojanko proti borcem za svobodo res ni mogel strateško služiti sovražniku v tisti ozki in gozdnati soteski, v dolini Krke. O požigu gradov še citat dr. Grande iz monografije Novo mesto,
1996, ker vem, da je veliko Novomeščanov in tudi drugih, ki bi jih zanimala, ni i-melo v rokah.
»Veliko večino gradov so dali požgati meščanski otroci iz običajno dobro situiranih družin, ki so se revolucijskih teorij oprijeli zaradi mode in nevarnosti, ki jih je prinašalo življenje revolucionarjev. Življenje zatiranega in izkoriščanega delavca in kmeta so poznali zgolj iz knjig in teorij. V bistvu so ljudi, za katere »so se borili« prezirali in so se po končani vojni takoj ločili od njih z življenjem v nacionaliziranih vilah, ki so bile strogo ločene od preprostejšega o-kolja.
Nismo daleč od resnice, če zapišemo, da je pri odločitvah o požigih gradov stala ob strani zavist bivših boga-tinčkov, ki si tega niso mogli privoščiti. Kmetje imajo že po svojem bistvu posebej i-zostren čut do vrednosti in pomenu nepremičnin, tega niso nikoli odobravali.
Zato so za lase privlečene trditve, da je v požigih gradu treba gledati sprostitev stoletja zatiranih kmetov.«
Po tem nekoliko neprijetnem zapisu se vrnimo še enkrat k prof. Jarcu in končajmo z anekdoto o tem res zaslužnem in častnem meščanu našega mesta. Za novo leto, ko je profesor obhajal tudi svoj rojstni dan in god, mu je prišel čestitat tudi njegov stari prijatelj Jože Dular.
»Janko, pa le pazi, da se ti v naslednjem letu kaj ne zgodi, in da te ne bi odneslo,« mu reče ob slovesu.
»Veš Jože, v mojih letih jih pa umre res zelo malo!« je bil odgovor devetdesetlet-nika.
TITA KOVAČ ARTEMIS
IZZIV * 31. marca 2003 * stran 3
ZA NARODNI DOM
Novih 494.700 tolarjev
Bo tudi ta breg ob Krki doletela nespametna odločitev »urbanistične« in »naravovarstvene« stroke? (Foto: Mojca Žnidaršič)
Domiselna javna prireditev ob razglasitvi naj meščanke in naj meščana 2002, ki jo je tokrat že šestič pripravilo uredništvo Novega medija v obnovljenih spodnjih prostorih Narodnega doma, jevpritegnila množico gostov. Žal je bila razstavna dvorana 28. februarja zvečer kar premajhna za vse, ki so hoteli počastiti nova izbranca za naj meščana v minulem letu. Zbrane sta nagovorila urednica Novega medija Jasna Šinkovec in župan mag. Boštjan Kovačič. Sodelovali so še lajnar Rastko^ Tepina, Zoran Predin in Žive legende ter oktet
GROZI NOV OKOLJEVARSTVENI ŠKANDAL?
Razvrednotenj e imenitnega prostora
Tovarno Ela so v petdesetih letih postavili na eno najimenitnejših leg v Novem mestu - prav tam, kjer se odpirajo verjetno najlepši pogledi na mestno jedro s frančiškanskim samostanom v ospredju.
Umestitev industrije na takšno lokacijo odseva urbanistični diletantizem tistega časa in ignoranco do enkratnih prostorskih danosti. S tega vidika je odstranitev o-puščenega industrijskega objekta vsekakor upravičena in že kar težko pričakovana.
Čemu nameniti ta prostor pa ni bilo nikoli predmet
Spominu prof. Janka Jarca
Televizija Slovenija je 30. marca zvečer predvajala kulturno-dokumentirano oddajo Spomini na profesorja, posvečeno stoletnici rojstva profesorja Janka Jarca (1903 -1995). Pričevanje je režiral Filip Robar Dorin, zajelo je zaokroženo podobo o profesorju Janku Jarcu, zaslužnem častnem meščanu Novega mesta. Pokojni novomeški zgodovinar je bil znan muzealec, spomeniški varuh, arhivar, estet, polihistor in poet, ki se je rodil 25. decembra 1903 v Črnomlju, umrl pa je v visoki starosti leta 1995. Dragoceno oddajo so sestavljali odlomki iz filmskih zapisov avtorja o novomeški pomladi 1920. Življenjska pot profesorja Janka Jarca, bogata, rodovitna, opravljena vestno in dobro, je razveselila vse, ki so Janka Jarca in njegovo delo poznali ter cenili, saj je postavil prenekateri temelj v naši kulturi, na katerem je bilo lažje graditi.
vo je podprla tudi občinska oblast, ki pa se je urejanja tega prostora lotila nekoliko naivno, brez javnega natečaja in brez prostorskega izvedbenega akta, le z lokacijsko dokumentacijo. Prve idejne rešitve so predvidevale sklenjeno pozidavo v številnih etažah vse do nivoja Krke. Takšen način popolne izrabe tega prostora ni sprejela služba za varstvo naravne in kulturne dediščine, uprli pa so se tudi kra-
... ......	j—------ jani, ki predvsem poudarja-
poglobljenih študij ali širših j0 preteče poslabšanje nji-prostorskih strategij mesta, hovih bivanjskih razmer.
sedanjim poslopjem tovarne ne sme posegati in da se varuje obrežni ambient v celoti skupaj s sprehajalno potjo, ki vodi v Ragov log.
Nesprejemljivo je, da se prostor ob Krki pri tej gradnji ne obravnava, kot da gre za nek abstraktni prostor, ob katerega se lahko postavi karkoli.
Adoramus.
Slavnostni dogodek je bil združen s 130-letnico začetka gradnje prvega slovenskega Narodnega doma, ki še vedno čaka na nadaljevanje obnovitvenih del. Navdušenje ob razglasitvi naj meščanke Ruže Kovačič in naj meščana Antona Škerlja je bilo prisrčno in iskreno. Župan jima je izročil zlati kopiji prstanov, izdelanih po najdbi z novomeškega arheološkega naj-dbišča Kapiteljska njiva, u-rednica časnika pa njima in vsem kandidatom umetni izdelek steklarstva Vidmar, izdelan po barvni predlogi slikarja Janka Orača. S prostovoljnimi prispevki gostov in izkupičkom s prodajo slik novomeških slikarjev Jožeta Kotarja, Janka Orača in Uroša VVeinbergerja je bilo zbranih 494.700 tolarjev. Urednica Jasna Šinkovec jih je izročila predsedniku Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma dr. Antonu Starcu. Javno so se zahvalili tudi vsem sponzorjem, ki so podprli lepo prireditev in pomagali pri organizaciji uspelega večera.
Najbolj demokratično bi bi lo, če bi ta prostor namenili neki javni dejavnosti, tako da bi ta enkratni pogled na mesto doživelo čim več ljudi. Vendar pa v Novem mestu (pa tudi drugje verjetno ni nič drugače) običajno čakamo, da se pojavi nek
Obiščite nas
na spletnih straneh Društva Novo mesto:
www.drustvo-novo-mesto.si
investitor za karkoli, potem pa se prostorski razvoj mesta in njegove danosti podreja investitorjevim željam. In če zadeva obeta vsaj kratkoročni dobiček, takšne želje predstavijo kot »interes mesta«.
Za prostor Ele je zanimanje že pred nekaj leti izkazal Zavod za izgradnjo Ljubljane (ZIL), ki si je tu zamislil intenzivno stanovanjsko pozidavo s kar se da velikim številom stanovanj na enoto površine. Takšno pozida-
Ko so se stvari zapletle, je bil izveden vabljeni natečaj.
Po dolgotrajnih usklajevanjih izbrane rešitve s kul-turnovarstveno službo je bil izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tu pa se je nepričakovano zapletlo. Projekt je sam po sebi sicer korekten - upošteva določbe lokacijske dokumentacije in je načeloma u-sklajen tudi s kulturnovar-stvenimi pogoji, vendar pa se je izkazalo, da preko 100 metrov dolgi objekt v svojem srednjem delu enostavno obvisi v zraku, saj mu zmanjka tal.
To pomeni, da bi objekt v tem delu morali postaviti na podporni zid, kar pa je v nasprotju z izhodiščnim pogojem kulturnovarstvene službe, da se v brežino pod
Pomagajte
pri obnovi Narodnega doma v Novem mestu!
Denarne prispevke zbiramo na transakcijskem računu:
»Ustanova za obnovo in oživitev Narodnega doma«
02970-0092436024
z namenom:
»Za Narodni dom«
stran 4 * 31. marca 2003 * IZZIV
Naslov prejemnika
Tako se je zgodilo, da sanacija enega prostora pomeni razvrednotenje drugega, in to prostora, ki bi vsekakor moral biti v javnem interesu mesta. Jasno je namreč, da bodo - če do izgradnje pride - prebivalci objekta uporabljali prostor ob Krki, kot »svoje dvorišče«, saj drugega prostora e-nostavno ne bodo imeli (razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami v območju lokacijske dokumentacije namreč sploh ne ustreza veljavnim normativom), zato je ignoranca do tega prostora še toliko bolj nerazumljiva.
Z lanskoletno pozidavo brežine Krke v Kandiji, s tako imenovanim »vagonom«, je bilo »urejeno« okoli 50 metrov brežine Krke. Ne dopustimo da tako »uredimo« še nadaljnjih 100 metrov brežine Krke!
MITJA SIMIČ
Dosedanji naj meščanke in naj meščani
1997
Lojzka Potrč Anton Starc, dr. med.
1998
prim. mag. Tatjana Gazvoda, dr. med. mag. Miloš Kovačič
1999
Suzana Furlan, dr. med. prošt Jožef Lap
2000
Milica Šali prof. Jože Glonar
2001
Staša Vovk Adolf Zupan
2002
Ruža Kovačič Anton Škerlj