ANTROPOLOŠKI REZULTAT O O KO STJU BOJEVNIKA S TURNIŠČA PRI PTUJU Zl. Dolinar Pred seboj imamo srednje dobro ohranjene kosti moškega okostja. Ohranilo se je dovolj delov lobanje, da je rekonstruk­ cija uspela, rekonstruirana je tudi medenica, ohranjena sta femur j a, desni humerus, desna clavicula, drugih kosti pa samo odlomki. Za moški spol se ni bilo težko odločiti, ker so spol določujoči znaki prav dobro poudarjeni. Kosti so svetlo rumen- kastorjave in masivne. Hrapavine za narastišča in oprijema- lišča mišic (tuberositates) so izrazite. Sklepamo, di je bil to človek krepke srednje velike do velike postave. Višino smo določili po dolžini femurjev in hu­ mera z Manouvrieovo tabelo in P e a r s o n o v o for­ mulo na 171 cm. Lobanja Vidne so zunanje oblike neurokranija in viscerokranija, manjkajo processusi spinosi in notranji deli viscerokranija, kar ni nujno potrebno za presojo oblik trdnih delov in nek­ danjih mehkih delov individua. Lobanja je lepo oblikovana, obrazni del v lepem razmerju višine do širine. Isto nam potr­ ju jejo številke, saj prištevamo (K o 11 m a n n) morfološki in­ deks obraza 92,1 med leptoprozopne obraze. Kljub ozkemu in visokemu obrazu je poudarjena tudi širina mandibide. Na prvi pogled zapazimo izredno močne nadočesne oboke, ki so v gla- beli slabo prekinjeni. Zaradi tega ter zaradi mandibule in splošne robustnosti okostja mislimo na cromagnonski tip, znan že iz mlajšega paleolitika. To ni neutemeljeno, saj najdemo še v sedanjem človeštvu ostanke teh elementov tudi v Evropi. Preseneča izredna debelina lobanjskih krovnih kosti, kar dokazujejo tudi m eritve (glej dalje). Sam a mandibula je močna, visoka v symphisi, ima izvi- hane robove na angulusih, k ar poveča spodnjo širino obraza. O bradek je močno izražen, posebno na spodnjem robu, sicer ploskovno ne zelo razsežen ter ima obliko visokega enako­ krakega trikotnika. Ramusi mandibule so razmeroma nizki in ozki. M axilla je visoka, razmeroma ozka, apertura piriformis prav tako ozka, njena višina ni vidna, ker m anjkajo ossa nasalia. Nos je bil ozek, primeren visokemu in ozkemu obrazu. Orbite so razmeroma majhne, ne visoke in tudi ne po­ sebno nizke (glej orbitalni indeks). Čelo je poševno, primerno za moško lobanjo in za dejstvo, da so razviti nadočesni oboki. Norma verticalis je sfenoidne oblike. Celotna kontura je podaljšano klinasta in kaže daleč nazaj ležečo glavno maso parietalnega lobusa možgan in enakomerno oženje proti čel­ nemu lobusu. Tubera parietalia so izražena. Oblika pteriona se ne da opazovati. O ssa suturalia in os Incae m anjkajo. Zobje so močni, zdravi, zgornji vsi ohranjeni, razen treh incisivov, ki so po smrti izpadli iz alveol. Spodnji zobje kažejo zaprt lok in so zdravi, razen prvega desnega molara. T a je okrnjen in se vidijo na njem posledice vnetja na koreninskem vršičku. Zobne krone so od uporabe močno zbrušene. Vidijo se plasti zobnega kamna. Drugi deli okostja Pelvis ne kaže kakih anom alij in posebnosti, razen, da je primer tipične krepke moške medenice z vsemi znaki mo­ škega spola. Celotni obroč je majhen, stisnjen, aditus pelvis srčast in od strani stisnjen. Ožino povzroča v glavnem ozki sacrum, katerega dolžina in ukrivljenost se ne moreta opazo­ vati, ker je slabo ohranjen. O ssa ilia stoje strmo, cristae ilicae so masivne, prav tako izrazite vse tuberositates, k ar zopet priča o močnih mišicah. Clavicula je močna, ima izrazite epifize in kaže precejšnjo ukrivljenost. N jena dolžina ni posebno velika. Sl. 1 . Lobanja bojevnika iz Turnišča pri Ptuju. — The skull of the warrior from Turnišče near Ptuj. Vse dolge kosti potrjujejo to, kar vidimo na vsem okostju, t. j. močna narastišča mišic. Ventralna krivina diafiz femurjev je razmeroma malo izražena, vendar še ne moremo govoriti o infantilnih femurjih. Omenjena krivina se pojavlja šele v drugem letu življenja individua in s starostjo še narašča. To lahko do neke mere upoštevamo tudi pri določevanju starosti. Če hočemo številčno izraziti, koliko izstopa linea aspera na površino diafize, nam rabi index pilastrus. Za desni femur smo ga določili na 110,7, za levega 96,6. Višji indeks nam pove, da je linea aspera močneje izražena. Pri sedanjem človeštvu variira med 100,0 in 122,2. Srednja vrednost neandertalca je 99,0 (Boule). Čeprav so za neandertalca značilna izrazita narastišča in oprijemališča mišic, kar poudarjamo tudi pri na­ šem primeru, je vendar linea aspera v sredini diafize pri obeh malo izražena; pri Turniščanu je ta znak samo na levem fe­ mur ju. Da omenimo še važen znak na femurju, ki določuje spol, t. j., kot med osjo koluma in osjo diafize: ozki, masivni mede­ nici ustreza odprt kot, kar je, razumljivo, znak moškega spola in je v našem primeru dobro izražen. Mere lob Neurocranium g l- o p .............................197 eu -eu .............................148 b a -b r.............................142 b a - v e r t ........................146 f t - f t .............................. 97 Mandibula go-go.............................110 g n - id .............................. 38 Loki eu -eu............................ 230 g l - i ............................ 320 n j e v m m : Viscerocranium g n - n .....................128 n - p r ......................72 zy -zy .....................139 z m - z m .................94 fm t-fm t................107 b a -p r......................90 Desna orbita m f - e k .................59 viš. _ L na šir. . . . 32 Obod horiz. čez gl. . . . 560 Preseneča izredna širina mandibule med gonioni. Kolikor to poznamo med sedaj živečimi plemeni in ljudstvi, najdemo redkokje tako visoke mere. Martin navaja tri človeške skupine, katerih srednje vrednosti mer širine mandibule pre­ segajo ali dosegajo vrednost naše intergonialne širine. Sre­ čamo se z Eskimi, ki imajo najširše mandibule, 131 mm, Jakuti 115 mm in Malako 106 mm (95—115). Jakuti živijo danes v zahodni Sibiriji, pripotovali so z juga, menda iz altajskega območja. Preselili so se še v zgodovinski dobi (15. stoletje) in prišli zadnji izmed sibirskih plemen v sedanje bivališče. Zaradi tega kažejo nasproti drugim sibirskim ljudstvom n aj­ več posebnih znakov (glej slovstvo št. 1, II. del, stran 461). Matako so prebivalci srednjega dela Južne Amerike, staro pleme, ki stoji po svojih znakih med mongolidi in belci; ima­ mo jih za starinsko obliko, potisnjeno v pragozd; podobne oblike najdeipo še v drugem »refugiju« — Tierra del Fuego. Med blejskimi lobanjami sta dve, katerih širine mandibul presegajo našo mandibulo, ujema pa se popolnoma s heidel- berško čeljustjo, ki slovi po svoji velikosti in robustnosti. Debeline lobanjskih kosti v in i m frontale nad glabelo v sagitali . . 10 tubera frontalia................................. 5 os frontale desno od sagitale . . . . 7 tuber p arie tale ................................. . 10 os occipitale na inionu................... . 20 os occipitale v fossi cerebelaris 5 Primerjava debelin lobanjskih kosti s nostmi po Martinu (v mm): srednjimi vred Turnišče po Martinu tuber front............................. 5 5,8—6,7 tuber pariet........................... 10 2—5 na in io n u ............................. 20 15 fossa cereb............................. 5 1—1,8 Če sledimo meram od sprednjega dela lobanje proti zad­ njemu, vidimo izredno večanje debeline kosti proti zatilju. Frontale kaže podpovprečno številko, nasprotno pa occipitale prekorači daleč vsako srednjo mero odraslega moškega. Primerjava najvažnejših mer dolžina širina višina najm. šir. čela bigon. T urnišče 197,0 148,0 142,0 97,0 110,0 Bled 185,5 141,0 152,5 96,5 100,5 T o 1 d t 186,5 140,5 155,6 97,9 obod lok lok šir. viš. šir. lobanje sagit. front. nosu orbite orbite T urnišče 560 520 250 25,0 52,2 59,0 Bled 519 515,7 229 25,7 52,0 40,2 Naša lobanja je v celoti večja od obeli serij. Višina nosu ni merljiva. Tndeksi lobanje Lobanja je mezokrana (š/d indeks 75,2), ortokrana (v/d, ba-br/d 72,0), (oziroma v/d, ba-vert/d 74,1), metriokrana (v/š 96,0) in stenometopna s frontoparietalnim indeksom 65,4. Razmerje najmanjše širine čela in največje širine mandibule nam kaže eurimandibularno lobanjo z indeksom 115,5. Orbi­ talni indeks je 82,0 in spada med mezokonhne orbite. Primerjava najvažnejših i n d e ksov fronto- fronto- š/d v/d v/š orb. mand. pariet. Turnišče 75,2 72,0 96,0 82,0 115,5 65,4 Bled 75,7 71,5 95,9 79,2 104,0 68,6 T oldt 75,5 71,5 95,8 — 69,8 Ta prim erjava nam pove, da je naša lobanja bolj euri mandibular na od blejskih, posebno se kaže večja višina lo­ banje in manjša širina čela tudi v razmerju do širine lobanje. Še nekaj važnejših indeksov lobanje morf. indeks obraza 92,1 zgornji obrazni . . 51,1 jugomalarni . . . 67,8 jugomandibularni 79,1 jugofrontalni . . 69,9 horiz. obseg-viš. . 25,5 fronto-orbit . . , 90,8 transverz. cran.-fac. 86,5 vertical, cranio-fac. 49,4 longi tud. cran.-fac. 45,6 Zgornji obrazni indeks znaša, kakor vidimo, 51,1; zneski 50,0—54,9 označujejo obraze, ki jim Martin pravi mesen (srednje obraze). Če pregledamo razpredelnico višine tega in­ deksa glede na razne človeške skupine na zemlji, se naša loba­ nja najbolj ujema z lobanjami Telengetov (Reicher) iz Srednje Azije. Po jugofrontalnem indeksu je podobnost z Eskimi in Ainu. Tudi frontoorbitalni indeks jo postavlja v bli­ žino Eskimov. Po jugomandibularnem indeksu se naša lobanja zopet najbolj približuje Eskimom. Pomislimo, katera plemena smo tu omenili! Eskime in Ainu prištevamo k prastarim, ob­ robnim ljudstvom, ki so ohranili mnogo starih znakov in ki jih ne moremo uvrstiti z gotovostjo v nobeno od treh velikih človeških podvrst. Prišli so eni kot drugi verjetno iz Centralne Azije, medtem ko Telengete še sedaj najdemo tam. Primerjali smo jih s starim Slovanom, katerega predniki so mogoče živeli v neposredni bližini starih centralnoazijskih ljudstev. Vsiljuje se nam misel, da so se ohranile kromanjonske oblike (ki so znane tudi iz najdišča Upper Cave Čoukoutjen) še iz dob, ko so vsa ta plemena živela v skupni domovini ter so bila bolj enotna po svojih morfoloških znakih. Po tem bi sklepali, da so na tu preiskanem okostju ohranjeni nekateri zelo stari znaki, značilni še danes za nekatera stara, obrobna ljudstva. Kapaciteta lobanje je izredno velika. Izračunana po W el- ckerjevi tabeli, ki upošteva glavne zunanje mere neuro- kranija in njihova medsebojna razmerja, znaša 1625 cm3. Ker so lobanjske kosti izredno debele, puščajo možganom manjši lumen, kot ga predvideva Welcker v svoji formuli za iz- računanje možganske kapacitete. Določili smo prostornino lobanje še z direktnim polnje­ njem s prosom, kar nam je dalo bolj realno številko 1580 cm3 . Kapaciteta je velika, za to so kljub debelini kosti pričale mere lobanje. Vsekakor sodi prostornina med aristenkefalne možganske kapacitete (S a r a s i n). Spodnjo mejo je določil na 1451 cm3 , kar je obenem zgornja meja euenkefalnih kapa­ citet. Od danes živečih ljudstev je še nekoliko podobnosti s Polinezijci (z možg. kap. 1500). Sorodnost vidimo še s starimi Bavarci (1505). Če sežemo še dalje nazaj, se ustavimo šele pri La Chapelle iz pleistocena. Znano je, da zadnje omenjeni po velikosti možgan prekaša modernega človeka. Mere dolgih kosti in iz njih določena višina individua Dolžina desnega femurja je 478 mm, levega 474 mm, de­ snega humera 545 mm. Tem dolžinam ustreza 172 cm visok mož, računano po Manouvrierovi tabeli. Še natančnejša je Pearsonova metoda rekonstrukcije telesne višine iz dolgih kosti. Po njegovi formuli smo dobili 170,8 cm iz femur jev in 170,4 cm iz humera. Kot vidimo, se rezultati po Manouvrieru in Pearsonu dosti dobro uje­ majo, razlika je približno le 1,5 cm. Ljudi s to višino prište­ vamo med velike. Starostna diagnoza se glasi maturus, in sicer m lajši ma­ turus, recimo od 50—55 let. ZAKLJUČEK Opisani skelet je primer krepkega moškega okostja z lepo, veliko proporcionalno lobanjo. Po opisnih in merljivih znakih moremo lobanjo uvrstiti v kromanjonski tip, tip, ki ima svoj izvor v mlajši kameni dobi. Nekateri lobanjski in­ deksi so takšni, kot jih najdemo v sedanjem času le pri ljud­ stvih, ki jih ne moremo prav uvrstiti v nobeno sedanjo pod­ vrsto in jih prištevamo, po njihovih morfoloških znakih k starim skupinam. Okostje št. 8 je zanimivo zaradi svojih konservativnih znakov, kar pri okostju sedanjih ljudi redko dobimo, pri okostjih okrog IX. stoletja p a že pogosteje. Našli smo take elemente tudi med blejskimi okostji, v ptujskem materialu in po merljivih znakih sodeč jih najdemo lahko tudi v drugih grobiščih, česar pa mnogi avtorji niso upoštevali. SUMMARY The described skeleton is a specimen of a male skeleton with a fine big proportionate skull. As to its descriptive and measu­ rable characters we may range the skull to the Cromagnon type, to the type originating from the earlier Stone Age. Some skull indices are such as are nowadays found solely in peoples that cannot be well ranged, to any present subspecies, and that — according to their morphological characters — are ranged into old groups. Skeleton No. 8 is interesting owing to its conservative charac­ ters which in skeletons of recent people are discovered but rarely; among the skeletons from 9th century they are more frequent. Such elements have been discovered among the skeletons of Bled as well, further in the material of Ptuj. and — judging by measurable char­ acters — they might be found in other burying places, too. which has not been taken into consideration by many authors. / SLOVSTVO 1 . Biasutti: Razze e popoli della terra. Torino 1941. 2. E i c k s t e d t, E.: Die Forschung am Menschen, 4. del, Stuttgart 193S. 3. Frankenberger, Z.: Anthropologie starého Slovenska, Brati­ slava 1935. 4. Hrdlicka, A.: Eskimo in general. Washington 1942. 5. Martin, R.: Lehrbuch der Anthropologie. Jena 1928. 6. Salier, K. : Leitfaden der Anthropologie. Berlin 1930. 7. Škerlj, Dolinar: Staroslovanska okostja z Bleda. Akademija znanosti in umetnosti, I. razred, Dela 2, Ljubljana 1950.