2004 0 # % Eno bistvo, tri osebe IV. 7. Zato, da bi spregovorili o neizreklji- vem, da bi na neki naèin izrekli tisto, èesar nikakor ni mogoèe izreèi, so naši Grki rekli “eno bistvo, tri substance”, Latinci pa “eno bistvo ali substanca, tri osebe”. Kot sem `e omenil, v našem jeziku, to je latinskem, bis- tvo obièajno pomeni isto kot substanca. In da bi povedano razumeli vsaj v podobi , so sprejeli te izraze, da je sploh mogoèe kaj odgovoriti na vprašanje, kaj je ti- sto troje, kar prava vera oznaèuje kot troje, ko pravi, da Oèe ni Sin in da Sveti Duh, ki je bo`ji dar, ni ne Oèe ne Sin. Ko se torej sprašujemo, kaj je to troje ali kdo so ti trije, se trudimo poiskati neki poseben ali splošen izraz, s katerim bi zaobjeli to troje, a nobe- nega ne moremo najti, ker prevzvišenost bo`anstva presega sposobnosti obièajnega go- vora. Resniènejša kot beseda je namreè naša misel o Bogu; in on je resniènejši od naše mi- sli o njem. Ko namreè reèemo, da Jakob ni isti kot Abraham, Izak pa ni ne Abraham ne Jakob, oèitno trdimo, da so to trije: Abraham, Izak in Jakob. Ko pa se vprašamo, kaj so ti trije, odgovorimo, da so to trije ljudje in jih kot take imenujemo v mno`ini s posebnim izra- zom; s splošnim bi jih oznaèili kot tri `iva bit- ja (èlovek je po opredelitvi starih umrljivo ra- zumno `ivo bitje ); ali pa, kakor navadno govori naše Pismo, tri duše, ko se celota - telo in duša, kar namreè je ce- loten èlovek - imenuje z besedo za najboljši del, to je dušo. Tako je na primer reèeno, da je šlo z Jakobom v Egipt petinsedemdeset duš, v pomenu ljudi. Dalje, ko reèem, da tvoj konj ni isti kot moj in da tretji konj nekoga drugega ni ne moj ne tvoj, trdim, da so trije. In na vprašanje, kaj so ti trije, odgovorim s poseb- nim imenom, da so trije konji, in s splošnim, da so tri `ivali. In spet ko reèem, da vol ni konj in da pes ni ne vol ne konj, omenjam tri. In ko me kdo povpraša, kaj so ti trije, ne reèem, da so to trije konji ali trije voli ali trije psi, ker niso iste vrste, ampak odgovorim splošno, da so tri `ivali, ali, v višjem rodu, tri substance ali tri ustvarjenine ali tri narave. Karkoli je namreè izra`eno s kakim po- sebnim imenom v mno`ini, je mogoèe izra- ziti tudi s splošnim imenom; vsega tistega, kar se imenuje z enim splošnim imenom, pa ne moremo imenovati tudi z enim posebnim imenom. Kajti trem konjem - to je posebno ime - reèemo tudi tri `ivali. Konja, vola in psa pa oznaèimo samo kot tri `ivali ali sub- stance - to pa splošna imena so - in èe je o njih na splošno mogoèe reèi še kaj drugega. Ne moremo pa reèi, da so to trije konji, voli ali psi - kajti to so posebni izrazi. Z enim imenom lahko oznaèimo, èeprav v mno`ini, tiste reèi, ki imajo skupno to, kar pomeni ti- sto ime. Abraham, Izak in Jakob imajo skup- no to, da so ljudje, zato se imenujejo trije ljudje. Konj, vol in pes imajo skupno to, da so `ivali, zato se imenujejo tri `ivali. Tako tri lovorje imenujemo tudi tri drevesa; lovor, mirto in oljko pa oznaèimo samo kot tri dre- vesa ali tri substance ali narave. In tako tri kamne imenujemo tudi tri telesa. Kamnu, 3 45  & %'( )*#&+,--'-,'.",-'/ , # # % lesu in `elezu pa lahko reèemo le tri telesa ali uporabimo zanje kak drug višji splošen izraz. Ker so torej Oèe, Sin in Sveti Duh trije, se vprašamo, kaj so ti trije, kaj imajo skupnega. Nimajo namreè skupno to, kar je Oèe, da bi si bili namreè drug drugemu oèetje, kakor so prijatelji oznaèeni v odnosu drug do drugega. Tam pa ni tako, kajti samo Oèe je oèe; in ni oèe dveh, ampak le edinega Sina. Tudi niso trije sinovi, ker tam Oèe ni sin in tudi Sveti Duh ni sin. In tudi ne trije sveti duhovi, ker tudi Sveti Duh z lastnim imenom, po katerem je tudi bo`ji dar, ni ne oèe ne sin. Kaj so torej ti trije? Èe so namreè tri osebe, jim je skupno to, da so osebe. Torej je to njihovo posebno in obenem splošno ime, èe sledimo obièaju go- vorice. Toda tam, kjer med posamezniki ni nobene razlike v naravi, se mno`ico le-teh oz- naèi s splošnim imenom, obenem pa jo je mogoèe oznaèiti tudi s posebnim imenom. Razlika narave namreè povzroèi, da lovor, mirta in oljka ali konj, vol in pes ne morejo biti oznaèeni s posebnim imenom: prvi kot trije lovorji ali drugi kot trije voli, ampak samo s splošnim: prvi kot tri drevesa in drugi kot tri `ivali. Tu pa, kjer ni nobene razlike v bistvu, bi moralo to troje imeti tudi poseb- no ime, in vendar ga ne najdemo. Kajti oseba je splošno ime, saj se more tako imenovati tudi èlovek, èeprav je med èlovekom in Bo- gom tolikšna razlika. Sveto pismo nikjer ne omenja, da so v Bogu tri osebe. 8. Èe potem s splošnim izrazom samim reèemo “tri osebe”, ker jim je skupno to, da so osebe (sicer se jih na noben naèin ne bi mo- glo tako oznaèiti, kakor ne reèemo “trije si- novi”, ker zanje ni skupno to, da so sinovi), zakaj jim torej ne reèemo tudi “trije bogovi”? Zato, ker je Oèe oseba in je oseba Sin in je oseba tudi Sveti Duh, so gotovo tri osebe. Za- kaj pa zato, ker je Oèe Bog in je Bog Sin in je Bog tudi Sveti Duh, niso tudi trije bogovi? Ali dalje: zakaj niso, ker je zaradi neizrekljive povezave to troje skupaj en Bog, zakaj niso zato tudi ena oseba, in potem seveda ne bi mogli reèi “tri osebe”, èeprav vsako posebej imenujemo osebo, kakor tudi ne moremo reèi “trije bogovi”, èeprav vsakega posebej ime- nujemo Bog, bodisi Oèeta bodisi Sina bodisi Svetega Duha? Ali zato, ker Sveto pismo ne omenja treh bogov? Toda tudi omembe treh oseb ne najdemo nikjer v Svetem pismu. Ali pa je zato, ker Sveto pismo tega trojega ne oznaèi ne kot tri ne kot eno osebo (beremo namreè oseba Gospoda, ne pa “oseba Gos- pod”), dovoljeno iz potrebe po govorjenju in razpravljanju reèi “tri osebe”, in sicer ne zato, ker Sveto pismo tako pravi, ampak ker take- mu izra`anju ne nasprotuje? Èe pa bi rekli “trije bogovi”, bi Sveto pismo temu naspro- tovalo z besedami: Poslušaj, Izrael: Gospod je tvoj Bog, Gospod edini (5 Mz 6,4). Zakaj torej tudi ne smemo reèi “tri bis- tva”, èesar Sveto pismo prav tako niti ne trdi niti ne zavraèa? Kajti èe je bistvo posebno ime, skupno vsem trem, zakaj ne bi rekli “tri bistva”, kakor namreè reèemo “Abraham, Izak in Jakob, trije ljudje”, ker je èlovek po- sebno ime, skupno vsem ljudem? Èe pa bis- tvo ni posebno ime, ampak splošno, zakaj so potem èlovek, ovca, drevo, zvezda in angel oznaèeni kot bistva? Zakaj ni o njih reèeno “tri bistva”, kakor so trije konji tri `ivali, trije lovorji tri drevesa in trije kamni tri telesa? Èe pa zaradi enosti Trojice ne reèemo “tri bis- tva”, ampak “eno bistvo”, zakaj potem zaradi iste enosti ne bi tudi namesto “tri substance” ali “tri osebe” rekli “ena substanca” in “ena oseba”? Kakor je namreè njim skupno ime “bistvo”, tako da je vsak posebej imenovan bistvo, tako jim je skupno tudi ime “substan- ca” ali “oseba”. Kar sem povedal, je treba razumeti po našem pojmovanju o osebah, po grškem pa    2004  # % o substancah. Kakor oni pravijo “tri substan- ce, eno bistvo”, tako mi pravimo “tri osebe, eno bistvo ali substanca”. Te besede so se porodile iz potrebe po izra`anju. 9. Kaj torej preostane? Ali priznati, da so se te besede porodile iz potrebe po izra`anju, ko je bilo potrebno obilno razpravljanje proti zankam in zmotam krivovercev? Èloveška revšèina je namreè skušala z go- vorico posredovati èutenju ljudi to, kar po svojih sposobnostih hrani v skriti kamrici svo- jega duha o Gospodu Bogu, svojem Stvarni- ku, bodisi po bogovdani veri bodisi po ka- kršnem koli razumevanju. In tedaj se je zbala reèi “tri bistva”, da ne bi kdo razumel tako, kakor da je v tisti najvišji enosti kakšna raz- liènost. Spet pa ni mogla reèi, da ni neèesa trojega. Ker je Sabelij rekel prav to, je zabre- del v krivo vero. Nadvse gotovo spoznavamo El Greco, Sveta Trojica,1577, olje na platnu, 300 x 179 cm, Prado, Madrid.  # # % iz Svetega pisma, kaj je treba bogovdano ve- rovati. Isto uzre z nedvomno zaznavo tudi pogled duha: da je Oèe in da je Sin in da je Sveti Duh; in da Sin ni isti kot Oèe in da Sveti Duh ni isti kot Oèe ali Sin. Spraševala se je ta revšèina, kako bi te tri imenovala. In rekla jim je substance ali osebe. S tema izra- zoma ni hotela toliko poudariti razliènosti, kot se je hotela ogniti edinosti . Tako naj ne bi iz besed “eno bistvo” ra- zumeli le enosti, ampak naj bi iz besed “tri substance ali osebe” razumeli tudi trojnost. Kajti èe je pri Bogu isto “biti” in “biti sub- stanca” , potem ne smemo govo- riti o treh substancah, kakor ne govorimo o treh bistvih. Enako tudi, ker je pri Bogu “biti” isto kot “biti moder”, ne reèemo niti “tri bistva” niti “tri modrosti”. In ker je zanj “biti Bog” in “biti” isto, nikakor tudi ne smemo govoriti niti o treh bis- tvih niti o treh bogovih. Èe pa je za Boga “biti” eno in “biti sub- stanca” nekaj drugega, kakor je nekaj drugega “biti Bog” in “biti Oèe” ali “biti Gospod” (s tem, da je, je oznaèen sam v sebi, kot Oèe pa je oznaèen v odnosu do Sina, in kot Gospod v odnosu do njemu slu`eèe ustvarjenine; torej je substanca v odnosu, kakor v od- nosu rojeva in v odnosu gospoduje), potem substanca sploh ni substanca, ker je v odnosu. Kakor se namreè bistvo imenuje po tem, da biva , tako se substanca imenuje po tem, da biva v sebi . Nesmisel pa je oz- naèiti substanco v odnosu; vsaka reè je namreè substanca sama v sebi. Koliko bolj šele Bog, Bog se imenuje substanca v nepravem pomenu, bistvo pa v pravem. 10. èe je sploh primerno reèi, da Bog biva v sebi ! V. Neka reè je upravièeno oznaèena (kot substanca), èe je tista reè nosilec neèesa, za kar pravimo, da je na nekem no- silcu, kot je na primer barva ali oblika na telesu. Telo namreè biva substanèno, torej je substanca. Ono drugo pa, kar ni substanca, ampak na substanci, je na substanèno obsto- jeèem telesu kot nosilcu . Èe potem preneha obstajati bodisi barva bodisi oblika, se telesu ne odvzame bit telesa, ker zanj “biti” in “zadr`ati to ali ono obliko ali barvo” ni isto. Spremenljive in sestavljene reèi se torej v pravem pomenu imenujejo substance. Èe Bog substanèno biva, tako da se lahko v pra- vem pomenu imenuje substanca, je v njem nekaj kot na nosilcu in torej ni enostaven, kaj- ti sicer bi zanj bilo “biti” isto kot kateri koli drug pridevek, ki mu ga je mogoèe dati nje- mu samemu, kot na primer velik, vsemo- goèen, dober in kar je še mogoèe o Bogu us- trezno izraziti. Nikakor torej ne smemo reèi, da Bog substanèno biva ali da je podlo`en svoji dobrosti in da tista dobrost ni substan- ca, ali bolje, bistvo, in da Bog ni svoja do- brost, ampak je ta na njem kot na nosilcu. Iz tega jasno izhaja, da Boga po sili imenujemo “substanca”, da bi z besedo, ki je bolj v rabi, razumeli “bistvo”. Tako pa se imenuje po resnici in v pravem pomenu, tako da moramo najbr` edino Boga imenovati bistvo. Edino on namreè resnièno “je”, ker je nespremenljiv in ker je to svoje ime povedal svojemu slu`abniku Mojzesu, ko mu je rekel: “Jaz sem, ki sem,” in: “Tako jim reci: ‘On, ki je, me je poslal k vam’!” (2 Mz 3,14). Toda konèno, naj se Bog imenuje bistvo, kar v pra- vem pomenu je, naj se imenuje substanca, kar je po sili, je z obojim oznaèen v sebi in ne v odnosu do neèesa. Iz tega sledi, da je za Boga “biti” isto kot “biti substanèno”. Zato velja: èe je torej Trojica eno bistvo, je potem tudi ena substanca. Zatorej je morda bolj pri- merno govoriti o treh osebah kot o treh sub- stancah. Zakaj ne reèemo, da je v Trojici ena oseba in tri bistva.    2004  # % VI. 11. Da pa se ne bi zdelo, da sem pri- stranski, preišèimo še tole. Oni, Grki, bi lahko, èe bi hoteli, rekli “tri osebe”, tri/a pro/swpa , kakor reèejo “tri substance”, trei=j u(posta/seij. Pa so se raje odloèili za slednje, ker je najbr` glede na obièajno rabo v njiho- vem jeziku primernejše. Kajti tudi glede oseb je stvar enaka: Bogu namreè “biti” in “biti oseba” ni niè razliènega, ampak je po- vsem isto. Èe se namreè imenuje “bit” sam v sebi, pa se imenuje “oseba” v odnosu. Oèeta, Sina in Svetega Duha oznaèimo kot tri osebe tako, kakor oznaèimo tri prijatelje, tri znance ali tri sosede, ker so to vzajemno in ne, ker je sleherni od njih to v sebi. Zatorej je vsak izmed njih prijatelj drugih dveh ali njun znanec ali sosed, ker imajo ta imena odnosni pomen. Kaj torej? Bomo mirno rekli, da je Oèe oseba Sina in Svetega Duha, ali Sin oseba Oèeta in Svetega Duha, ali Sveti Duh oseba Oèeta in Sina? Toda niti izraz “oseba” navad- no nima nikjer takšnega pomena niti ni v tej Trojici z besedo “oseba Oèeta” oznaèeno niè drugega kot Oèetova substanca. Kakor je po- temtakem Oèetova substanca Oèe sam in ne tisto, po èemer je Oèe, ampak tisto, po èemer je, tako tudi oseba Oèeta ni niè drugega kot Oèe sam. Sam v sebi se namreè imenuje ose- ba, ne v odnosu do Sina ali Svetega Duha, ka- kor se v sebi Bog imenuje velik, dober, pra- vièen in še kaj podobnega. In kakor je zanj isto “biti” in “biti Bog”, “biti velik” ali “biti dober”, tako je zanj isto “biti” in “biti oseba”. Zakaj torej tega trojega ne imenujemo sku- paj “ena oseba”, kakor pravimo “eno bistvo” in “en Bog”, ampak pravimo “tri osebe”, èeprav ne reèemo “trije bogovi” ali “tri bis- tva”? Zato, ker hoèemo, da vsaj ena beseda od teh oznaèi pomen Trojice. Ko priznava- mo, da so trije, in nas kdo vpraša: »Trije kaj?«, nam tako ni treba povsem obmolkniti. Kajti èe je bistvo splošno ime , poseb- no ime pa substanca ali oseba, kakor nekateri menijo... (Tu se ne bom spušèal v to, kar sem `e povedal, da je namreè treba tri bistva oznaèiti, kakor so oznaèene tri sub- stance ali osebe, tako kakor se isti trije konji imenujejo tudi tri `ivali, ko je konj vrsta in `ival rod. Tudi ni tu vrsta izra`ena v mno`ini, rod pa v ednini, da bi potemtakem rekli, da so trije konji ena `ival, ampak, kakor so kot trije konji oznaèeni s posebnim imenom, tako so kot tri `ivali oznaèeni s splošnim. Nekateri pravijo, da z imenom “substanca” ali “oseba” ni oznaèena vrsta, ampak nekaj posameznega in posamiènega, kakor da beseda “substanca” ali “oseba” ne bi bila rabljena enako kot izraz “èlovek”, ki je skupen vsem ljudem, ampak v pomenu, kakor ga ima za posameznega èloveka ime, bo- disi Abraham bodisi Izak bodisi Jakob ali kdo drug navzoèi, ki ga je moè celo pokazati s pr- stom. Táko njihovo trditev izpodbija enako sklepanje . Kakor so Abraham, Izak in Jakob oznaèeni kot trije posamezniki, tako so tudi trije ljudje in tri duše. Zakaj se torej tudi Oèe, Sin in Sveti Duh, èe jih tako oznaèimo splošno , posebno in po- samièno, ne imenujejo tri bistva ali tri sub- stance ali osebe? Toda v to, kakor sem rekel, se ne bom spušèal.) Reèem pa tole: èe je bistvo splošno ime , potem eno bistvo ne more imeti veè posebnih imen , na primer: ker je `ival splošno ime, ena `ival nima veè poseb- nih imen. Torej Oèe, Sin in Sveti Duh niso tri posebna imena enega bistva. Èe pa je bistvo posebno ime , kakor je po- sebno ime èlovek, potem imajo tri substan- ce ali osebe - kakor jih paè imenujemo -, skupno isto posebno ime tako, kakor imajo Abraham, Izak in Jakob skupno posebno ime “èlovek”. (Dejanski èlovek se ne more raz- deliti na veè posameznih ljudi, kakor se raz- deli ime “èlovek” na Abrahama, Izaka in Ja- koba. To nikakor ni mogoèe, ker je en èlovek `e posameznik.)  # # % Zakaj se torej eno bistvo razdeli na tri sub- stance ali osebe? Kajti èe je bistvo posebno ime kakor èlovek, potem je z dejanskim bis- tvom tako kot z dejanskim èlovekom. Tako pravimo, da so trije ljudje istega spola, istega telesnega ustroja in istega znaèaja ena narava (so sicer trije ljudje, a ena narava). Ali potem na isti naèin pravimo tudi tam “tri substance in eno bistvo” ali “tri osebe in ena substanca oziroma bistvo”? Nedvomno gre za nekaj podobnega, ker so latinsko govoreèi stari, preden so se dokopali do sedanjih izra- zov “bistvo” ali “substanca” — ta sta prišla v rabo šele nedavno -, namesto njiju uporab- ljali izraz “narava”. Te oznake pa ne dajemo glede na splošno ali posebno, ampak kakor glede na isto skup- no tvar. Vzemimo primer: èe so iz istega zlata narejeni trije kipi, pravimo “trije kipi, eno zla- to”, in ne govorimo o zlatu kot o splošnem, o kipih pa kot o posebnem imenu; niti o zla- tu kot o posebnem in o kipih kot o posa- miènem. Nobeno posebno ime namreè po pomenu ne presega sebi pripadajoèih posa- miènih izrazov, da bi zaobjelo še kaj od zu- naj. Ko bom opredelil, kaj je èlovek, kar je posebno ime, bodo v isti opredelitvi vsebo- vani vsi posamezni posamièni ljudje; in vanjo ne bo sodilo niè od tega, kar ni èlovek. Ko pa bom opredelil zlato, bo sodilo k zlatu vse, kar je narejeno iz zlata; ne le zlati kipi, ampak tudi prstani in drugi predmeti, izdelani iz zla- ta. Tudi zlato, iz katerega se ne izdela niè, se še vedno imenuje zlato; kakor so tudi kipi, èeprav niso iz zlata, zato še vedno kipi. Prav tako nobeno posebno ime ne presega opre- delitve svojega splošnega imena. Ko namreè opredelim pomen besede `ival, in ker je konj posebno ime tega splošnega pojma, je vsak konj `ival; ni pa vsak kip zlato. Zato pa, èeprav o treh zlatih kipih upravièeno reèemo “trije kipi, eno zlato”, tega vendar ne reèemo, kot da bi mislili, da je zlato splošno, kip pa posebno ime. Tako tudi ne reèemo o Trojici “tri osebe ali substance, eno bistvo, en Bog”, kakor da bi vse troje bilo substanèno iz iste snovi , èeprav je le-ta, karkoli je `e, razdeljena na te tri. To bistvo namreè ne zaobjema poleg Trojice niè drugega. In ven- dar pravimo “tri osebe istega bistva” ali “tri osebe, eno bistvo”. Ne reèemo pa “tri osebe iz istega bistva”, kakor da bi bilo v tem pri- meru bistvo eno, oseba pa nekaj drugega. Tako lahko reèemo glede treh kipov, nareje- nih iz istega kosa zlata: tu je eno biti zlato in nekaj drugega biti kip. V primeru “trije ljudje, ena narava” ali “trije ljudje iste narave” pa je mogoèe reèi tudi “trije ljudje iz iste narave”, ker morejo obstajati še drugi takšni ljudje iz iste narave. V bistvu Trojice pa nikakor ne more obstajati neka druga oseba iz istega bistva. V tem pri- meru en èlovek ni toliko kot trije ljudje sku- paj; `e dva èloveka sta nekaj veè kot en èlo- vek. Tudi trije enaki kipi skupaj so veè zlata kot en sam; in manj zlata je en kip kot dva. V Bogu pa ni tako. Nista namreè veèje bis- tvo Oèe in Sin skupaj kakor Oèe sam ali Sin sam, temveè so tiste tri substance ali osebe skupaj, èe jih je treba tako imenovati, enake posameznim. Tega èlovek, ki je duševno bitje , ne sprejema (1 Kor 2,14). Ne more namreè imeti v mislih kaj drugega kot gmote in prostore, ki so zdaj veèji, zdaj manjši, ko v njegovem duhu švigajo predstave kot tele- sne podobe.  $7  8 9: * Celotno delo O Trojici bo izšlo pri Mohorjevi dru`bi predvidoma naslednje leto.