A
i** i r rrrnt »1»«..
SPOMNITE BE
3LOVENSKIH BEGUNCEV I KAKIM PAROM!
DOMOVIN R
AMERICAN IN SPIRIT—FOREiv. IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 162
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, AUGUST 19, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVU1
NOVI GROBOVI
Terezija Kmet
Tri četrt na 10 sinoči je po' dolgi in mučni bolezni zatisniia1 svoje trudne oči Mrs. Terezija' Kmet, prej poročena Jakšič, ro.j jena Pečjak. Splošno je bila poznana kot Kmetova mama. Umr. ^ Je na svojem domu, 3922 St. Clair Ave. v starosti 78 let. Po_ &reb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba in drugo bo-naznanili jutri.
Mary Kočevar Včeraj zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici dobro poznana Mary Kočevar roj. Mikotič, sta-ra 70 let, stanujoč na 19108 Shawnee Ave. Doma je bila od Ljubljane. Soprog Frank ji je urnrl leta 1933. Tukaj zapušča si«a Štefana, brata Josipa Mikotič, ki stanuje v Greenwood, Wisconsin in sestro Jean Fende v Channing, Mich, ^'a je članica sledečih društev: krča Marije, staro, sv. Marije JJagd. št. 162 KSKJ in Carniola 1Ve> št. 493 T. M. Pogreb bo jutri zjutraj ob iz Svetkovega pogrebnega zavoda y cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in na Kal vari j o. ^aj ji bo lahka ameriška zemlja, Preostalim sožalje.
Paul Nadbatli
Po kratki bolezni je umrl zadet od srčne kapi splošno poznani Paul Nadbath, star 58 let, stanujoč na 979 E. 74. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo' Antonijo, roj. Kerin, doma iz J fare Leskovec pri Krškem, sina1 y\m- ,(S- G-) Rudolfa, ki je( ?x ravnik V mornariški bolnišnici' v Beach, Kalifornija, ter več Qrugih sorodnikov.
Pokojni jo bil rojen v Ljubija-' m> kjer zapušča več bratov, eno sestro in veliko sorodnikov. Tukaj je bival 34 let. Dolgo je bil zaposlen pri Pintarjevih kot me. «ar. Bil je član podruž, št. 5 SMZ, organizacije Moose ter delničar SNI) na St. Clair Ave. ; Pogreb bo v sredo zjutraj ob iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9 in na Kalva-j"'.io. Naj počiva v miru, preosta. naše sožalje.
John Ogrin Po kratki bolezni je umrl zadet od srčne kapi dobro poznani
John Ogrin, star 69 let, stanujoč na 7005 Hecker Ave. Tukaj za-' pušča žalujočo soprogo Heleno roj. Mele, doma iz Cerknice ter 5 otrok: Angela omož. Metlika/ ki so vodili groeerijo na Sylvia1 Ave., Rudolph, Helen omož.1 Rupnik, John, Louis, brata Fran.1 ka v Hinckley, O. vnuke in nekaj drugih sorodnikov.
Rojen je bil na Stari Vrhni-1 ki, kjer zapušča več bratov in sester. Tukaj je bival 46 let ter J je bil član društva št. 5 SNPJ.
Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:15 iz želetovega pogrebnega! zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9 in na Kal vari-j jo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Veronica Markovich |i V petek zvečer je umrla na svojem domu, 408 E. 149. St.'j Veronica Markovich, roj. Diano.j vič, star 48 let. Tukaj zapušča ' soproga Thomasa, sina Johna Fulton in hčer Helen; dalje za- ] pušča sestri Mary omož. Divinfe, j Ano omož. Fisher v Kaliforniji j ter brata Williama in Franka'] ter več drugih sorodnikov.	<
Rojena je bila na Hrvaškem, j kjer zapušča več sorodnikov'. Tukaj je bivala 34 let. Pogreb je j uaneS ob'12:45 iz želetovega po- \ grebnega zavoda na 152. cesti, i John J. Kelly Za srčno hibo je umrl John J. < Kelly, stanujoč na 1392 E. 31. ] St. Umrl je v petek zjutraj ob 5:20. Bil je star 67 let. Zapušča soprogo Emo, sina Elro.grja, ki . vodi gostilno na St. Clair Ave. in 40. cesta, bivše Kovačičeve prostore. Pokojni je bil sorodnik Mrs. John J. Grdina. Pogreb bo danes popoldne ob 2 iz Grdino. vega pogrebnega zavoda na Lakeview pokopališče.
Frank Okoren Danes zjutraj ob 5:30 je umrl Frank Okoren, stanujoč na 1116 E. 71. St. čas pogreba in drugo bomo naznanili jutri.
--o-
C ROB NA ELY
• Ely, Minn. — Tukaj je umrl Frank Sekola, star 80 let, rodom iz Jurne vasi, občina Novo mesto. V Duluthu ima brata Anto-j na. žena Cecilija mu je umrla j j že pred 10 leti. V Ameriki se je nahajal 48 let.__
Škof Rozman pride pred sodnijo
Belgrad. — Na 21. avgusta se bo pričela v Ljubljani sodna obravnava proti 66 let staremu, bivšemu ljubljanskemu nadškofu dr. Gregorij Rozmanu. Obtožen je sodelovanja s sovražnikom. (Škof Rozman je sedaj na Koroškem.)
V kratkem se pričakuje tudi sodne obravnave proti hrvaškemu škofu Alojziju Stepin&cu, ki da je sodeloval s Paveličem. Takrat pride pred sodni stol tudi dr. Maček in člana njegove seljačke stranke, dr. Šulej in dr. Subašič. -o-
Jugoslovanski komunisti so začasno zadovoljni s Trstom
Napoveduje civilno vojno proti vladi maršala Tita
Kurat, ki je služil pri partizanih, napoveduje vstajo proti Titu
Ameriško časopisje poroča, da je nek avstralski vojni kurat v Melbourne, Avstralija, prerokoval civilno vojno v Jugoslaviji proti Titovi strahovladi. Kurat je služil tekom vojne pri Titovih partizanih.
Ime kurata je John Sokolič, ki je po rojstvu Jugoslovan in katerega je poslal Churchill za časa vojne k Titovim partizanom, ker pozna jugoslovanske jezike. Father Sokolič je bil prej prideljen angleški zračni armadi.
Father Sokolič je zdaj podal javno izjavo, da so Titovi pkrtizani po veliki večini komunisti, proti' veri in absolutni brezverci. Pridružilo se jim je pač nekaj katoličanov, toda ■samo iz vzroka, da bi se vrnili domov. Niso si pa upali povedati, da še vedKvi verujejo, ker se boje posledic zase in za svoje družine.
Kot izjavlja zdaj Father Sokolič, narod v Jugoslaviji tega strahovitega terdrizma ne bo dolgo prenašal in da lahko vsak čas izbruhne civilna vojna proti sedanjemu Titovemu režimu.
Konferenca zasliši Avstrijo kljub protestu Sovjetske Unije
; Zaenkrat sprejmejo mednarodno tržaško državo, toda iz nje morajo biti odstranjeni vsi fašisti; stavijo še druge pogoje za upravo te mednarodne države.
Trst. — Komunistično vodstvo v Julijski Krajini je sprejelo predlog velikih štirih, da postane Trst in nekaj okolice mednarodna država. Samo Italijani ne kažejo še nobene volje, da bi bili zadovoljni s to rešitvijo.
Jugoslovanska vlada pravi, da ne bo opustila borbe za eventu-elno posest Trsta, toda maršal Tito je uradno obljubil, da ne bo poselal svoje dežele na "tvegane'' pohode.
Eden izmed voditeljev tržaških komunistov, Jože Gustinčič, je izjavil, da bo komunistična vlada v Julijski Krajini sodelovala z mednarodno vlado v Trstu in sicer pod enim pogojem, namreč, da se mesto temeljito počisti vseh fašistov.
Gustinčič je rekel, da bo njer gova stranka zahtevala sledeče glavne pogoje od zaveznikov:
Nobena oseba, ki so jih Italijani pripeljali v Trst, ne sme voliti pri mestni upravi, niti ne sme imeti službe pri administraciji.
Vsi tisti, ki so jih fašisti pre. gnali ali odslovili iz služb, deportiran ali zaprli zaradi njih na-rodonsti ali političnega prepričanja, morajo dobiti nazaj svoje službe.
Pri mestni upravi morajo imeti enako besedo Slovani in Italijani. •
Na podlagi prejšnjih aktivnosti se lahko pričakuje, da bodo delavske unije, ki so v komunističnih rokah, še naprej agitirale za Jugoslavijo, ki je tudi vladami od komunistov. Industrijci m večji posestniki bodo pa še naprej za Italijo, dokler bodo smatrali Italijo za najboljše jamstvo v njih težnjah.
Srednji sloji tržaškega prebivalstva so pa videti zadovoljni z novo mednarodno državo. Upajo, da bo pod mednarodno upra-! vo v Trstu manj nerednosti in 1 nezadovoljnosti.
Evropa se bo sama preživljala šele 1949
1 London. —- John Boyd Orr, ; generalni direktor za prehrano m poljedelstvo pri zvezi združenih narodov je rekel napram časnikarjem, da bo dosegla Evropa svojo predvojno količino živil šele leta 1949.
Peron svari zarotnike pred revolucijo
Buenos Aires. — Argentinski predsednik Peron je izdal svarilo na vse skupine, ki bi imele v' mislih kako revolucijo, da jo bo on sam začel en teden poprej in da bo s silo vzdržal red in mir v I deželi.
angleški konzul v new yorku i dobiva grožnje l(
New York. — Angleški kon-	j zulat je v zadnjih 3 tednih do-	kC bil že trikrat svarilo, da bo po-	j slop je pognano v zrak. Konzu-	j lat se nahaja v poslopju Cu-	^ nard v 11. nadstropju. Policija je vse natanko preiskala, pa	^ ni našla nič sumljivega.
Nepoznana oseba je poklica-	{ la po telefonu konzulat ter sva-	j rila, naj takoj zapustijo po-	j slopje, ker bo v nekaj minutah zletelo v zrak. Najbrže si je	, nekdo dovolil neslano šalo.	< -o-*
Truman bo vprašal i kongres, da se dovoli več Židom v U.S.
Washington. — Predsednik ] Truman se je izrazil, da bo i vprašal kongres za dovoljenje, , da se pripusti več Židov iz Ev- ) rope v Zed. države. Pa tudi , druge brezdomovince bi predsednik rad dobil sem. Kot se poroča iz Bele hiše hoče Mr. ; Truman s tem dati zgled drugim deželam, da bi odprle vrata evropskim beguncem.	;
Židovske organizacije so k tem rekli, da je sicer to lepo od Mr. Trumana, toda v Evropi je do 500,000 Židov, ki se hočejo izseliti in da jih hoče iti največ v Palestino.
Mr. Truman je rekel, da namerava vprašati kongres za postavo, ki bi dovolila gotovemu številu beguncev v Evropi dohod v Zed. države, vključno Zidom. Sliši se, da bi kongres1 dovolil najmanj 50,000 brezdo-j movincem dohod v Ameriko.! Toda temu problemu bi ne bilo dosti pomagano, ker je danes' v Evropi najmanj 1,000,000 j oseb, ki so brez vsakega doma' in za katere bo treba sčasoma j nekje dobiti streho.
UNRRA bo skrbel za begunce do 1947
Geneva, Švica. — Zastopniki UNRRA so končali zborovanje1 j v tem mestu. Pred odhodom so I določili, da bo UNRRA skrbela za brezdomovinske osebe še 'do 30. junija 1947.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Sedma obletnica—
Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv.t Vida maša za pokojnega Louis Straussa v spomin 7. obletnice njegove smrti. Brala išče—
Terezija Fric h sv. Križa pri Mokronogu bi rada zvedela za n,aslov svojeiga brata Antona Fric, ki je živel pred 20 leti v Clevelandu. Naj ji piše na gornji naslov.	, Očeta išče—
Klun Janez iz Rakitnice 49, obč. Dolenja vas, po domače Lena rtov, sedaj begunec v Italiji,"bi rad zvedel za naslov svojega očeta Alojzija, ki je odšel leta 1913 v Cleveland. Naj se mu oglasi na naslov; Klun Janez, Senigallia, campo pro-fughi, Prov. Ancona, Italy. Za hišo in dom—
Tvrdka Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., nudi vse električne in druge potrebščine, ki jih potrebujete za hišo in dom. Mr. John Sušnik naznanja, da je dobil zadnje čase veliko izbiro raznovrstnih potrebščin. Sirica išče—
Volk Stanislav, D. P. Camp Eboli (Salerno), Italy, bi rad zvedel za naslov svojega strica Jožeta Vovk, rojen v Litiji. — Ana Pavlin, Oberdorf Barake, p. Treffen bei Villach, Austria, išče strica Franceta Bozovičar-ja. Imenovana naj pišeta na gori navedene naslove. K molitvi —
Članice društva Srca Marije, staro, in društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so prošene, da se nocoj ob 8 zberejo v Svetkovem pogrebnem zavodu, da opravijo skupno molitev za umrlo sestro Marijo Hočevar. V zadnje slovo—
Članice društva (Carniola Hive št. 493 T. M. so prošene, da se nocoj ob 7:30 zberejo v Svetkovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli
članici Mariji Hočevar. —---0-
Veterani bodo morali [razložiti, zakaj da ne dobe dela
1 Cleveland. — B. C. Seiple, j poslovodja vladne posredoval-' nice za delo, je rekel, da bo ta j teden vprašal za pojasnilo vse ' veterane, ki že 20 tednov ali več : dobivajo brezposelno odškodnino, zakaj da ne dobijo dela. j V tem uradu je namreč do 10,-
000	prošenj za brezposelno od-, škodnino.
1	Ko bodo prišli ti veterani ta teden po brezposelno odškodnino, bodo dobili gotove listine, na katerih bodo morail odgovoriti na vsa vprašanja ter pole vrniti do prihodnjega tedna. Najprej bodo pregledali proš-nje tistih, ki prejemajo že 20 tednov podporo, potem one s
' 15 tedni, zatem one z 10 ted-' mi. Koliko od teh veteranov ; bi lahko dobilo delo in koliko ne, bo pokazala preiskava.
———o--
Vojak bo obešen radi uboja 2 vojakov
,d Nuernberg. — Zamorski vo-r jak James Devone je bil obso-jen v smrt na veŠalih, ker je 1 umoril dva ameriška vojaka a 10. maja, s katerima se je vračal od neke zabave.
AMEEISKA
Razne najnovejše svetovne vesti
PITTSFIELD, ILL. — Bus, ki vozi med Kansas City in Chi-CaSo, se je zvrnil v obcestni graben 2 milji od Pittsfielda. Dve 0Sebi sta bili ubiti in več ranjenih.
$	i|(	3j(
TRST — V četrtek je izginilo v Julijski Benečiji 8 angle. ških vojakov. Na 3 trukih so peljali 7 nemških vojnih ujetnikov Trsta. Sodijo, da so zašli v juvoslovansko cono in da so jih tam prijeli.
* , * *
TRST — Na morskem obrežju pri Barkovljah so eksplodi-ra'e mine, ki so jih tam nakupičili, da jih uničijo. Ubitih je bilo oseb in 57 ranjenih, med temi 19 zelo opasno. Vzrdka razstreliš win še niso ugotovili. Komaj 30 čevljev od tega kraja se je
kopalo v morju na stotine oseb.
> • * *
WASHINGTO — Krogi, ki so dobro poučeni trdijo, da bo Prišel predsednik Truman v državo Ohio, da bo pomagaj do iz-volitve senatorju Huffmanu, ki ga je guverner Lausche imeno-Val na mesto senatorja Burtona.
tornado v minnesoti je ubil
5 oseb. vihar divjal v ohio
St. Paul, Minn. — Najmanj 5 °seb je bilo ubitih in nad 50 raJ n.lenih, ko je tornado zadel in po-1 J'uSil turistovsko taborišče ob: Minnesota reki, 3 milje zapadno' Mankato. Nekateri trdijo, da' •it bilo ubitih celo do 15 oseb. Ob tasu tornada je bilo registrira.' nih v taborišču 40 oseb. Po bliž. 11J1 železniški progi je vihar raz-
metal 25 avtov, ki so bili last' izletnikov.
* * *
Canton, O. — V soboto večer je vihar zadel to mesto z veliko silo. Dve osebi sta bili ranjeni. I Vihar je potrgal električne žice in podrl nad 100 dreves. V pol j uri je padlo poldrugi palec dežja.
-o--r
IV Indiji je bilo v	p
I izgredih ubitih 250 * oseb, 900 ranjenih
Calcutta, Indija. — V tem' mestu so koncem tedna izbruh-nili krvavi izgredi, tekom kate- 11 rih je bilo mnogo hiš požga-nih, ubitih 250 in ranjenih nad zj 900 oseb. Oblasti so takoj vz- sl postavile policijsko uro.
Takoj so bile poklicane an-gleške čete v mesto, da napra-, vijo red in mir. Policija je v d, več slučajih streljala v mno- P žico, da bi jo razpršila. Nere- n de je povzročila muslimanska n liga, ki je pozvala pristaše k j< protestu proti angleškemu na- 'Si črtu za bodočnost Indije. V d jsplošnem neredu so ljudje pla\ v nili po trgovinah in jih ople- k
nili.	. s
* * *
Danes (v pondeljek) javlja k časopisje iz Calucutta, Indija, da s je bilo v treh dneh izgredov ubi- d tih v tem mestu vse od 2,000 do v 3,000 oseb, ranjenih pa več tisoč, r Med seboj se pobijajo muslimani r in indci, dočim skuša policija in vojaštvo napraviti red s silo. . j
V Jolietu je umrl >1 Frank Težak	J
Joliet, 111. — Tu je umrl te 1 dni Frank J. Težak, star 54
let. Bival je na 47 State St. c j Umrl je zadnjo nedeljo, 11. s J avgusta. Zapušča ženo Ano, j dva sina in eno hčer, enega \ brata Antona, pet sester Mrs. 1 Mary Miklič in Mrs. Frances 3 J Lichtenouver iz Jolieta, Mrs. 1 I Anna Motz iz South Chicage, 1 Mrs. Catherine Volk iz Spring- 1
-	fielda, 111. in Mrs. Margaret j 3 Volan iz Dulutha, Minn. Po-J
greb je bil v sredo, 14. avgu-|! sta ob 8:45 uri zjutraj iz slo-^
-	venske cerkve sv. Jožefa. 1 / --o-
1 Povodenj v Illinois je zahtevala velike žrtve
St. Louis. — Koncem tedna 3 so veliki nalivi v državi Illinois
-	napravili mnogo škode. Štiri e osebe so v povodnji izgubile
življenje in več kot 1,200 oseb je brez strehe, dočim je na po-! o sestvih ogromna škoda, s- V 48 urah je padlo vse od 9 >- do 12 palcev dežja in reka Mis-, sissippi je na več krajih pre-' =' stopila bregove. O velikih ne-! ivihtah poročajo tudi iz Oma-, ; ha, Des Moines, La Crosse j (Wis.), ter iz Rochester, Minn. st Iz Kansas poročajo o vroči-, j ni 105 stopinj, dočim poročajo 1 iz Alberte, Kanade, o zapad-er!lem snegu.
ko' „ ., ,	"
. j Pazite se, da ja gotovo gre-
11' ste preko ceste pri signalni lu-
ce či in o pravem času, sicer vas
)0' službujči policist lahko povabi
ia. na sodnijo.
Pariz. — Mirovna konferen-1 ca je odločila, da se dovoli Av- j stri j i prednesti svoje ugovore' zaradi Južne Tirolske, ki so jo veliki štirje prisodili Italiji, j Proti temu, da bi se Avstrijo! zaslišalo, je bil ruski delegat Višinski, ki je rekel, da je stala Avstrija pri Nemčiji do zadnjega dne in da mora radi tega nositi vse posledice. I Angleška delegacija je predlagala, da se Avstrijo zasliši. Za to je bilo oddanih 15 glasov, proti pa 6. Proti je glasovala Rusija in vseh nji pokornih držav.
Gospodar mu je dal trgovino
Kalamazoo, Mich. — Ray Thomas je ono jutro prišel v trgovino z železnino, kjer je bil kot pomočnik zadnjih 16 let in zve.; del, da mu je dal gospodar vso( trgovino. Gospodar je rekel, da! ima trgovine že dovolj, pa jo je( podaril pomočniku. Trgovina je ena največjih v tem piestu. -o—-
Tako se dela z denarjem davkoplačevalcev
Washington, v— Benjamin Fields prekupčevalec, je pričal , pred senatnim odsekom, da je ho. 1 tel kupiti od vlade nekaj ledenic, ki se jih obratuje na plin. Za 181 ledenic je ponudil $144,800 vladi. Nekaj dni pozneje je pa prejel odgovor, da je cena zanje 1 samo $53,395.
roparji so dobro počistili v stanovanju godicove družine
Godicova družina, ki stanuje na 1105 Norwood Rd. je v sobo-1 to zvečer zaklenila vrata in vsa odšla na ženitovanje v narodni dom. Vrnili so se domov v nedeljo zjutraj ob 1:30. Opazili so, da je v njih odsotnosti nekdo prerezal mrežo pri sprednjem oknu, zlezel v stanovanje in si tam nabral precej izdaten kupček denarja.
Sledečim je bil vzet denar: Frank Godic ml. star 29 let, je izgubil $925, katero vsoto je
vzel v soboto iz banke, da si bo nakupil pohištvo zase in svojo nevesto. Njegov brat Edvard je izgubil $200 in sestra Mollie je ob $100.
Frank, ki je izgubil največ, se je nameraval poročiti 14. sept. in pravi, da tatvina ne bo spremenila načrtov. Njegova nevesta je Josephine Cimperman iz 1115 Norwood Rd. V soboto so bili na ženitovanju njenega brata
Louisa Cimperman. «
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
_Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto »7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta 14.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialtih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, čstrt leta $2.50. Posamezna iteVilka stane 5 centov.
| BESEDA IZ NARODA \
SUBSCRIPTION RATES: United States 9700 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. U. s. »2.50 for S months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 months, $2.60 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1008. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187®.___
•S3	No. 162 Moil., Aug. 19, 1946
Odlomek s pariške konference
komisar Molotov je na pariški konferenci že ope-tovano omenil blok, ki je ustvarjen proti njemu, odnosno proti Sovjetski Uniji. Ameriški državni tajnik Byrnes je to odločno zavrnil ter poudaril1, če je kak blok na konferenci, potem je to ruski blok s svojimi lutkami, ki vse dvigajo roke, kot gašperčkeve lutke v cirkusu.
Da pa iščejo male države, to so one, ki niso še v sovjetskih rokah, kritja pri velikih državah, je pa kriv ruski režim sam in nihče drugi. Mali narodi dobro vedo, da jih sedanji sovjetski režim ne bi nikdar smatral kot sebi enake ali enako vredne, pač pa kot manjšino, ki ji. je treba diktirati in končno popolnoma odstraniti. Da bi malim narodom ruski režim dal sam od sebe kako svobodo v svetovnih problemih, je prav tako malo verjetno, kot je malo verjetno, da bi smel1 kdaj kak moskovski meščan stati kje na Rdečem ali kakem drugem trgu in glasno kritizirati Stalina.
Kaj takega Sovjeti prav tako gotovo ne bi dovolili, ko: bi, na primer, v Ameriki ne dovolili ustreliti koga, ki bi si upal kritizirati predsednika. Sedanja ruska filozofija o vladi, to se pravi filozofija vladajoče klike v Moskvi je, da smejo ukazovati samo oni na vrhu, a posameznik mora poslušno in brezpogojno ubogati. To je njegova dolžnost kot državljana. In ako posameznik nima nobene pravice, potem tudi nima pravice grupirati se v organizacije, da bi si ustvaril socialno življenje po svojem najboljšem hotenju. In kakor sodi moskovska vlada o pravicah poedincev v Rusiji, tako sodi o pravicah malih narodov, ki se sami ne morejo braniti.
To je bil vzrok, da smo videli na pariški konferenci, kako so se mali narodi (razen ruskih satelitov) združili ter pobili Molotovov namen glede dvetretjinske večine pri glasovanju. Kaj so s tem dosegli ni važno, to se pravi, ni važno z ozirom na mirovne pogodbe, ki bodo itak take, kot jih bodo priporočali ali odobrili veliki štirje. Važno pa je iz tega stališča, da so ti mali narodi pokazali Rusiji, da se ne strinjajo s sovjetsko filozofijo.
Nespametno bi bilo misliti, da bi sovjetska klika sprejela zapadno civilizacijo, toda zapadna civilizacija je na pariški konferenci s tistim preglasovanjem dala ruski delegaciji razumeti in potom nje sovjetski diktaturi, da ima tudi ona svoje ideale, ki jih mora Sovjetska Unija spoštovati, ker drugače ne bo dobro za svetovni mir. Rusija ne mara vojne, ker dobro ve, da je razen nekaj malih lutk ves svet proti nji. Zato skuša, to dobro vidimo, doseči vse, kar se le da doseči, samo z diplomatskim orožjem. Dokler bo šlo, bo šlo.
sobnosti naših dražvnikov. Da Amerikanci smo rešili svet nacističnega jarma, pa smo mu takoj nadeli prav nič lažjega, komunističnega, Mali narodi, ki so zrli v nas kot v Mesijo, imajo najbrže danes o nas zelo slabo mnenje.
Hubbardske novice
Amerikanci podpirajo ves svet
Po zaslugi naših državnikov je prišlo tako, da je ameriški državljan danes davkoplačevalec za Anglijo, Rusijo, Italijo in še mnogo drugih dežel. Saj gre skoro vse, kar plača v davkih drugim narodom, najsi bo v posojilu (o vrnitvi takih posojil' si upamo močno dvomiti) ali naravnost v dar. Pa ne samo to. Ameriški državljan mora sam plačevati visoke obresti, dočim gre njegov denar v tuje dežele za tako nizke obresti, da jih skoro ni vredno omeniti, ali pa celo brez obresti.
Pa vzemimo, da kak naš dolžnik, na primer Anglija, ne plača o pravem času ali pa nobenkrat, svojega obroka, ali se mu kaj zgodi ? Ali gremo in mu radi tega zarubimo njegovo lastnino? In obratno, kaj se zgodi ameriškemu državljanu, ki ne plača ali zamudi plačati davek? Vlada pride in mu zarubi posestvo ter mu računa še 6% za kazen, ker ni pla čal o pravem času.
Saj je prav, da' pomagamo drugim, ki nimajo, da jih s tem rešimo smrti od lakote. Ampak prav pa ni, da teh naših daril niti sami ne smemo deliti, kot je bil to slučaj v Jugoslaviji in na Poljskem. V Jugoslaviji, na primer, deli ameriške dajatve ruski polkovnik, ameriški uradniki pri UNRRA smejo pa gledati in — molčati. Ako se kak ameriški uradnik drzne vtakniti svoje prste vmes, ga takoj pošljejo domov. Ni čudno potem, če se svet norčuje iz naivnih Amerikancev.
Zadnja vojna je stala ameriške davkoplačevalce do 400 bilijonov dolarjev. Vsi ostali zavezniki niso za vojno toliko potrošili. Pa kaj smo dobili za to? Niti to, za kar smo šli v vojno, da bi izvojevali malim narodom svobodo. Jugoslaviji smo dali, na primer, že podpore v vrednosti nad $275,-000,000. Pa nam je ta hvaležna? Kaj še! Ljudem pripovedujejo. da je vse to dala Rusija. In ko je oni dan plulo neko ameriško letalo nad slovenskim ozemljem, ker je moralo leteti s Črte radi slabega vremena, so ga jugoslovanska bojna letala sklatila nad Ljubljano in posadko so Titovci ročno zaprli. Prav nič bi se ne čudili, če so bila tista jugoslovanska bojna letala ena tistih, ki so jih Amerikanci podarili Jugoslaviji.
Potem pa pride kak ruski komisar Molotov in si drzne na pariški konferenci izjavljati, da hočejo Zed. države ekonomsko zasužnjiti ves svet, ko ne vprašamo niti koščka zemlje, niti ficka odškodnine za vse bilijone, ki smo jih potrošili v vojni za — druge, predvsem za ruski komunistični imperij, ki je z našo pomočjo zasužnjil, dejansko zasužnjil vse male narode v vzhodni Evropi. Če ne bi bila vsa stvar tako žalostna, bi se človek smejal ameriški naivnosti in nespo-
Madison, O. — Kakor sem že zadnjič omenil, smo po dolgem času pričakali nekaj dežja za to ubogo zemlje. Dobro je žalil, čeprav je en mesec prepozno, pa smo ga vseeno z veseljem sprejeli. Postalo je zopet lepo vreme in čist zrak. Ko se tako čez dan v senci navžijem svežega zraka, mi ta zvečer, ko se vležem k počitku, preganja hude duhove iz mojega telesa na vseh koncih in krajih; tako pihanje in smrčanje je in ker se moje telo znebi vseh zlobnih duhov ponoči, vstanem naslednjega dne zdrav in svež kot na-gelček rudeč, ki se čez noč razcveti.
Zato se me pa tudi nobena starost ne prim e. Zobcov Francel iz Glass Ave., ki nas je bil obiskal, je rekel: "Glih tak si, kot takrat, ko si bil še štacnar na tistem prijaznem Glass Ave." Oni so bili moji odjemalci in tudi pošteni kot zlata vaga. O, ko bi bili vsi! Mrs. Zobec je rekla, da res tako lepo in mladeniških let izgledam in da nimam še prav nobene gube nikjer na obrazu; samo tista bisaga, ki sem jo prenašal po Clevelandu, da se mi je nekoliko "scvrla". Veste to pa zato, ker živim v tako kristalno čistem zraku, v lepi naravi in me božje sonce obseva, kadar stopim podnjega iz hladne sence, ki jo je toliko pri nas, da se ji naši obiskovalci kar načuditi ne morejo. Prav lepa hvala Zobčevim za obisk, pa še se oglasite ob priliki.
Obiskali so nas tudi Cepeko-vi, ki so prinesli ponovni dar Frančišku, ki so ga dobili v kapelici pri slikanju. Mrs. Sat-kovič, ki je bila tukaj na oddihu, ga je tudi vzela na platno s kapelico vred. Če je kaj dobro pomerila, upam, da bo prav imenitno izgledalo, kajti oblekel sem se bil tiste belkaste hlače, ki jih nosim samo ob nedeljah, ko imam obiskovalce, seveda pod brado počez pa ovratnico, se reče. saj vratu itak ni videti, ker se glava in trup držita skupaj. Mrs. Čepek je tudi vprašala, kje je nabiralnik in škropek in sem j-i povedal, da sem ga postavil ven. Pristopila je in izročila svoj dar in prav tako tudi njena hčerka. S tistim darom si bo Frančišek kupil takih zdravil, ki so proti tej neznosni poletni vročini, da človek v nezavest ne pade. Prav lepa hva-ia Čepekovim in kadar skup pridemo, se pa zopet vidimo.
Tako nam kaj hitro minevajo poletni dnevi. Dekleta, ki so bila pri nas na oddihu, so mi delala kratek čas z nebeško lepim petjem. Počutil sem se kot da sem že v raju in da se krog mene angelci sprehajajo. Le žal, da bo te poletne sezone prekmalu zmanjkalo.
Da ta naš Hubbard ne bo kar tako na lepem zaspal, kot se .je mislilo prej, da smo že "fi-niš" in da na Hubbardu ne bo novega zaroda več, so pri Per-parjevih sosedih kupili fletnega fantka in tako je naš Hubbard spet oživel. Za Johna bo najbrže to precej sitnosti, ker bo večno jokanje pri hiši, se reče ponoči ne bo miru, da bi lahko v miru spal kot je doslej. Podnevi se bo menda največ držal v trti, se lepo spre- j lajal med njo in bo grozde štel koliko jih bo za stisniti.
Saj pa je naš Hubbard, še posebno kar so cesto zgotovi-i, vse nekam oživel. Zgleda kot bi ponoreli in s hišami se kar kosajo, kdo jo bo prej po-
stavil. V bližini je kar deset poslopji v delu, ki bodo po večini iz cementnih blokov in opeke, ker lesa ne morejo dobiti. To vam je res lep napredek in vse tako izgleda, da hoče vse na ta lepi Hubbard Road.
Le še kaj več naj vas pride sem, kajti če bi nas bilo dovolj, bi lahko tudi tukaj postavili kakšen narodni dom. Saj zemljišče sem jaz obljubil že pred leti, seveda pod pogojem, da bi bil jaz za "kelnarja", ker za drugo delo itak nisem.
Odkar je dograjena nova cesta, se največ sprehajam ob njej in opazujem ljudi, s kakšno slastjo drvijo mimo mene. "Limit" se ravna po avtu, boljši ko je, bolj drvi.
Sadjerejci se imajo tudi kar imenitno to jesen, ker jim ni treba sadja obirat. To pa zato ne, ker ga ni. Zato pa kar nekam bolj komodno izhajajo brez tistega vrvenja in obešanja po drevju. Naš sosed John se nekam j ako "kontena" in žvižga in prepeva, ko se mu ni treba obešati po drevju. Jaz se v tem pogledu ne morem nič pritoževati, kajti sadno drevje sem posekal po večini in nasadil javore, katerih škropit in obirat ni treba.
Ljudje na farmah, ki morajo trdo delat, so si tega vsi sami krivi, kajti nasadijo si sadnega drevja in razne robide in ne vem ka,j še vse in potem morajo pa trdo delat, če hočejo vse v redu držat. Saj zadnje čase itak ni nič drugega kot samo delo, potem je pa samo jeza in togota, ko ne obrodi. Jaz sem se ob prihodu sem največ zanašal na tiste denarne zavode, da me bodo vzdrževali in malo seveda pa tudi na kokoške, kakopak. A šlo je vse po gobe in s kokoškami pa tudi ni dosti prida, ker zneso premalo jajce. In tako kar nkeam v obupu čakam, kaj vse me bo še doletelo, ljudje mi pa obetajo še dolgo življenje, da sem že v resnih skrkbeh kj bo za obstanek.
Pravijo in uvidevam, da je res tako, da je najbolje na kmetijo priditi z malim in imeti še kako vknjižbo na zemljišče. Na tak način se človek najprej in najbolj gotovo nauči farmat ter postane priden in varčen. Jaz se pa ob prihodu nisem naučil kmetijskega dela, mi pa sedaj vseskozi narobe hodi. Za danes končam, saj bo še kakšen prost dan in bom zopet kaj napisal. Pozdravljeni,
Frank Leskovic.
Rimsko in slovansko mišljenje
V naših dneh očitajo poštenim slovenskim duhovnikom vse mogoče in nemogoče reči. Med raznimi očitki je tudi ta, da smo duhovniki preveč "rimski." Zato baje ne razumemo sedanje dobe, kajti Rim naj bi bil vedno sovražno razpoložen do Slovanov.
Očitki so hudi. Ali so utemeljeni? Kaj nas uči zgodovina?
Sv. Ciril in Metod
Sv. brata Ciril in Metod nista bila samo apostola Slovanov, | temveč tudi velika ljubitelja' Slovanov, dasi po rodu Grka.! Dala sta Slovanom pismenke,' dala prve knjige, dala slovansko bogoslužje.1, iZaradi svoje ljiuJ bežni do slovanskih rodov sta morala veliko trpeti, zlasti Metod, ki je trpel tudi v ječi in bil tepen. V svojem delu sta bila Ciril in Metod zelo samostojna. Nista se naslanjala ne na grški, ne na latinski, ne na nemški
r
EDINA. SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA
Slovenska moika
zveza v Ameriki
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO	(
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM.	,
ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU	(
Nobenih pristopnih stroškov. ,Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave /
Pristop od 16. do 65. leta.	/
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100 /
pogrebnih stroškov.	\
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. \
GLAVNI ODBOR:	(
Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: ANTON RUDMAN. 719 E. 157th St., Cleveland, O.	(
Prvi podpredsednik: FRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd., Cleve- 1 land 3, Ohio.	i
Drugi podpredsednik: JOSEPH LUKZ, RFD 1, Box 528, Niles, Ohio. ' Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave.. Akron 1, Ohio. ( Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 207—23rd St. NW., Barberton, Ohio.	1
Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:	'
Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 821 Alhambra Rd.,
Cleveland 10, Ohio.	I
Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1155 E. 58 St., Cleveland 3, Ohio. Tretji nadzornik: ANDREW MAČEK, 15810 Trafalgar Ave., Cleve- I land 10, Ohio.
FINANČNI ODBOR:	I
Predsednik in prvi odbornik: MATT INTIHAR, 21491 Naumann Ave.,
Euclid, Ohio.	I
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: FRANK BRANCEL, 1246 E. 59 St.. Cleveland 3, Ohio. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron 1, Ohio.
Cenjeni člani!
Pred par tedni smo poslali na vse podružnice1 finančno poročilo za zadnjih šest mesecev. Kakor smo v prejšnem dopisu omenili, je bil napredek v finančnem oziru dober, ampak ne sijajen.
Pridobili smo v našo zvezo 92 novih vlanov. Umrlo pa jih je v tem času sedem. Tako je bil napredek prav lep v novem članstvu.
Na zadnji seji glavnega odbora pa smo sklenili, da moramo pridobiti v prihodnjih petih mesecih najmanj 155 novih članov.
Torej bo uspeh odvisen od vsakega posameznega agilnega člana, od vsakega uradnika podružnice in vsakega glavnega uradnika, da pridobi vsaka podružnica najmanj tri odstotke novih članov vsaki mesec. Tako podružnica, ki šteje 50 do 100 članov, pridobi vsaj dva nova člana vsaki mesec; podružnica, ki šteje 100 članov vsaj tri, in podružnici, ki šteje 200 članov vsaj šest novih na mesec.
Če malt) pomislimo, to ni nobena težkoča in ako vsak član sodeluje, bomo to prav lahko storili. Torej na delo za 155 novih članov pred koncem tega leta.
Z bratskim pozdravom,
Vincent H. Lauter, gl. tajnik SMZ.
slovansko zavednost. Bili so časi, ko so Slovenci v teh škofijah slišali svoje materne besede samo v cerkvah iz ust duhovni, kov, ki so neustrašeno, čeprav ogroženi in preganjani, branili in tudi ohranili slovenske narodne in jezikovne pravice v cerkvi. Uspeli so, ker jih je podpiral sv. oče v Rimu.
(Nadaljevanje na 3. strani)
C«, rorjameta tf pa ne
svet, marveč sta bila izvirno slovanska. Tako uče zgodovinarji, ki so znanstveno preiskali življensko delo svetih apostolov. Nad vsak dvom je vzvišeno njih izrazito slovansko rodoljub je.
V zvezi z Rimom Obenem pa sta bila tudi katoliško pravoverna. Prišla sta z Vzhoda, iz grškega Carigrada, ki je bil važno politično in cerkveno središče, sedež cesarja in patriarha.
Toda sveta brata nista delala v cerkvenih zadevah na svojo roko, niti se nista obračala na Vzhod, v grški Carigrad, ampak na Zapad, v Rim do papeža. — Papežu sta poročala o svojem delu med Slovani, papežu sta tudi predložila v odobrenje slovanske bogoslužne knjige, papežu sta razodela svoje apostolske načrte, ki sta jih nameravala izvesti med Slovani. Papežev odgovor na vse to je bil odgovor popolnega zaupanja. Posvetil je oba brata v škofa in Metoda je imenoval za nadškofa v Vele. hradu na Moravskem. Tako je Metod v zvezi s papežem organiziral Cerkev med Slovani. Sveta brata sta bila torej orientirana ne samo slovansko, ampak
tudi rimsko. #
Njun duh še živi Cirilmetodijski duh je ostal živ v slovenskih duhovnikih do naših dni. Naj trdovratni sovražniki k 1 e v e t a j o slovenske duovnike kakor koli, cerkveno življenje po slovenskih škofijah in tiho in podrobno delo duhovnikov po njih župnijah govori drugače. Le poglejmo!
Ljubljana Kakor nekoč Metodova škofi-j ja na Velehradu, tako je v naših ! dneh izrazito slovenska škofija i ona v Ljubljani. Ustanovljena ! je bila leta 1462. V svoji polti-j sočletni zgodovini je ljubljanska 1 škofija storila za prebujenje narodne zavesti in za podvig slo-1
i venske kulture toliko, kot nihče drugi. Ljubljanski škofje so v preteklosti založili in omogočili velika slovenska slovstvena dela. če se omejimo na zasluge ljubljanskih škofov v prvi polovici tekočega stoletja, moramo omeniti, da so ljubljanski škofje bili tisti, ki so pod strašnim pritiskom avstrijskega germaniz-ma ustanovili prvo slovensko gimnazijo, dali tiskati prve slovenske srednješolske knjige za vse predmete in razrede, oni so uvedli v svoji škofiji obrednik v živem slovenskem jeziku, tako da se v ljubljanski škofiji vsi cerkveni obredi razen svete maše opravljajo v živem narodnem jeziku, kar je pač edini primer v katoliški cerkvi.
Maribor Druga slovenska škofija je lavantinska s sedežem v Mariboru, na Spodnjem Štajerskem. Njen prvotni sedež je bil v št. Andražu na Koroškem, toda ta škofija je bila tedaj narodno mešana. Svetniški škof in veliki sloven, rodoljub A. M. Slomšek pa je pred 90 leti (1856) prenesel sedež lavantinske škofije iz št Andraža v Maribor in dosegel, da so se v tej škofiji združili večinoma vsi "spodnje-štajerski Slovenci in tudi oni, 200,000 po številu, ki so bili poprej podložni nemškemu škofu v Gradcu.	«
Celovec . Trst . Gorica Ostale škofije, v katerih žive v večjem številu .Slovenci, toda mešani z Nemci ali Italijani, so krška škofija s sedežem v Celovcu na Koroškem in goriška in tržaška škofija na Primorskem. Cerkveno življenje v teh škofijah v zadnjih desetletjih je preveč sveže in primorskim Sloven.1 cem v spominu, da bi ga bilo treba natančneje opisovati. Dogodki iz polpretekle dobe dajejo slovenski" duhovščini odlično izpričevalo za njeno narodno in
l
Well, tisto preiskavo mojih notranjih zadev sem pririnil do konca. Nekaterim je bilo pripovedovanje všeč, nekaterim pa ne. Šur, nekaterim se ne ustreže, pa naj pišem o tem, ali naj pišem o onem. Kdor bo pogruntal način, kako bi ustregel vsem ljudem, bo še pred zajtrkom večkratni milijonar. Ker sem se pa jaz namenil, da ostanem vse svoje življenje tak odzad kot po hrbtu, se s takimi izumi ne bom badral in pisal, kar bom jaz hotel, vsaj dokler smo še v tej frej kon-tri. Komur to ni všeč si prav lahko pomaga: pratko naj si naveže na trebuh, pa mu bo odleglo. Amen.
Kot sem že rekel, sem dokončal opisovanje moje preiskave, zdaj bom pa nadaljeval storjo, ko je šlo zares. To bo za one, ki take stvari radi či" ta j o in teh je mnogo. V Ameriki, ki je na demokratski podlagi, zmaga navadna večina.
Od preiskave pa do takrat, ko so me zares položili na ploh, je preteklo 10 polnih dni. Zato bom tudi jaz za tisti presledek pisal kaj drugega. Mi bo že kaj prišlo na misel. Kaj posebnega pa ne bo, ker nimam časa. Naš France mi je namreč ušel na konvencijo in tako moram jaz zdaj sedeti na njegovem jn svojem stolu. Kadar pišem rabim oba tajpraj" tarja, njegovega in svojega. Za besede in stavke rabim svojega, za vejice, pike in drugo pa Francetovega. Ga kar vidim, kako se bo prijel za glavo, ko bo to bral in zastokal: "O, Ma-rička, moj ubogi tajprajtar!"
V zabavo naši delegaciji tam v Pueblo, kateri sem iz dna srca nevošljiv za lepe čase, ki jih bodo imeli po krasni Colo-radi, bom eno zapisal. Naj bo, čeprav sem še zdaj jezen, ker nam je France v četrtek pred odhodom zapel v oficu: "Ti boš pa doma ostala . . .". Naši Micka in Ančka skoro v jok, jaz sem pa iskal kak drikelc ali vsaj cepin, da bi svetil Francetu za odhodnico, pošta j ni. Aha, saj drug mesec bom pa jaz nekaj podobnega žvižgal in pel, ko bomo odhajali, pa ne povem kam. Boste že zvedeli.
Torej zdaj pa eno za našo delegacijo.
Primerilo se je, da je nekoga do smrti pobilo v tovarni. Vse ga je milovalo, še bolj pa njegovo ljubečo ženo, ki tega udarca gotovo ne bo prenesla. Kako bi ji povedali, da bi se reva preveč ne prestrašila. Pa reče boss enemu izmed delavcev : "Tomaž, ti in ranjkki sta si bila prijatelja; skupaj sta pri društvu in v uniji; ti stopi k ženi, pa ji po ovinkih povej, kaj je z možem." Da bo je rekel in šel.
Na prijateljevem domu dobi ženo ravno pri kosilu. Da ne bi hodil okrog kot maček okrog kaše, ji reče kar naravnost in brez ovinkov: "Jera, moža ti je ubilo "
Žena ne reče ne take ne take, ampak mirno naprej nosi v usta. Mož je mislil da ga ženica ni razumela, pa zopet reče: "Jera, menda me nisi razumela, moža nimaš več!"
Žena mu pa reče: "Ti samo malo počakaj, da tole pospravim s krožnika, potem boš pa videl, kaj se pr'avi tuliti."
Gornja spada pod "razno" in naj ne pride v konvenčni zapisnik.

Poletje se nagiba v jesen. V teh dneh je Pohorje najlepše. 'Sonce se je utrudilo in je postalo prijaznejše. Nad zelenimi gozdovi je svet in pokojen mir. Človek bi se iztrgal svojemu delu in se skril v teh pre" čudnih gozdovih, ki jim ni' videti konca. In ko bi se naužil miru, misli, želj, barv in šumenja, bi se kot romar zatekel v Prijazen dom, ki mu v naši slovenski (skromnosti pravimo ''koča." Od Mariborske do Ruške, od Klopnega vrha d'o koče na Pesku: povsod je pot in povsod je dom. Mnogo miru, ma-lo ljudi, pa skoraj nič sovraštva in zavisti.
V dolini vozi vlak iz Maribo-ra proti Koroški. V kupeju ob °knu sedi mlad moški. Njemu nasproti dekle. Njun razgovor Je nekam raztrgan in utrujen.
se, kakor da hoče fant nekaj preprečiti, kar se bo kljub vsemu zgodilo. Iz dekleta govori odločna trma, ki noče priznati tuje misli. Razgovor je b°lj tih. Težko je kaj pravega razumeti. Skrbno uho bi Razbralo samo prošnjo: "Ostani, ne hodi! . . . Drugič, ko bom ntogel s teboj . . . Danes ne • • • Ne maram tega . . ." Ven-flar je ta pritajena beseda komajda potrebna. Ljudje v ku-Peju so glasni in veseli. Spočetka seveda niso bili. Bilo je Pusto, kakor je v. vlaku navadno. Toda nekje sredi polj, ki so položena pred Pohorje kakor preproga, se začne nekdo smejati. Mlad človek, ki je se del v drugem kotu, je pogledal skozi okno in se zasmejal. Glasno in krepko, da so se vsi ozrli vanj. Tudi gospodična, ki je sedela na nasprotni strani in gledala v knjigo, se je ozrla proti veselemu sosedu in potem Proti oknu.
"No, kaj pa vidite, da vas je tako vzveselilo," je vprašala, ker je menda že poprej težko molčala. Mladi človek se je naglo obrnil in se ni takoj prenehal smejati. "Nič. Prav nič ni bilo." "Pa saj to ni tako smešno." "Včasih je to hudo smešno, gospodična. Ali ni smešno, da nas je toliko v kupeju, pa vsi tako vztrajno molčimo? Vidite, ta molk je 'nič,' ki je sme Šen. Moral sem se nasmejati."
"Morda imate prav," odgovori gospodična s knjigo. "Pa saj tudi drugod molče, ako se vozi-•>° z vlakom in se ne poznajo nied seboj."
"Ponekod res molče," prede svojo misel mladi potnik. "Pa ni treba, da za vse narode večajo ista pravila. Naj molčijo Francozi ali Nemci, ki imajo vliko domovino in sila ljudi. Pri nas je drugače. Mi smo vendar Vsi sami sosedje. Samo pol ll'neva se voziš, pa prideš z e-^ega konca Slovenije do drugega. Ta, ki ga danes še ne Poznaš, bo jutri tvoj prijatelj ali vsaj znanec. Zakaj bi se že danes ne pogovoril z njim?"
"Že, že," pravi gospodična. Ljudje okrog se rahlo smejejo in so v mislih.že sredi tega nenadnega razgovora. Tudi par ob oknu je za trenutek prisluhnil. "Kaj pa, če koga motite," Pristavlja gospodična brez pravega prepričanja.
"Motim? To je takšen prazen izgovor. Na vlaku se ljudje dolgočasijo. Skoraj vsak je vesel, ako se razgovor začne. Kdor ie v skrbeh in žalosten, ■ie kar srečen, ako mu nekaj minut ni treba misliti na to, kar ga teži. Kdor pa je vesel, ne sme biti sebičnež."
"No, vi menda niste sebičnež," pravi gospodična s knji-; go.
"Z besedo in smehom sem močno radodaren. Denarja pa nimam. Moja darežljivost ni posebno težka in zaslužna.'"
Trmasto dekle ob oknu je že pozabilo na poltih prepir,
ki je poprej vsaj rahlo kalil dobro razpoloženje. Fant pa nekam užaljeno gleda skozi o-kno v pokrajino ob Dravi. Ne more se odločiti za smeh. Mladi človek mu je zoprn, ker je preveč prikupen. Takih prijaznih ljudi se boji. Jezi ga, da si tako naglo osvajajo simpatije znancev in tujcev. Drugi se morajo vse življenje boriti za drobce prijateljstva in so vedno na tem, da zopet vse izgube. Sedaj se njegovo dekle prijazno smeje temu tujemu človeku, ki so mu celo pravila lepega vedenja neznan svet.
Mladi človek pa mirno nadaljuje svojo misel: "Glejte, danes je vse na lovu za zanimivim. Hodimo na gore, k jezerom, na morje, v zdravilišča, v elektrarne in tovar/ie, v trgovine in v pragozdove. Prave in resnične zanimivosti pa so navadno mnogo bliže."
"Morda so," pravi gospodična s knjigo. "Pa ne vemo zanje in nam nič ne koristijo."
"Prav imate. Ne vemo zanje, to je vse. Prava zanimivost je človek, ki ga srečamo. Kdor koli je že. Vsak prinaša svoj svet. Vsak ima toliko življenja v sebi, da je za prvo silo dovolj začudenja, ako že veselja ni od nikoder."
"Čudno, in vendar greste tudi vi na planine, če obleka in čevlji ne varajo," pravi gospodična, ki je očividno vesela svojega popotnega tovariša.
"Ne varajo. Čevlji so strašno odkritosrčna priča. Bolj . kakor tisoč drugih reči . . . Seveda grem na planine. Na prihodnji postaji istopim. Pa ne grem toliko zaradi planin."
Gospodična ob oklju se komaj vidno zdrzne. Fantu pa postane še neprijetneje. Njegovo dekle prav tako izstopi na prihodnji postaji. Torej bo to njena druščina na samotni poti preko pohorskih gozdov.
(Dalje prihodnjič.)_
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
1.—D r u št v o Napredek št. 132 ABZ obhaja svojo 25 letnico s programom v SDD na Re-cher Ave.
OKTOBER
5.—Velika	plesna veselica društva Loška dolina v Slovenskem domu na Holmes Ave.
6.—Podružnica	št. 50 SžZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ praznujejo 25 letnico obstanka s plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
19.—Honor Guards SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej, izgotovljena soba na 3. nadstropju. Nahaja se na E. 140. cesti. Vprašajte za pod robnosti na 883 E. 137. St. ali pokličite Liberty 6776.
BONCHA
6005 St. Clair Ave
Refrigeration Service Commercial and Domestic Call HE 4149
(166)
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10. Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 8:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah_
Thomas Flower Shop
SLOVENSKA CVETLIČARNA,
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo In točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE.
Tel. G L 4316	_
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ■ -
Za cementna dela
kot pločnike in driveways pokličite
John Zupančič
18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993
(Mo- x)
Dobnikar John — piše Pogačnik Antonija.
Dolanc Štefan in John (Canada?) — piše Zavrl Marija.
Drew Rose (Canada?) — piše Hrovat Stanko.
Drobnič N. — pišejo iz Rogatca nad želimljami.
Fabijančič Agnes (Colorado Springs?) — Mihelič Matevž.
Glavan Miha — piše Glavan Jakob.
Golob Frančiška — Petek Mihaela.
Gregorčič Marija — piše Janez Ozimek.
Havelka Beno — piše Havel-ka Danilo.
Jaklič Jože — piše neimenovan.
Jane Louis (St. Louis?)—piše Bizjak R.
Jereb Frank — piše Jereb Jože.
Kambič Matt (Minn.?) — piše Skerlj Marija.
Karlin Frank — piše Ravnikar Ljudmila.
Kastelic John — piše Kastelic Jože.
Klemene Metka — pišejo iz šmarce pri Kamniku.
Klun Alojzij — piše Klun Janez.
Koščak John, piše Zupan Ernest.
Košir John — piše Kosic Janez.
Kosicek Anton — Koracin Al.
Lah Jože — Saje Jože.
Lazar Marija — Kosanc Ant.
Rev. Alojzij Medic OF M,
tajnik Lige. ---0-
RIMSKO IN SLOVANSKO MIŠLJENJE

jbxwi"' nrsr -v.- - - - ._
PELO P0HJ0
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
Tudi izkušeno žensko za pecivo
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na teden	4
Hrana in uniforme zastonj.
(Nadaljevanje t. 2 strani)
Naši duhovniki in škof je
Ta bežni pregled zgodovinskih dejstev, ki jih ne more nihče utajiti, priča, da hodijo slovenski duhovniki po stopinjah sv. Cirila in Metoda. Kakor Ciril in Metod, tako so tudi slovenski duhovniki rimsko in slovansko usmerjeni. Rimski so v toliko, kolikor so povezani po Kristusovi volji z Rimom, kjer ima sedež Petrov naslednik, ki je na njem zgrajena stavba vesoljne Cerkve. Zato morajo tudi slovenski duhovniki poslušati papeža v Rimu. Ta "rimskost" pa jih ne ovira, da ne bi smeli ali mogli slovansko čutiti, kakor tudi ni ovirala svetih bratov v njih rodoljubju. V svojih vrstah ima slovenska duhovščina mnogo velikih rodoljubov. Med prvimi je gotovo škof Slomšek, čigar spomin je med Slovenci zaradi njegovega rodoljub j a neumrljiv. Največji med vsemi slovenskimi rodoljubnimi pesniki pa je spet duhovnik S. Gregorčič. Nihče med Slovenci ni zapisal lepših domoljubnih pesmi kot on. Vse to je v naši naravi in veri utemeljeno, kar nam pričajo tudi veliki možje drugih narodov.
Zgodovinska dejstva pričajo torej vse drugače, kot nekateri s slabimi nameni očitajo duhov, nikom. Noben slovenski duhovnik ne nasprotuje svojemu narodu, ampak vsak duhovnik, čeprav posluša papeža, si lahko o. svoji Gregorčičevo misel, ki jo je izrazil v "Pepelnični noči," in kliče svojemu narodu: "Le vsta-ni, borni narod moj, doslej v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan."
Vsi želimo in delamo na to, da bi naš narod doživel dan svojega vstajenja, najprej duhovnega in moralnega vstajenja, potem pa tudi "dan svojega političnega vstajenja in prerojenja.
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company *
soba 901 700 Prospect Ave.
Moški in ženske
se sprejmejo
za stalno delo. «
Zglasite se na 915 E. 63. St.	,
severno od St. Clair Ave.
The Lamson & Sessions Co.
(166)
ženske se sprejme
za pomoč v kafeteriji in pomivanje posode. Prijetni delovni pogoji Dobra plača od ure. Zglasite se v Employment uradu
The Telling-Belle Vernon Co.
3740-Carnegie Ave.
(166)
Delo dobi
Starejši moški dobi delo za navadna dela in pometanje. Zglasite se v torek od 9 in 10 dopoldne v Lakeside Machine Products, 1065 E. 61. Tel. EX 2826.
Moške se sprejme
za tovarniško delo, starost med 21 in 40 leti; vsi šifti. Plača od ure. 5 dni v tednu.
Aetna Rubber Co. 815 E. 79. St.
MALI OGLASI
Za 10 stanovanj
V okolici E. 105. ceste in Superior Ave. je naprodaj hiša z 10 stanovanji. Letni dohodki nad $5,000. V prvovrstnem stanju, 4 garaže. Cena je $36,-000.
Porath Realty r-
Mr. Paušič Mi govorimo slovensko 10522 Superior Ave.
Tel. RA 5777 _(164)
Furnezi 1
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro.
Resetting $15 — čiščenje $5 premefijamo stare na plin aH olj« Thermostat
Pred odhodom mi dolgo pot. — Dva dijaka Harvard vseučilišča sta se v tem sta. vinskem avtu podala iz Bostonu v Hollywood, kjer bodo rabili ta stan avto v eni Columbia filmski sliki. Avto je Locomobile iz leta 1911. Ob avtu stoji bostonski župan John B. Kelly, ki je fantoma želel srečno pot. Slika je bila posneta pred mestno hišo v Bostonu.
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. | Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
Nad 25 let v tem uradu
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
(Aug. 19-23.26)
Chester Heating Co. r
1193 Addison Rd. — EN 0487 _Govorimo slovensko (x)
Stanovanje išče
Samski moški, ki dela, išče sobo in hrano. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v urad utega lista.	(162)
Soba se odda
Opremljena soba za 2 moška se dobi na 4709 Lester Ave. I Si lahko tudi kuha. Diamond 5398.	(162)
1946		AUG.			1946	
Sa	Mo	hh	We		FrllSt	
		r	,J	m	D	sj
4"	5	6	7	|8	9!	10
iT	12	®	14	115	161	17]
18	19	20|	21	22	23|	24!
m	M	(27|	28	W	|30|	31i
....	...	■< ,»ttH§!
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
NOVEMBER 9.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16—Young Ladies Sodality fare Marije Vnebovzete ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
23.—Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica ; v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Liga Katoliških Slovencev v Ameriki
Zahvala duhovnikov-brezdomcev
Rim, 14. junija 1946 (bi Rev. Matija Butala,	vs
Joliet, 111.	(
Prečastiti gospod:
V imenu begunski^ slovenskih duhovnikov v Italiji in Avstriji se Vam iskreno zahvalim |gj za doslej nakazane mašne in- t£ tencije. Našim duhovnikom, ki so zapustili domovino in žive v g: begunstvu brez sredstev, je to n« velika pomoč v njihovi stiski, vi Prejemniki so močno hvaležni C in se pri svetih daritvah vselej 2. spominjajo tudi svojih dobrot- n r.ikov v Ameriki.	si
Posebno dolžnost čutimo, da si se ponovno zahvalimo za onih h 2000 intend j, ki jih je poslal n za nas Rev. Francis Podgoršek, n ki je pa med tem, preden ga je mogla doseči nasa' zahvala, od" I šel k Bogu po plačilo. Vsem duhovnikom v begunstvu smo š ga priporočili v poseben Me- j mento.
Prosimo Vas, gospod pred- č sednik, da našo zahvalo sporo- b čite vsem ameriškim Sloven* -1 com, ki so z mašnimi intencija- 1 mi podprli slovenske begunske i duhovnike.	'
Iskreno Vas pozdravljamo. c Tajnik odseka za duhov- i nike:	'
Rev: Andrej Križman. Gornje pismo priča, da je i tudi zbiranje mašnih intencij ' zelo dobro delo. Zato se še nadalje priporočamo za pošiljanje mašnih intencij. Lahko jih pošiljate na Liginega predsed-_ nika ali pa na tajnika.
Kar se tiče intencij rajnega Rev. Podgorška, zdaj lahko povemo, da je daroval za 2,000 j ;e svetih maš iz svojega žepa in prosil, da se to nikjer ne omenja. Seveda smo pa zdaj — po njegovi smrti — odvezani od tega molka. Naj mu bo lju-
bi Bog velik plačnik in naj-mu J" vzbudi posnemalcev!	^
Clevelandska naselbina si na delu za Ligo 15
V zapisniku Liginega letne- ^ ga zborovanja v ClevelSndu či-tamo naslednji odstavek:	^
"Pred zbornico pride točka ^ glede zbiranja denarja v name- g ne Lige. Brat Matt Intihar pove zbornici, da so se zavzeli, da Cleveland in okolica zbere do 2. sept. 1946 — Labor Day — najmanj $10,000. Prosi se, da se v vsaki fari organizira poseben odbor, kateri bo šel od hiše do hiše za nabiranje de- r narnih prispevkov v Ligin namen."	*
Zapisnik je pisala Miss Mary E. Polutnik iz Loraina, O.
Podpisani tajnik je sam sli" c šal, kako je Matt Intihar o tem 1 poročal. Naj bo tu zapisano, 1 da mi je postalo ob tem poro-;1 čilu prijetno toplo pri srcu. Ta- j ko gotovo tudi drugim, ki so bi-1 li navzočni. Toda tudi nekoli- j ko—zaskrbelo me je . . . Toda : ! zdaj že čitamo v dopisih, ka- . ko so taki odbori v resnici na < delu v Clevelandu in okolici, j ■ Seveda ne vemo, koliko so do- " bri rojaki že zbrali, želimo jim pa iz vsega srca (in LIGI!), i da bi res dosegli svoj visoki j "mark"—deset tisoč! Bog daj!
Ko pa o tem po svoji dolžno-
-	sti pišem, mi prihaja na misel,
i	da bi vprašal: Zakaj pa samo .- "Cleveland in okolica"?
Ali bi ne bilo jako lepo, če a bi se tudi druge naselbine za-v vzele za nekaj podobnega? La-0 j bor Day je seveda zdaj že bli-n zu, pa se da najti kak drug dan i- še pred koncem tega leta. Po*
—	skusite!
ii	Pri Vašem podjetju naj Vas r vodi lepi zgled Clevelanda, še
bolj pa Vaša ljubezen do ne-j srečnih rojakov, ki so tako sil" ni no hvaležni za vsako pomoč od naše strani.
Kaj torej pravite?!
Pismo državnega od- se delka	g£
Washington, July 11, 1946 My dear Father Butala:	g]
I have received your letter of June 20, 1946 on behalf of j, the League of Catholic Slovenian Americans enclosing a me- yis morandum concerning Slovenian refugees.	n<
As you know, the problem of refugees has been under con- ^, sideration by the Economic and Social Council of the United v, Nations. The United States Representative on the Council^ ge worked successfully to include the Slovenian refugees in the že proposals which have taken concrete form in the draft con- §£ stitution of the International Refugee Organiation. The final ki text of this constitution will be put before the General Assein- J< bly of the United Nations during its meeting in September, g; 1946.
You are assured that the n Government of the United States is taking an active and n sympathetic interest in the problems of the refugees of all n nations. By working through the established organizations created to deal with these questions, it is hoped that a just and equitable solution may be found.
Thank you for your courtesy in making your memorandum available to the Department of State.
Sincerely yours,
For the Acting Secretary of State:
Walter Walkinshaw Chief, Public. Views and V Inquiries Section.
Pismo Mrs. Rooseveltove s
July 19, 1946 r My dear Father Butala,	£
I have your letter of June 20 £ enclosing a memorandum con- i
-	cerning Slovenian refugees and ; i i can do no more than to back
' up what the State Department , -; wrote you.	i
. • Your« very sincerely, . J	Eleanor Roosevelt.
-	\ Posredovalnica
i' Naslednji rojaki imajo pri
-	AMERIŠKI DOMOVINI pisma i od sorodnikov, pa so na njih po-. manjkljivi naslovi. Opozorite do. r tične, naj pišejo po svoja pisma o na naslov: Ameriška Domovina, i, 6117 St. Clair Ave., Cleveland d 3, Ohio:
! Androjna John, Milwaukee— )■ piše mu Bogdan Kosancic. 1, Bernik Andrej — piše Marija o Mastnak.
Bradach John — piše Frank •e Turk.
a- Brešar Janez (N. York?) —
i- piše Jože Podjca (?).
[i- Breznikar Alojzij — piše
m Sparhakl Leopold.
o- Butcher Franc (Forest City?)
— piše neimenovan, as Delisimunovic Fran j a — piše še Bara Tomasevic.
SONNER CAS CONVERTORS
d'ija zopet zbrala svoje misli. — Ax*bac je bil Glavkov tožnik, njo pa je tukaj zaprl. — Ali ni to dokaz, da bi utegnila biti /po njegovem mnenju Glavku koristna? — Da, prav gotovo je bila zvabljena v to past! Sama naj pomaga po-
J udje bežijo iz Poljske. — Slika nam kaže skupiti o j udov pred registracijskim uradom na češko.poljski meji, ki čakajo za registracijo z željo prestopiti mejo in pri v V° Amerikancih zasedene kraje Avstrije in Ogrske. Za te judovske begunce skrbi češka vlada s pomočjo ameriške judovske dobrodelne organizacije.
Pridite k nam in si izberite iz naše velike zaloge:
KUHINJSKE PEČI na plin - Grand, Roper in Magic Chef.
ELEKTRIČNE ČISTILCE za preproge -Eureka, Royal in Universal.
RADIOS - raznih vrst in modelov, majhne, velike in kombinacijske.
MALE GRAMOFONE za na mizo, električne.	$
ELEKTRIČNE ROASTERJE. ELEKTRIČNE LIKALNIKE. ELEKTRIČNE APARATE ZA BRITJE.
Pridite, izberite in mi vam pripeljemo na dom.
NO VICE--zv$e9a$ve,a
N-0 VIC E - -ki 'fh Potrebujele
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUŠNIK, lastnik
([..ki jih dobile ie sveže
SEDAJ V ZALOGI
t
za takojšnjo inštalacijo
NOVICE-- P°P°'noma nepristranske
NOVICE-ko,illor m°9<"e °ri9ina,ne
ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO
POPOLNA ZALOGA	ITS) ({
VELIKOSTI	W ™
ZA VSAKO GRELNO	C
ZAHTEVO.	t
spremenja	\
furneze za premog	I	»gj^ifll
in boilerje	y	l^pffMi v avtomatično gretje
Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell f^j Kontrolami
POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN
Bridka, bila je ločitev, ko odvzel Te nam je Bug, ker v srcu srno si vsi želeli, da bi med nami še ostal.
Blaga duša tam nad zvezdami naj veselje rajsko v živa, počivaj mirno soprog in oče, iti prosi pri Bogu za, nas.
vam vsak dan prinaia v hišo
Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo
ŠTEFAN M. ROBASH. ZASTOPNIK
Poslednji dnevi Pompejev
ROMAN
Ko bo Glavk obsojen na smrt vsled umora njenega ljubljenega brata, — in da mu nežnost in ljubeznivost, podprta z vsemi umetnostimi, ki ženskam ugajajo, pridobi v njenem srcu ono mesto, odkoder je bil pregnan njegov tekmec. Take šo bile njegove nade. Za slučaj, da bi pa vendarle vse skupaj izpod letelo, mu je šepetala divja strast: "Sicer je pa vsaj zdaj vendarle v moji oblasti!"
Pri vsem tem pa ga je le mučila ona boječnost in ne-nirnost, ki trepeta pred možnostjo razkritja, če zločinec tudi ne čuti več glasu vesti — oni strah pred plačilom za de-
V blag spomin
prve obletnice smrti našega soproga in dobrega očeta
Anton Milavec
ki je umrl 18. avgusta 1945 Naj mu bo ohranjen blag spomin!
Žalujoči:
MARY, soproga; in otroci
Cleveland, O„ dne 16. avgusta 1946
V B T, h G S p 0 ? N
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJ ENEGA SOPROGA IN OČETA
Stanley Zurga
ki je moral zapustiti svoje drage in je mirno za vedno zaspal 18. avgusta 1945
Leto dni tam v hladnem grobu soprog in oče počivaš, na Tvoj grob toplo solnce sije, naša srca ogreva Tvoj spomin.
Tvoji dragi žalujoči ostali: JOSEPHINE, so- a; MARY A
Cleveland, O. 19. a
Janje, ki često vzbuja kesanje. j Milo'podnebje Kampanje mu je hudo stiskalo prsi; zahrepe- (] 'nel je, da bi mogel čim preje ^ j zapustiti kraj, kjer zadnja ne- ^ j varnost zan j morda še ni po- ^ kopana z mrličem. Ker je bil zdaj Jone gotov, je sklenil, da ^ takoj po zadnjih izdihljajih g svojega tekmeca poišče z vsem svojim bogastvom in ž njo, « najdražjim svojim zakladom, ^ zavetišča v kaki daljni deželi.
"Da,'' je govril, hodeč po | svoji osameli sobi gori in doli, "zakon, ki mi zagotavlja osebo g varovankino, mi zagotavlja tu-di posest neveste. Daleč preko širokega morja se popeljem ž g njo in poiščem novega vživa- \ nja in še neokušene radosti. Moje zvezde me ljubijo, moje ^ slutnje me vodijo . . Tako pro- r dreva do onih krasnih, velikih { svetov, ki še neodkriti leže v da- . ljinah vseobjemajočega morja, g kakor mi pravi moja znanost, j. Tam bo moje srce, ko bo ime- r lo končno ljubezen v oblasti, ^ lahko utripalo za slavo. Tam bom morda med ljudstvi, ki ( jih se ni doseglo rimsko ime in ^ jih ni zasužnjil rimski jarem, ^ i ustanovil lahko državo in na" } j novo obudil vero svojih očetov. J Tam morda nanovo prikličem v življenje prah zamrlega via- '; idarskega rodu tebanskega, vz- J I postavim v povečanem obsegu j dom svojih kronanih prednikov . in v plemenitem Joninem srcu obudim zavest, da je njena uso1 da zvezana z usodo moža, ki daleč proč od tega gnilega, suženjskega starega sveta pri-, kliče spet sestavine prvotne! veličine in združuje v svoji mogočni duši lastnosti preroka 5 in kralja."	1
Iz tega zmagoslavnega samo- 1 govora so predramili Arbaca, 1 ko so ga poklicali k zaslišava- ; | nju Glavka. Bledi in upadli ' ! lici njegove žrtve ga nista to- 1 liko ganili, kolikor Glavkova pogumnost in neustrašenost. Junak ne objokuje toliko nesreče svojega sovražnika, kolikor stanovitnost, s kakršno jo prenaša. To je človeško, in bodi Aribac še tako podel in vdan pregreham, je bil vendar deležen naših splošnih simpatij. Ako bi bil Glavk podpisal svoje priznanje, ki bi ga moralo pregnati iz Joninega srca bolj nego odsodba senata, in ki bi onemogočilo za vselej razkrin-kanje Arbaca, tedaj bi se bil ta potrudil z vsemi svojimi močmi, da bi ga rešil. Že zdaj se mu je sovraštvo razkadilo in I maščevalnost se mu je ohladila. ^ Uničil je svoj plen ne iz sovraštva, marveč zato, ker je bil ovira na poti njegovih namenov. Ali zato pa ni bil nič manj lokav in vztrajen v svo-e jem načrtu, da pogubi moža, čigar nesreča je bila pogoj njegovi sreči. Zato je navidezno nejevoljno in sočutno pričal proti Glavku, kar je bilo temu v pogubo, skrivaj pa je, zlasti s pomočjo svečeništva, podžigal ljudske strasti, ki bi se utegnile s silo upreti bolj človeškim nagibom v senatu.— Šel je tudi k Juliji in povedal izpoved Nidije. S tem se mu je posrečilo, da ji je pregnal očitanje vesti, vsled katerega bi utegnila blažiti Glavkov zločin; kajti poznala je vzrok, ki mu je zmešal pamet. Arbac je dosegel svoj namen popolnoma in toliko lajlje, ker Julija ni ljubila Glavka samega, marveč le njegovo srečo in njegov sloves. Nikakega nagne-r.ja več ni čutila za tega nesrečnika, — ne, celo veselila . se je njegove bede, ki je poni-I zevala tudi njeno sovraženo tekmico. Ako Glavk ni mogel
več postati njen častilec, tedaj je bil izgubljen tudi za Jo* i no. Spremenljiva in lehkomi- . selna je pričela že z zadovolj- , stvom poslušati laskanje Klo- 1 dijevo.—Vse okoliščine so bile ] torej tako ugodne za Arbaca, : kakor so bile obupne za Aten- : ca.
ENAJSTO POGLAVJE. Nidija igra vlogo čarovnice. 1
Ko se je Tesalka prepričala, da se Arbac ne vrne več, — ; kajti miula je ura za uro v ; nestrpnem pričakovanju, ki je bilo v njeni slepoti groznejše —' je začela previdno tipati z razprostrtima rokama po svoji ječi. Ker je našla zaklenjena edina vrata, je zakričala z vso silovitostjo svoje prirojene naravi, ki se je še povečala vsled obupnega položaja.
"Ho, deklica!" — je dejal suženj in odprl vrata; "ali te je vzgriznil škorpijon?"
"Kje je gospod? — Zakaj sem tukaj zaprta? Pusti me, da grem odtod!"
"Oj, mala, ali tako malo poznaš Arbaca, da ne veš, kako neizprosna je njegova volja? Ukazal je, da ostaneš zaprta, in jaz te moram varovati. Ne smem ti dovoliti svežega zraka in prostosti, imaš pa lahko nekaj veliko boljšega — jesti in piti!"
"Pri Jupitru!" je vzkliknila deklica in vila roki, — "in zakaj me ne puste proč? Kaj pa hoče od mene sirote veliki Arbac?"
"Tega ne vem; morda da bi stregla svoji gospodinji, ki so jo danes prinesli semkaj."
"Kaj, Jone — v tej hiši?"
"Da, ubožica! Zdi se pa, da ji tudi ne ugaja pesebno. Toda Arbac je — pri Kastorjuli kaj vljuden mož nasproti ženskam. Jona je njegova varovanka, kakor veš."	1 | "Pokaži mi kpejej!"
"Bolna je in v nezavesti od žalosti in jeze. Vrhu tega ni-j mam nikakega ukaza, da bi te ( pustil k njej, a jaz ne storim j ničesar brez povelja. Ko me je postavil Arbac v te sobe, mi je dejal: 'Dokler služiš meni, ne, . smeš imeti ne ušes ne oči ne1 l lastnih misli; od tebe zahtevam | le one lastnost —: posluš-! nosti!"
. ' "Toda kaka škoda bi bila in i komu, ako me supustiš k Jo-. ni?"
. ——
Za boljše zdravje otrok. — Toki jo se je pod vplivom ameriških zdravnikov malo bolj začel zanimati za zdravje mestnih otrok. Prebivalci v vseh ozirih z velikim veseljem sodelujejo. Gornja slika je posneta, v eni izmed številnih ljudskih klinik.
"Tega ne vem. Ako pa želiš družbe, lahko jaz kramljam s teboj, mala; kajti tudi jaz samujem dovolj v svoji izbici! Ti si Tesalka. — Ali poznaš kako zabavo z noži ali škarjami, ali ne znaž morda ved'e-ževati, kakor zna večina tvojih rojakinj, da nama čas hitreje mine?'"
"Pusti me s takimi rečmi pri miru, suženj! Ako pa že hočeš govoriti, mi povej, kaj si slišal o Glavku?"
"Marsikaj; moj gospod je šel k zaslišanju Atenca. ' Glavk že dobi za to, kar mu tiče?
"Za kaj?"
"Zaradi umora svečenika Apecida."
"Ha!" je vzkliknila Nidija, zgrabivša se za čelo — "slišala sem res že nekaj o tem, pa nisem razumela. Ali kdo se bo drznil skriviti mu le las na glavi "
"Bojim se, da to stori lev."
"Bogovi naj to zabranijo! — Kaj pa govoriš "
"Pravim samo to, ako bo obsojen, bo lev ali moi-ebiti tudi tiger njegov rabelj."
Nidija je poskočila, kakor da
ji je puščica prodrla srce. Zakričala je tako pretresljivo, padla sužnju k nogam in govorila tako zbegano, da je orne-čila celo njegovo surovo srce. "O, reci mi, da se šališ — da nisi govoril resnice — reci, reci!"
"Pri moji veri, slepa deklica, jaz ne poznam prav nič zakonov! Mogoče res ne bo tako hudo, kakor govore. Toda Arbac je njegov tožnik, ljudstvo pa hoče imeti svojo žrtev za amfiteater. — Ali kaj pa briga tebe usoda Atenčeva?"
"Moram mu biti hvaležna. — Ti torej ne veš, kaj se zgodi? _ Arbac njegov tožnik!— O, kruta usoda! — In ljudstvo, kaj ljudstvo? — Ah, gledati morajo njegov obraz — kdo bi mogel biti tako krut?— Toda ali mu ni bila okrutna celo ljubezen?"
Uboga deklica je povesila glavo na prsi. Molčala je dolgo in vroče solze so ji tekle po licih, a suženj se je zamam trudil, da bi jo potolažil ali jo vsaj zbudil iz njenih sanj. J Ko je moral suženj oditi po
svojih drugih opravilih, je Ni-_ «
Zdaj pa že lahko izbirate!
N 0 VIC E - -ki 50 zanimive
AMERIŠKA DOMOVINA
II A N N 15505 EUCLID AVE.
n H II II At Taylor MU. 4200
H eat in i- X- Plumbing Supplies • .Sin« 1907
igubiti svojega ljubljenca! O, I kako je zdihovala po odrešit* jvi iz te ječe! Njena edina j želja je bila, uteči od tu! Ko ' je razmišljala o tej možnosti, i se je nekoliko pomirila.
(Dalje prihodnjič) • ! ; i ' \ : -O-—